Uradni list

Številka 87
Uradni list RS, št. 87/2014 z dne 5. 12. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 87/2014 z dne 5. 12. 2014

Kazalo

3527. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje NA6(*) Pivka – 1. faza, stran 9926.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in (109/12) je Občinski svet Občine Naklo na 2. redni seji dne 12. 11. 2014 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje NA6(*) Pivka – 1. faza
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje NA6(*) Pivka – 1. faza (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Domplan, d.d., Bleiweisova 14, Kranj, pod številko projekta UD/461-108/13.
2. člen
(namen OPPN)
Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo in ureditve za območje NA6(*) Pivka v Občini Naklo, za namen gradnje ene enostanovanjske hiše.
3. člen
(območje OPPN)
(1) Meja širšega območja OPPN izhaja iz grafičnega dela nadrejenega prostorskega akta. Meja območja 1. faze je začrtana po parcelni meji in opredeljuje ožje območje.
(2) Velikost celotnega območja, ki je predmet 1. faze OPPN je 715 m2.
(3) Z OPPN se ureja zemljišča predvidena za gradnjo objektov in zemljišča, ki so potrebna za druge ureditve v območju.
(4) Območje urejanja 1. faze obsega dele ali celotna zemljišča naslednjih parcel: 32/2, k.o. Pivka.
(5) Območje urejanja naslednjih faz podrobnega načrta ni predmet tega OPPN.
4. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki obsega naslednje načrte:
+-------+--------------------------------------+----------------+
|Št. 1  |Izsek iz grafičnega načrta            |      M = 1:5000|
|       |kartografskega dela občinskega        |                |
|       |podrobnega prostorskega načrta s      |                |
|       |prikazom lege prostorske ureditve na  |                |
|       |širšem območju                        |                |
+-------+--------------------------------------+----------------+
|Št. 2  |Izsek iz grafičnega načrta            |      M = 1:5000|
|       |kartografskega dela občinskega        |                |
|       |podrobnega prostorskega načrta s      |                |
|       |prikazom lege prostorske ureditve na  |                |
|       |širšem območju – GJI                  |                |
+-------+--------------------------------------+----------------+
|Št. 3  |Območje OPPN z obstoječim parcelnim   |       M = 1:500|
|       |stanjem                               |                |
+-------+--------------------------------------+----------------+
|Št. 4  |Prikaz vplivov in povezav s           |      M = 1:5000|
|       |sosednjimi območji                    |                |
+-------+--------------------------------------+----------------+
|Št. 5  |Zazidalna oziroma ureditvena          |       M = 1:500|
|       |situacija                             |                |
+-------+--------------------------------------+----------------+
|Št. 6  |Situacija s prikazom ureditev glede   |       M = 1:500|
|       |poteka omrežij in priključevanja      |                |
|       |objektov na gospodarsko javno         |                |
|       |infrastrukturo ter grajeno javno      |                |
|       |dobro                                 |                |
+-------+--------------------------------------+----------------+
|Št. 7  |Prikaz ureditev, potrebnih za         |      M = 1:5000|
|       |varovanje okolja, naravnih virov in   |                |
|       |ohranjanje narave                     |                |
+-------+--------------------------------------+----------------+
|Št. 8  |Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo |      M = 1:1000|
|       |ter varstvo pred naravnimi in drugimi |                |
|       |nesrečami, vključno z varstvom pred   |                |
|       |požarom                               |                |
+-------+--------------------------------------+----------------+
|Št. 9  |Predlog parcelacije                   |       M = 1:500|
+-------+--------------------------------------+----------------+
(3) Grafični prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju: GN) izdelanem v merilu 1:500.
5. člen
(obvezne priloge OPPN)
OPPN ima naslednje obvezne priloge:
1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov;
2. Prikaz stanja prostora;
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPPN;
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN;
6. Povzetek za javnost;
7. Odločba iz katere je razvidno, da okoljsko poročilo ni potrebno.
6. člen
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
II. DOLOČBE PROSTORSKE UREDITVE
Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje Z OPPN
7. člen
(opis prostorske ureditve)
(1) Načrtuje se gradnja ene enostanovanjske hiše. Hiša je na parceli locirana tako, da se najbolj osončen del nameni bivalnim prostorom in vrtu. Dostop se uredi iz lokalne ceste. Iz smeri lokalne ceste se uredi tudi priključevanje na gospodarsko infrastrukturo.
(2) S podrobnim načrtom se ob upoštevanju navedenih aktov podrobneje določi arhitekturne, krajinsko arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Nova stanovanjska gradnja se komunalno opremi, priključuje se na obstoječo gospodarsko infrastrukturo, uredi se dostop in navezava na prometno omrežje občine.
8. člen
(vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora znotraj območja OPPN)
Nadrejeni akt znotraj območja OPPN označuje naslednje podrobne rabe:
– NA6(*) parcela 32/2, k.o. Pivka; SK.
9. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
Načrtovana gradnja je locirana na križišču lokalne ceste in dostopne poti, na jugozahodnem robu širšega območja urejanja; tako funkcionira samostojno in neposredno ne vpliva na sosednji prostor.
10. člen
(variantne rešitve)
Za OPPN so bile variantne rešitve izdelane v fazi strokovnih podlag.
11. člen
(rušitve in sanacija obstoječih objektov in ureditev)
Gre za nepozidano stavbno zemljišče.
Arhitekturne, Krajinsko-arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
12. člen
(vrste, tipologija in oblikovanje stavb)
(1) Vrste objektov glede na namen: Načrtuje se enostanovanjska stavba namenjena bivanju. V okviru stavbe so dopustne dopolnilne ali spremljevalne dejavnosti, pri čemer mora imeti stavba več kot polovico prostora namenjenega stanovanju. Za spremljevalne dejavnosti velja:
– obseg dejavnosti je dopusten do vključno 4 zaposlenih,
– dejavnosti, ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
(2) Tlorisna površina in gabariti:
Enostanovanjska hiša bo tlorisnih dimenzij 8,60 m x 12,20 m. Odstopanja so dovoljena v horizontalni smeri ±15 %. Tloris je lahko v okviru max. gabaritov členjen. Tloris se lahko v okviru max. gabaritov presega z balkoni, izzidki, ki so iz gabarita stavbe zamaknjeni do 1,60 m. Kljub odstopanju naj se ohranja razmerje stranic min. 1:1,4.
Višinski gabarit stavb je lahko največ:
– (K)+P+M, pri čemer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 30 cm nad raščenim terenom, kolenčni zid pa je lahko visok do največ 140 cm ali
– (K)+P+1+M, pri čemer je kota pritličja pri vhodu največ 30 cm nad raščenim terenom mansarda pa brez kolenčnega zidu.
(2) Oblikovanje:
Strehe na objektu morajo biti simetrične dvokapnice, naklona 35º–42º, s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta. Dopustni so napušči, ki segajo 1 m od zunanjega roba fasade. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi; dopustne so tudi ravne strehe frčad, oziroma strehe frčad z minimalnim naklonom. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strehe nad samostojnimi nadstreški imajo lahko položnejši naklon (ravne strehe).
(3) Oblikovanje streh:
Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so kritine, ki dajejo videz majhnih strešnikov. Svetle pločevinaste kritine, ki ne oksidirajo, kritine z močnim odsevom ter prosojne barvaste kritine niso dopustne. Pri načrtovanju je treba spoštovati tradicionalne materiale in členitev gradbenih mas. Vogalni poudarki v obliki stolpov niso dopustni.
(4) Materiali in barve: Objekti so lahko zidani ali montažni. Fasade objekta naj bodo v svetlih zemeljskih odtenkih.
13. člen
(vrste in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Objekti za lastne potrebe (kot na primer garaža, lopa, uta, nadstrešek ali drug objekt za namen pokritega parkirišča, drvarnica, pokrita skladišča za goriva, senčnica, letna kuhinja, zimski vrt) morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Kot prizidki na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Dopustne so naslednje izjeme:
– streha pri nadstreških je lahko ravna ali v minimalnem naklonu, dopustna je kritina iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih steklu podobnih materialov in je lahko senčena z rastlinami;
– streha pri steklenjakih je iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih steklu podobnih materialov in je lahko senčena z rastlinami;
– pri samostojno stoječih garažah so dovoljene tudi ravne strehe ali strehe v minimalnem naklonu.
(2) Oblikovanje ograj:
Dopustne so žive meje avtohtonih rastlinskih vrst, žične, lesene in kovinske (kovane) ograje. Višina žive meje ne sme presegati 0,80 m, višina ograje pa 1,20 m. V ograji se vstopna in uvozna vrata ne smejo odpirati proti javni cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika.
14. člen
(faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin)
(1) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Maksimalni faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji je do največ 0,40.
(2) Najmanjši delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na površino parcele namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Minimalni delež odprtih bivalnih površin je 30 %.
15. člen
(lega objektov na zemljišču)
(1) Nova stavba se od parcelnih meja odmakne toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele namenjene gradnji. Lega stavbe sledi legi stavb v širšem območju urejanja.
(2) Lega objekta je razvidna iz grafičnega dela OPPN. Novogradnja je pozicionirana s fiksno točko. Kota pritličja je določena z višinsko koto v toleranci ± 0,50 m glede na konfiguracijo raščenega terena.
(5) Nova stavba mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti iz 13. člena tega odloka pa najmanj 1,5 m, oziroma kot govori področni predpis. Manjši odmiki so možni le ob pismenem soglasju lastnika sosednjega zemljišča in v primerih, ko je individualna stanovanjska stavba od posestne meje oddaljena najmanj za polovico svoje višine, merjeno nad terenom, vendar ne manj kot 2,5 m, za oba primera pa velja, da je potrebno zagotoviti požarni odmik.
16. člen
(zasebni vrt enostanovanjske hiše)
Vrt enostanovanjske hiše se ureja skladno s podobo naselja. Bivalni del vrta se prednostno načrtuje v delu z največjo osončenostjo in predstavlja povezavo med odprtim in zaprtim prostorom – med hišo in vrtom. Predvidijo se utrjene površine za namen terase v bivalnem delu vrta in utrjene površine za namen parkiranja v predvrtu. Uporabljajo se naravni materiali; sajenje neavtohtone drevnine ni dopustno. Rastline se sadijo tako, da ne ovirajo dostopa do javne infrastrukture.
17. člen
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1) Parkirne površine se predvidijo tako v garažah, kot na dvorišču.
(2) Za posamezni objekt se predvideva po 2PM v primeru, da je v stavbi še spremljevalna dejavnost, pa se v sklopu pripadajoče zemljiške parcele zagotovi še dodatno parkirno mesto na 2 zaposlena.
Pogoji in merila za parcelacijo
18. člen
(parcela namenjena gradnji)
(1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Velikost in oblika gradbenih parcel ter javnih površin je razvidna iz grafičnega dela OPPN in obsega 715 m2.
(2) Načrt parcelacije je okvir za nadaljnje projektiranje. Parcela se določi ob upoštevanju kakovosti obstoječih podatkov in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin.
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
19. člen
(skupne določbe)
(1) Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, naprav in objektov ter cestne infrastrukture poteka v skladu z usmeritvami pristojnih upravljavcev prostora.
(2) Prečenje vse komunalne infrastrukture, ki ni vezana na funkcioniranje objektov in naprav znotraj območja urejanja, je ob pridobitvi soglasja lastnika in upravljavca ostalih tangiranih vodov dovoljeno.
(3) Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da s posegi soglašajo pristojni upravljavci prostora.
20. člen
(prometne površine in obcestni prostor)
(1) Območje OPPN leži ob lokalni cesti št. 280561 na katero se priključuje načrtovana gradnja.
(2) Enostanovanjska hiša, ki se priključuje na lokalno cesto ne bo imela vpliva na državno cesto.
21. člen
(opremljenost z gospodarsko infrastrukturo)
(1) V območju OPPN se predvidijo naslednji infrastrukturni vodi:
– kanalizacijsko omrežje,
– vodovodno omrežje,
– elektroenergetsko omrežje,
– plinovodno omrežje,
– telekomunikacijsko omrežje.
(2) Dopustna so redna vzdrževanja in sanacijska dela vseh infrastrukturnih objektov; iz naslova varstva okolja in zdravja ljudi je dopustna zamenjava vodov.
(3) Prestavitev oziroma kablitev telekomunikacijskih vodov je dopustna.
22. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda)
(1) Ob in v cestnem svetu neposredno ob parceli, ki je predmet obdelave je zgrajeno kanalizacijsko omrežje.
(2) Padavinske vode je potrebno ponikati na zemljišču investitorja. Padavinske vode s povoznih površin se preko lovilca olj odvaja v ponikalnice na zemljišču investitorja.
(3) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih št. 35/3 in 409/3, k.o. Pivka.
23. člen
(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje)
(1) Obstoječe vodovodne naprave potekajo ob poti na jugovzhodni in severozahodni strani območja obdelave. Hidrant je na parceli št. 32/1, k.o. Pivka.
(2) Do obnove vodovoda se na delu zemljišča ob katerem potekata obstoječa vodovoda ne sme graditi posestnih ograj, škarp in saditi okrasnega drevja. Napravi morata biti dostopni za vzdrževanje in upravljanje.
(3) Za stanovanjsko hišo se predvidi en samostojen priključek vode.
(4) Priključitev na vodovodno omrežje bo izvedena na vodovod dimenzije DN 80 mm, ki poteka na jugozahodni strani investitorjevega zemljišča. Lokacija vstopa priključne cevi na območje obravnave se predvidi v površini ob vstopu na zemljišče.
(5) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih št. 409/3, k.o. Pivka.
24. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za potrebe napajanja novega porabnika je potrebno iz obstoječega NN omrežja zgraditi nov NN kablovod do priključno merilne omarice locirane na parcelni meji. Priključno merilna omarica mora biti dostopna z javnih površin.
(2) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.
(3) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projekt prestavite, oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav.
(4) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih št. 35/7 in 409/3, k.o. Pivka.
25. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na območju, ki ga ureja OPPN, je že zgrajeno plinovodno omrežje tlaka 1,0 bar v PE izvedbi, ki omogoča priključitev objekta na zemeljski plin.
(2) Za priključitev mora investitor s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Naklo skleniti Pogodbo o priključitvi na plinovodno omrežje in Pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(3) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljiščih parc. št. 409/3, k.o. Pivka.
26. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Stanovanjski objekt znotraj območja OPPN bo priključen na telekomunikacijsko kabelsko omrežje Telekoma Slovenije d.d.. Točka priklopa je v obstoječi telekomunikacijski omarici TKO Temniška ulica 17, na zemljišču parc. št. 93/10, k.o. Pivka.
(2) Najmanj 30 dni pred pričetkom del, je zaradi točnega dogovora glede zakoličbe in zaščite TK omrežja, terminske uskladitve in nadzora nad izvajanjem del, investitor oziroma izvajalec o tem dolžan obvestiti skrbniško službo Telekoma Slovenije.
(3) Investitor objekta predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop.
(4) Notranja TK inštalacija se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje TK inštalacije, ki je zaključena v notranjih TK omaricah in je z ustrezno cevno povezavo (upoštevati minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) povezana z dovodno TK omarico. V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220V).
(5) Gradbena dela v bližini telefonskega podzemnega omrežja je potrebno obvezno izvajati z ročnim izkopom, pod nadzorom strokovnih služb Telekoma Slovenije, ki bodo za vsak konkreten primer določile še dodatne potrebne ukrepe za zaščito TK omrežja. Nasip ali odvzem materiala nad traso TK kabla ni dovoljen. V telefonskih kabelskih jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav.
(6) Dopustna je priključitev na KKS izbranega ponudnika.
(7) Križanje TK omrežja z drugimi komunalnimi vodi je potrebno izvesti v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi oziroma pogoji. Pred zasutjem gradbene jame je potrebno obvestiti skrbniško službo Telekoma Slovenije.
(8) Predvidena ureditev poteka izven območja OPPN še po zemljišču parc. št. 93/10, 35/3 in 409/3.
27. člen
(ogrevanje in obnovljivi viri energije)
(1) Za ogrevanje objektov se predvideva zemeljski plin, dopustna pa je tudi uporaba dodatnih drugih, obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Morebitni alternativni vir energije se določi v kasnejših fazah načrtovanja oziroma projektiranja.
28. člen
(križanja in približevanja komunalnih vodov)
Pri izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
29. člen
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN NA-6 Pivka delno leži arheološko najdišče EŠD 16382 Naklo – Arheološko območje Pivka. Pred pripravo projektne dokumentacije v okviru 1. faze OPPN je treba izvesti šibko invazivne arheološke raziskave, in sicer:
1. Arheološko topografijo.
2. Arheološki ekstenzivni podpovršinski pregled. Pri tem naj bo gostota izkopanih jam 1 jama na 100 m2 površine.
Metodologija izvedbe navedenih opravil in obseg dokumentacije, ki jo je pri tem treba izdelati, sta opisani v prilogi 1 Pravilnika o arheoloških raziskavah (Uradni list RS, št. 3/13).
(2) Pred izdelavo poročila o izvedenih predhodnih arheoloških raziskavah naj izvajalec obvesti pristojnega konservatorja arheologa, ki bo sodeloval pri pregledu artefaktov.
(3) Poročilo mora obvezno potrditi pristojni konservator na ZVKDS OE Kranj.
(4) Projektna dokumentacija se mora prilagoditi rezultatom arheoloških raziskav.
(5) Za dejansko izvedbo predhodne arheološke raziskave je skladno z 31. členom ZVKD-1 treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Podrobnejša pojasnila in potrebni obrazci za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline so objavljeni na spletni strani ministrstva.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
30. člen
(ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju ni zavarovanih območij, območij Natura 2000, naravnih vrednot ter ekološko pomembnih območij.
31. člen
(varstvo zraka)
V času gradnje ali urejanja se preprečuje prašenje z odkritih delov območja. Raznos materialov z gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih površinah je potrebno preprečevati tako, da se:
– skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero,
– transportna vozila prekriva,
– kadar prekrivanje ni mogoče se sipke materiale vlaži.
32. člen
(varovanje tal)
(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pri izvedbi del se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
(3) Na nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je potrebno predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena ustrezna stopnja stabilnosti terena.
(4) Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje, oziroma se začasno deponira na mestu naslednje predvidene gradnje, postavitve ali ureditve.
33. člen
(varovanje voda in zaščitni ukrepi)
(1) Območje OPPN ne posega v vodovarstvena območja.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja.
(3) Urediti je potrebno odvajanje padavinskih voda. Padavinske in drenažne vode naj se odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin.
(4) Potrebno je preventivno preprečiti onesnaženje vod in okolja.
34. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(2) Območje OPPN skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi v III. območje varstva pred hrupom.
35. člen
(ravnaje z odpadki)
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je v širšem območju že urejeno in zagotovljeno na krajevno običajen način.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
36. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Z OPPN posebne rešitve in ukrepi v zvezi z obrambo niso predvideni.
(2) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upošteva se projektni pospešek (ag) območja, ki je 0,2 g. Vsi objekti morajo biti grajeni potresno varno.
37. člen
(protierozijska in protiplazljiva zaščita)
V območju OPPN ni evidentiranih erozijskih nevarnosti. Izven območja OPPN, severozahodno na pobočju je evidentirano območje običajnih protierozijskih zaščitnih ukrepov.
38. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki med predlagano cesto in obstoječimi objekti ali potrebna protipožarna ločitev,
– prometne površine za intervencijske površine,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Požarna varnost obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne sme poslabšati; zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila, viri vode za gašenje.
(3) Za požarno zaščito območja je ob cesti dopustno vgraditi novi nadtalni hidrant, ki se smiselno vključijo v raster obstoječih hidrantov in skupaj z obstoječimi tvorijo ustrezno požarno zaščito.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve
39. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Gradnja se izvede v eni etapi. Prav tako je gradnjo dopustno izvesti v dveh ali več etapah; faznost ene gradnje je mogoča pod pogojem, da se le-ta navezuje na obstoječe infrastrukturno omrežje povezav in predstavlja smiselno zaključena celoto.
(2) Gradnji je potrebno predhodno zagotoviti ustrezno komunalno in prometno ureditev znotraj območja OPPN vključno s predpisanim številom parkirnih mest za ureditev, ki se bo realizirala.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
40. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geomehansko ali tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod pogojem, da ni ogroženo zavarovano območje, ter je zagotovljena požarna in zdravstvena varnost objektov in ljudi.
(2) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki rešitvi križanja komunalnih vodov z lokalno cesto morajo investitorji oziroma upravljavci takega voda predhodno pridobiti soglasje investitorjev oziroma upravljavca lokalne ceste.
(3) Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
41. člen
(vpogled)
OPPN in priloge so na vpogled na pristojnem oddelku Občine Naklo.
42. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
III. KONČNI DOLOČBI
43. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Odlok o OPPN preneha veljati v primeru, da ga pristojni organ občine razveljavi.
(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi ali posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo.
44. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0002/2012-42
Naklo, dne 12. novembra 2014
Župan
Občine Naklo
Marko Mravlja l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti