Na podlagi 32. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US, 6/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99 – odl. US, 59/99 – US) in 49. člena statuta Občine Loška dolina (Uradni list RS, št.49/99, 22/00 in 28/00) je nadzorni odbor Občine Loška dolina na 3. redni seji, ki je bila dne 27. 6. 2000 sprejel

S tem poslovnikom se ureja organizacija in določa način dela Nadzornega odbora občine Loška dolina (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter status članov odbora kot organa občine.

Delo nadzornega odbora ureja ta poslovnik, ki ga nadzorni odbor sprejme z dvetretjinsko večino glasov vseh članov.

Nadzorni odbor kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno.
Nadzorni odbor varuje uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se seznani pri svojem delu.

Delo nadzornega odbora je javno in v skladu s tem poslovnikom. Po predhodni presoji lahko nadzorni odbor z odločitvijo javnost izključi.

Nadzorni odbor dela na rednih sejah, katere se sklicujejo med 15. januarjem in 1. julijem ter 1. septembrom in 15. decembrom, zaradi nujnih primerov pa lahko tudi na izrednih sejah izven tega časa.

Sedež nadzornega odbora je v Starem trgu, Cesta Notranjskega odreda 2.
Nadzorni odbor občine Loška dolina ima svoj pečat v obliki kroga, premera 35 mm, ki ima v sredini grb Občine Loška dolina, v polkrogu zgoraj napis Občina Loška Dolina, Stari trg pri Ložu, pod grbom v liniji premera pa napis Nadzorni odbor.

Nadzorni odbor predstavlja njegov predsednik, ki tudi sklicuje in vodi seje nadzornega odbora.

Naloge predsednika nadzornega odbora so:
– vodi in organizira delo nadzornega odbora;
– sklicuje in vodi seje;
– podpisuje sklepe, zapisnike in druge akte odbora;
– skrbi za izvajanje sklepov odbora;
– sodeluje z občinskim svetom in županom;
– po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta.

Nadzorni odbor ima pet članov. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja jih imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega sveta ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan.
Za zapisnik nadzornega odbora skrbi župan ali tajnik občine, ki lahko za vodenje zapisnika pooblasti delavca občinske uprave.
Župan oziroma tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo nadzornega odbora.

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do nagrade v višini največ 10% županove plače za predsednika oziroma največ 7,5% županove plače za člana v skladu s pravilnikom o višini in načinu določanja plač oziroma dela plač funkcionarjem Občine Loška dolina, nagradah članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Občine Loška dolina ter povračilih stroškov (Uradni list RS, št. 72/99).
Izvedencu iz 20. člena pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu, na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence (Uradni list RS, št. 61/97 in 72/98).

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

Naloge nadzornega odbora so predvsem:
– nadzor usklajenosti proračuna z zakonom;
– nadzor zaključnega računa v primerjavi s proračunom,
– ugotavljanje gospodarnosti in namenskosti trošenja sredstev;
– pregledovanje listin;
– priprava zapisnika in poročil o delu odbora in
– obveščanje občinskega sveta o svojem delu.

Nadzorni odbor sprejme program dela, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem.
V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge uporabnike proračunskih sredstev. S programom dela seznani občinski svet in župana s poročilom.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.

Nadzorni odbor vodi postopek nadzora in pregleda po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo javne finance v občini.
Stranka v postopku (nadzorovana stranka) je porabnik sredstev občinskih financ.

Nadzorni odbor opravlja redne in občasne nadzore.
O izboru nadzorovane stranke se nadzorni odbor odloči samostojno in izda o tem ustrezen sklep, ki ga dostavi nadzorovani stranki, najkasneje 7 dni pred izvedbo nadzora.

Redne nadzore si nadzorni odbor določi z letnim načrtom tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki (občinskih) proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti.

Občasne nadzore si nadzorni odbor določi sproti po lastni presoji na osnovi:
– pobud občinskega sveta;
– pobud župana;
– pobud članov nadzornega odbora.

Nadzor opravijo člani nadzornega odbora. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Za izvedbo določene naloge iz pristojnosti nadzornega odbora lahko nadzorni odbor oblikuje delovno skupino oziroma pooblasti posameznega člana nadzornega odbora, o čemer se obvesti vse člane nadzornega odbora.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega lastnega programa nadzora.

Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku 15 dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončna poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnim organom pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.

O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke in druge merodajne listine ter zapisnik, predhodno poročilo, ugovore in končno poročilo.

Poročilo izvedenca obravnava nadzorni odbor in na podlagi tega oblikuje predhodno poročilo in ga pošlje nadzorovani stranki.
Stranka lahko v roku 15 dni od dneva prejema predhodnega poročila pri nadzornem odboru vloži pisni ugovor, o katerem le-ta odloči v roku 15 dni.

Poročilo lahko vsebuje tudi priporočilo za smotrnejšo porabo proračunskih sredstev v bodoče.
Nadzorni odbor v teku postopka opozori nadzorovano stranko, da odpravi morebitna protipravna dejanja in ravnanja. Če nadzirana stranka opozorila ne upošteva, se to navede v poročilu.

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank in skrbeti za varstvo osebnih podatkov.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Nadzorni odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora:
– na lastno pobudo;
– na zahtevo večine članov odbora;
– na podlagi sprejetega sklepa občinskega sveta.

V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora. V zahtevi za sklic seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic in praviloma priloženo gradivo, o katerem naj se odloča.

Če predsednik po prejemu zahteve večine članov nadzornega odbora ne skliče v 20 dneh redne ali v 5 dneh izredne seje nadzornega odbora, jo lahko skliče član nadzornega odbora, ki je vlagatelj zahteve s podpisi še dveh članov.

Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga pošlje skupaj z gradivom praviloma 7 dni pred sejo članom odbora.
Predlagatelj, ki ni član nadzornega odbora, mora gradivo poslati predsedniku nadzornega odbora najmanj 15 dni pred sejo.

Na izredni seji lahko predsednik predlaga dnevni red in predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora.

Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ga predsednik za ta primer pooblasti.

Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu nadzornega odbora, udeleževati se sej in odločati o njih. Evidenco udeležbe vodi zapisnikar nadzornega odbora.

Na seji nadzornega odbora so lahko prisotne tudi druge osebe, in sicer na podlagi vabila predsednika ali s soglasjem nadzornega odbora.

Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora; zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb.

Za tem sledi sprejem dnevnega reda, v katerem se lahko spremeni vrstni red, umaknejo se predlogi ali se predlaga razširitev dnevnega reda.
V primeru, da predlagatelj predlaga razširitev dnevnega reda mora ob predlogu vsem prisotnim članom nadzornega odbora predložiti gradivo, ki se nanaša na razširitev.
Dnevni red da v celoti predsednik na glasovanje.

Nato se sprejema zapisnik prejšnje seje, h kateremu lahko člani podajo pripombe za ustrezno spremembo ali dopolnitev. Zapisnik je sprejet, če nanj ni pripomb ali je bil sprejet po dopolnilih oziroma pripombe niso bile izglasovane.

Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk, na začetku vsake točke lahko predlagatelj poda obrazložitev.

Po končani obrazložitvi predsednik odpre razpravo, h kateri se člani prijavljajo z dvigom rok.
Razpravljanje posameznika mora biti časovno primerno omejeno in se mora nanašati na obravnavano točko, sicer ga predsednik na to opomni, oziroma po neuspešnem opominu odvzame besedo.
O možnem ugovoru o odvzemu besede odloči nadzorni odbor.

Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev.
Če je za razpravo potrebno dodatno gradivo in dokumenti, se razprava nadaljuje po pridobitvi le-teh.

Predsednik prekine sejo nadzornega odbora in jo po možnosti preloži na določen datum, če:
1. seja ni več sklepčna,
2. je potrebno pridobiti mnenje drugih organov,
3. tako sklene nadzorni odbor z večino glasov.
Nedokončana zadeva se preloži na eno prihodnjih sej.
Nadzorni odbor zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.

Predsednik skrbi na seji za red in sme kršilca reda opomniti oziroma mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo.
Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik.
O morebitnem ugovoru, vloženem v treh dnevih, odloča nadzorni odbor na prihodnji seji.
Predsednik lahko prekine sejo odbora, če reda na njej ni mogoče ohraniti s prej navedenimi ukrepi.

Nadzorni odbor veljavno odloča, sklepa in sprejema svoja poročila, priporočila in predloge, če je na seji prisotna večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. Po končani razpravi se o predlogu pripravi sklep in opravi glasovanje.
Glasovanje je javno ali tajno.

Javno glasovanje se opravi z dviganjem rok po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu.
Če je o isti zadevi izoblikovanih več predlogov se glasuje po vrstnem redu glede na to kako so bili predlogi oddani.

Nadzorni odbor lahko sklene, da se odloča s tajnim glasovanjem in se za vsako glasovanje pripravi pet enako velikih glasovnic z žigom nadzornega odbora in vpisanima besedama »ZA« (na desni strani), »PROTI« (na levi strani). Glasuje se tako, da se obkroži eno izmed teh besed.
Tajno glasovanje izvedeta zapisnikar in predsednik odbora. Predsednik nadzornega odbora tudi objavi rezultat glasovanja. Oba pa podpišeta zapisnik o izvedbi in izidu glasovanja.

O sejah nadzornega odbora se piše skrajšan zapisnik, v katerem se zapišejo glavni podatki o opravljenem delu s poudarkom na:
– udeležencih seje;
– spremembah in dopolnitvah dnevnega reda;
– sprejetih sklepih.
K zapisniku se priloži seznam obravnavanega gradiva.

Člani nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom na naslednjo sejo.
Na seji sprejet zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar nadzornega odbora.

Celotno gradivo o delu nadzornega odbora se hrani v arhivu občinske uprave.

Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se uporablja določila poslovnika občinskega sveta.

Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejme nadzorni odbor z dvetretjinsko večino glasov vseh članov.

Ta poslovnik nadzornega odbora začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.