Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2008 z dne 10. 10. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2008 z dne 10. 10. 2008

Kazalo

4129. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica za območje Občine Poljčane, stran 13102.

Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99, 36/99, 59/99, 70/00, 94/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/02, 51/02, 108/03, 77/04, 72/05, 21/06, 14/07 in 60/07), Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 73/94, 73/95, 56/98, 75/98, 67/98, 67/98, 72/98, 75/98, 28/01, 52/02, 27/06 in 61/06), 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07) ter 17. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 5/07) je Občinski svet Občine Poljčane na 16. redni seji dne 23. 9. 2008 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica za območje Občine Poljčane
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01 in 35/02), ki veljajo za območje Občine Poljčane.
2. člen
V celoti se črta 1. člen, katerega nadomesti besedilo:
»Centralni naselji v Občini Poljčane sta Zgornje Poljčane in Poljčane«.
3. člen
V 2. točki se pod poglavjem IV. Podrobnejši pogoji in merila za posege v prostor v značilnih območjih, pri točki a) črta beseda »mestna«.
4. člen
Tretji odstavek 3. člena nadomesti sledeče besedilo: »Namenska raba površin mora biti identična namenski rabi določeni s planskimi dokumenti občine, podrobnejša namenska raba pa je določena v kartografskem delu prostorsko ureditvenih pogojev, ki je sestavni del tega odloka.«
5. člen
Določila celotnega 4. člena se nadomestijo z sledečim besedilom:
»Območje Občine Poljčane, ki se ureja s predloženimi prostorsko ureditvenimi pogoji, obravnava ureditveni območji centralnih naselij Poljčane in Zgornje Poljčane.
Ureditveni območji sta prikazani na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000, s prikazom podrobnejše namenske rabe prostora.
Meje ureditvenih območij so določene v kartografski dokumentaciji veljavnega planskega dokumenta Občine Poljčane.«
6. člen
V petem odstavku 5. člena se besedi »sanitarni pogoji«, nadomesti z besedilom »dovoljuje vplivno območje.«.
7. člen
Za 9. členom se dodata dva nova člena, in sicer člen 9.a in člen 9.b s sledečim besedilom:
»9.a člen
Vsa odstopanja od splošnih določil za gradnjo stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in objektov za proizvodnjo in obrt, se morajo pred izdajo gradbenega dovoljenja, predložiti v pregled in potrditev občinski urbanistični komisiji.
9.b člen
Za gradnjo večstanovanjskih objektov, vrstnih hiš, stanovanjskih dvojčkov, objektov za družbene dejavnosti, športne dejavnosti, turizem, sakralnih objektov in urbane opreme, se upoštevajo splošna določila za graditev novih objektov opredeljena v 5. členu odloka. Smernice za arhitekturno oblikovanje poda občinska urbanistična komisija, katera tudi potrdi izdelano projektno dokumentacijo.«
8. člen
V prvem odstavku 12. člena se besedilo »z občinskim odlokom (o določitvi pomožnih objektov)« nadomesti z besedami »z republiškim pravilnikom«.
9. člen
Na koncu prvega odstavka 17. člena se pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda sledeči tekst: », oz. z odloki, ki urejajo kategorizacijo občinskih cest in ureditev cestnega prometa na območju Občine Poljčane.«.
Za drugim odstavkom istega člena se prav tako pika nadomesti z vejico, za njo se doda sledeče besedilo: », razen v primerih, ko to dopušča oziroma izhaja iz smernic ali projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev.«
Zadnja alinea 17. člena se spremeni tako da sedaj glasi:
»– širino cestnega telesa v skladu z veljavnimi normativi«.
10. člen
Na koncu 19. člena se pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda sledeči tekst: », priključitev na javno kanalizacijo oziroma izgradnjo nepretočnih in nepropustnih greznic in odvoz smeti.«
11. člen
V celoti se črtata 21. člen in 21.a člen katera nadomesti sledeče besedilo:
»I. Odvajanje odpadne komunalne vode
a) Naselja opremljena z javno kanalizacijo
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo zaključeno z ustrezno čistilno napravo.
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
Industrijska odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati prečiščena v vode ali javno kanalizacijo v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Za del naselja, kjer ni zgrajena kanalizacija in v katerem je predvidena izgradnja kanalizacije in če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega PE, je treba pred izdajo prvega dovoljenja za gradnjo, izdelati program komunalnega opremljanja za celotno območje predvidene gradnje.
b) območja brez javne kanalizacije
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije se lahko odpadna voda odvaja v:
– nepretočno, nepropustno greznico,
– malo komunalno čistilno napravo,
– če je stavba ne geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali
– se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici (greznici brez iztoka) oziroma mali komunalni čistilni napravi in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.
c) Odvajanje odpadnih voda iz obstoječih stavb
Odvajanje komunalne odpadne vode v pretočne greznice ni dovoljeno razen, če gre za obstoječo pretočno greznico in še ni potekel rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Po predpisanem roku se morajo odpadne komunalne vode odvajati na način opisan pod točko 1a), v primeru izgradnje javne kanalizacije ali na način opisan pod točko 1b), v primeru območja brez javne kanalizacije.
Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, katerih v skladu s predpisi, ni potrebno opremiti z javno kanalizacijo, za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi oziroma izgraditi nepretočno greznico.
Na vodovarstvenih območjih prvega in drugega razreda pa se mora odpadna voda zbirati v nepretočnih, nepropustnih greznicah.
II. Odvajanje padavinske vode
Za naselje ali del naselja, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, je treba zagotoviti izvajanje ukrepov za zmanjševanje odvajanja količin padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja s streh, ali, če je to ekonomsko upravičeno, zagotoviti odvajanje padavinske odpadne vode z ločenim kanalizacijskim omrežjem za odvajanje in čiščenje padavinske vode.
Smiselni ukrepi so:
– izvedba ponikovalnice, kjer je to mogoče,
– zadrževanje padavinske vode v zadrževanih bazenih in postopno odvajanje v javno kanalizacijo,
– izgradnja rezervoarjev za meteorne vode za lastne potrebe.
Za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, se mora zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvesti na čistilno napravo.
III. Gnojnične jame in gnojišča
Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna in brez iztoka. Razredčena vsebina se lahko odvaža na kmetijske površine, v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla in pravilnikaza izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju.
Gnojevka se mora takoj podorati. Deponiranje gnojevke na principu “obdelane lagune” ni dopustno. Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, ter pribrežna zemljišča vodotokov se tekoča vsebina gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati. V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se morajo urediti ali primerno sanirati v sklopu ureditve na parceli.”
12. člen
Za drugim odstavkom 23. člena se dodata nova odstavka:
»Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri Elektru d.d., posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.
V skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07) si bodo morali investitorji za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njimi predpisane pogoje.«
13. člen
26.a člen se dopolni tako, da glasi:
»Ob upoštevanju obstoječih tras TK je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca TK voda.
Telekom bo na območju naselij Poljčane in Zg. Poljčane gradil najsodobnejšo optično telekomunikacijsko omrežje in temu je potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov. Rešitve za zunanje TK priključke ter notranje optične instalacije poda upravljavec.
Pri tako izvedeni notranji instalaciji in vgrajeni dovodni omarici, bo Telekom Slovenije izvedel priključek, preko katerega bo uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija.
Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekom Slovenije. Pri vseh posegih v prostor je potrebno predhodno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
Investitor objekta kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.«
14. člen
28. člen se spremeni tako, da sedaj glasi:
»a) stara vaška jedra
– Novogradnje v okviru starih vaških jeder so možne, in sicer kot izpolnitve gradbenih vrzeli. Pri tem je potrebno upoštevati tipično arhitekturo lokalnega okolja, katero predstavlja arhitekturo nastalo pred letom 1970.
– V starih vaških jedrih so od posegov v obstoječih objektih dopustne spremembe namembnosti ter redna vzdrževalna dela. Ti posegi se morajo kriti znotraj obstoječih gabaritov objektov.
– Dopušča se gradnja pomožnih objektov pod splošnimi pogoji tega odloka, medtem ko postavitev kioskov ni dovoljena.
– Rekonstrukcija obstoječe komunalne in cestne infrastrukture je dovoljena.
– V okviru urejanja zelenih površin je potrebno ohranjati kmečke, sadne in zelenjavne vrtove. Prepovedano je vrtičkarstvo in sajenje neavtohtonega drevja in iglavcev.
– Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov, opredeljenih v 34. členu odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje.«
15. člen
33. člen nadomesti sledeče besedilo:
»OHRANJANJE NARAVE
Na območju naselij Poljčane in Zgornje Poljčane se nahajajo sledeča zavarovana območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot, ekološko pomembna območja in biotska raznovrstnost v krajini:
Pregled zavarovani območij
+-----+--------------+--------------------+------+-------------+
|EVID.|     IME      |   KRATKA OZNAKA    |STATUS|URADNA OBJAVA|
| ŠT. |              |                    |      |             |
+-----+--------------+--------------------+------+-------------+
|  33 |Črnogova tisa |Sodi med večje tise |  NS  | Uradni list |
|     |              |v Sloveniji, je     |      |RS, št. 21/92|
|     |              |krajevna            |      |             |
|     |              |znamenitost in      |      |             |
|     |              |dendrološko         |      |             |
|     |              |pomemben objekt     |      |             |
+-----+--------------+--------------------+------+-------------+
|  80 |Zgornje       |Sodi med debelejše  |  NS  | Uradni list |
|     |Poljčane-lipa |lipe v občini,      |      |RS, št. 21/92|
|     |              |cerkvena lipa       |      |             |
+-----+--------------+--------------------+------+-------------+
|  98 |Petrinina     |Sodi med debelejše  |  NS  | Uradni list |
|     |lipa          |lipe v občini. Je   |      |RS, št. 21/92|
|     |              |dominantno drevo v  |      |             |
|     |              |kraju               |      |             |
+-----+--------------+--------------------+------+-------------+
|  1  |Drevored      |Drevored divjih     | SON  | Uradni list |
|     |divjih        |kostanjev. Je       |      |RS, št. 21/92|
|     |kostanjev v   |najstarejši in      |      |             |
|     |Poljčanah     |največji drevored v |      |             |
|     |              |Poljčanah           |      |             |
+-----+--------------+--------------------+------+-------------+
Pregled naravnih vrednot
+-----+--------------+--------------------+------+-------------+
|EVID.|      IME     |    KRATKA OZNAKA   |STATUS|URADNA OBJAVA|
| ŠT. |              |                    |      |             |
+-----+--------------+--------------------+------+-------------+
| 6144|Črnogova tisa |Tisa pri doma   čiji| drev |    NVDP     |
|     |              |Črnoga v Podboču,   |      |             |
|     |              |jugovzhodno od      |      |             |
|     |              |Poljčan             |      |             |
+-----+--------------+--------------------+------+-------------+
| 6189|Zgornje       |Lipa pri cerkvi Sv. | drev |    NVLP     |
|     |Poljčane-lipa |Križa v Zgornjih    |      |             |
|     |              |Poljčanah, južno od |      |             |
|     |              |Poljčan             |      |             |
+-----+--------------+--------------------+------+-------------+
| 6207|Petrinina lipa|Lipa pri Petri  nini| drev |    NVLP     |
|     |              |vili v Zgornjih     |      |             |
|     |              |Poljčanah, južno od |      |             |
|     |              |Poljčan             |      |             |
+-----+--------------+--------------------+------+-------------+
Pregled območij pričakovanih naravnih vrednot
+----+-------------+-------------------------------------------+
|ZAP.|     IME     |               KRATKA OZNAKA               |
| ŠT.|             |                                           |
+----+-------------+-------------------------------------------+
|1   |Haloze       |Nahajališče miocenskih fosilov, školjk,    |
|    |             |polžev in rakovic                          |
+----+-------------+-------------------------------------------+
Namen opredelitve območij pričakovanih naravnih vrednot je spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na nanovo odkritih naravnih vrednot.
Pregled ekološko pomembnih območij
+-----+------------------+-----------------------------+-----------+
| KODA|        IME       |        KRATKA OZNAKA        |   STATUS  |
+-----+------------------+-----------------------------+-----------+
|44100|Dravinjska dolina |Reka Dravinja je  eden redkih|EPO        |
|     |                  |večjih nižinskih vodotokov v |           |
|     |                  |SV Sloveniji, ki imajo vsaj  |           |
|     |                  |delno ohranjeno naravno      |           |
|     |                  |strugo in obsežno zarast.    |           |
|     |                  |Zaradi ohranjene naravne     |           |
|     |                  |rečne dinamike obstajajo v   |           |
|     |                  |strugi pestre hidromorfološke|           |
|     |                  |strukture, poplavno območje  |           |
|     |                  |pa v veliki meri pokrivajo   |           |
|     |                  |ekstenzivni travniki         |           |
|     |                  |različnih tipov, ki s        |           |
|     |                  |številnimi morfološkimi      |           |
|     |                  |elementi, kot so mejice, vrbe|           |
|     |                  |glavače, drevesni osamelci,  |           |
|     |                  |zaraščeni mrtvi rokavi,      |           |
|     |                  |okljuke in depresije,        |           |
|     |                  |močvirja in mlake, tvorijo   |           |
|     |                  |tipično podobo kulturne      |           |
|     |                  |krajine. Območje predstavlja |           |
|     |                  |bivališče številnih          |           |
|     |                  |ogroženih, redkih in         |           |
|     |                  |zavarovanih živalskih vrst in|           |
|     |                  |je s stališča ohranjanja     |           |
|     |                  |biotske raznolikosti         |           |
|     |                  |izjemnega pomena.            |           |
+-----+------------------+-----------------------------+-----------+
5. Biotska raznovrstnost v krajini
Ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Na območju naselij Poljčane in Zgornje Poljčane se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo:
– ekstenzivni travniki
– travniški sadovnjaki
– mejice
– samotna drevesa.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za območje naselij
Poljčane in Zgornje Poljčane« (ZRSVN, OE Maribor, oktober 2007), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Poljčane.«
16. člen
34. člen nadomesti sledeče besedilo:
»VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Na območju ureditvenih območij naselij Poljčane in Zgornje Poljčane, ob že zavarovanih kulturnih spomenikih na podlagi Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92), so v Register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo, vpisane še naslednji evidentirani kulturni spomeniki in enote kulturne dediščine:
EŠD     Ime spomenika
--------------------------------------------------------
1459    Poljčane-kretniška postavljalnica
2051    Poljčane-Spomenik NOB
3264    Zgornje Poljčane-Cerkec sv.Križa
3267    Zgornje Poljčane-Kapela Žalostne Matere božje
3268    Zgornje Poljčane-Kapela Sv. Luke
6967    Poljčane-Hiša Bistriška 67
6968    Poljčane-Bistriška 65
6973    Zgornje Poljčane- Vila Potrčeva 7
6975    Zgornje Poljčane- Hiša Prvomajska 11
6976    Zgornje Poljčane-Šola Ulica Erne Starovasnik 10
7078    Zgornje Poljčane-Dom Erne Starovasnik
20213   Poljčane-Damšetova kapelica
20222   Spodnje Poljčane-Smiljaničeva kapelica
22163   Poljčane-Kostanjev drevored
23013   Poljčane-Hiša Bistriška 61
23847   Zgornje Poljčane-Domačija Vernik
23848   Zgornje Poljčane-Hiša Prvomajski trg 22
--------------------------------------------------------
                                                       «
17. člen
Za 34. členom se dodata nova 34.a in 34.b člen, ki določata:
»34.a člen
»Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor.
V primeru celovite prenove kulturnih spomenikov je potrebno izdelati konservatorski program oziroma konservatorsko restavratorski projekt.
V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili poslabšanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v takšnih primerih potrebno v študijah presoje vplivov na okolje upoštevati tudi kulturno dediščino. Za ostali prostor je zlasti v primerih oblikovalskih pogojev potrebno upoštevati tipično arhitekturo lokalnega okolja (tipična arhitektura nastala pred letom 1970 prejšnjega stoletja).«
»34.b člen
Na področju kulturne dediščine je potrebno upoštevati dominantno lego kulturnih spomenikov, ki ga v ureditvenem območju naselja Zg. Poljčane predstavlja (EŠD 3264) Zgornje Poljčane-Cerkev sv. Križa. Spomenik z dominantno lego ima vplivno območje, katero se lahko poveča, v kolikor so v bližini predvideni posegi, ki bi lahko okrnili dominanto spomenika.
Za kapelice in znamenja, ki se praviloma nahajajo v bližini stanovanjskih hiš se ne pričakuje večjih negativnih posledic. Za tiste kapelice in znamenja, ki se nahajajo ob lokalnih in regionalnih cestah pa je v primeru zahtev po prestavitvi zaradi morebitne širitve ali rekonstrukcije ceste potrebno upoštevati, da kapelic in znamenj ni možno porušiti, ampak jih je v sodelovanju s pristojno spomeniško službo možno izjemoma v celoti prestaviti na ustreznejšo lokacijo.
Arheoloških spomenikov na območju ureditvenih območij naselij Poljčane in Zgornja Poljčane ni evidentiranih, prav tako ni nobenega kulturnega spomenika s področja arheologije.
Etnološki spomeniki predstavljajo posamezne domačije, hiše, kozolec in nekaj vinskih kleti. Pri morebitnih gradnjah na območju spomenikov je potrebno upoštevati dovolj velik odmik zaradi celovite ohranjenosti spomenikov. Podobno velja za zgodovinske spomenike.«
18. člen
V 36. členu odloka, se točka H. na koncu odstavka dopolni še z besedama »turizem in trgovina«.
19. člen
Besedilo 40. člena se spremeni tako da sedaj glasi:
»Sestavni del odloka je grafična priloga – Namenska raba v merilu 1:5000, ki je v digitalni in analogni obliki.«
20. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri Upravni enoti Slovenska Bistrica in Občini Poljčane.
21. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-0002/2008-9-201
Poljčane, dne 23. septembra 2008
Župan
Občine Poljčane
Stanislav Kovačič l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti