Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/1993 z dne 22. 1. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/1993 z dne 22. 1. 1993

Kazalo

171. Poslovnik Skupščine občine Litija, stran 177.

Na podlagi 8. člena Odloka o volitvah v zbore SO Litija (Uradni list SRS, št. 2/90) je Skupščina občine Litija na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 10. 12. 1992 sprejela
POSLOVNIK
SKUPŠČINE OBČINE LITIJA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Skupščina občine Litija (v nadaljnjem besedilu: skupščina) s tem poslovnikom določa konstituiranje skupščine, organizacijo in način svojega dela, pravice in dolžnosti poslancev, vrste splošnih aktov in način njihovega sprejemanja ter druga vprašanja pomembna za delo skupščine.
2. člen
Skupščina ima svoj pečat okrogle oblike. Pečat ima v sredini grb Republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis: "Republika Slovenija", ter v drugi vrsti napis: "Skupščina občine Litija".
3. člen
Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
II. KONSTITUIRANJE SKUPŠČINE
1. Sklic in potek prvih sej zborov
4. člen
Najkasneje v tridesetih dneh, potem ko občinska volilna komisija ugotovi izid volitev, skliče prvo sejo zbora dotedanji predsednik zbora.
Če dotedanji predsednik zbora ne skliče prve. seje v tem roku, je to dolžan storiti dotedanji predsednik skupščine.
5. člen
Sklicatelj vodi prvo sejo do izvolitve delovnega predsedstva.
Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana ter opravlja tudi naloge volilne komisije.
6. člen
Pred sprejemom dnevnega reda predsednik predlaga izvolitev stalne mandatno-imunitetne komisije zbora. Mandatno-imunitetna komisija ima predsednika in dva člana.
Komisija po izvolitvi pregleda poročilo o izidu volitev, ki ga je predložila občinska volilna komisija, in potrdila poslancev o izvolitvi, ki jih je izvoljenim poslancem izdala občinska volilna komisija.
Komisija predloži zboru poročilo o pregledu potrdil poslancev o izvolitvi in poročilo o udeležbi poslancev na seji ter ugotovi sklepčnost.
2. Volitve predsednika in podpredsednika zbora
7. člen
Kandidate za predsednika in podpredsednika zbora lahko predlagajo najmanj štirje poslanci zbora.
Posamezen poslanec lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in podpredsednika zbora.
Soglasje predlaganih kandidatov zagotovijo predlagatelji.
8. člen
Volitve predsednika in podpredsednika zbora so tajne, voli se z glasovnicami.
Za predsednika oziroma podpredsednika zbora je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov vseh poslancev zbora.
Če nihče izmed predlaganih kandidatov ne dobi zadostnega števila glasov, se opravi drugi krog glasovanja, med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.
9. člen
V drugem krogu glasovanja je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh poslancev zbora.
10. člen
Če nihče izmed predlaganih kandidatov tudi po drugem krogu glasovanja ne dobi zadostnega števila glasov, se postopek predlaganja kandidatov ponovi na- naslednji seji zbora, ki mora biti sklicana najkasneje v petnajstih dneh.
V takšnem primeru skliče naslednjo sejo predsedujoči na prvi seji.
11. člen
Predsedujoči po volitvah razglasi izvolitev predsednika in podpredsednika zbora in prebere slovesno izjavo, ki jo oba izvoljena funkcionarja podpišeta pred poslanci.
Slovesna izjava se glasi: "Izjavljam, da bom ravnal po Ustavi in zakonih Republike Slovenije ter Statutu občine Litija in da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.
3. Sklic in potek prve skupne seje zborov občinske skupščine
12. člen
Prvo skupno sejo zborov skliče dotedanji predsednik skupščine.
13. člen
Sklicatelj vodi prvo skupno sejo do izvolitve delovnega predsedstva.
Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana in opravlja tudi naloge volilne komisije.
14. člen
Pred sprejemom dnevnega reda predsedniki mandatno-imunitetnih komisij zborov ugotovijo sklepčnost zborov in poročajo o udeležbi poslancev na seji.
4. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine
15. člen
Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine se opravijo skladno z določbami Statuta občine Litija.
16. člen
Predsedujoči po volitvah razglasi predsednika in podpredsednika skupščine in prebere slovesno/izjavo iz 11. člena tega poslovnika, ki jo oba izvoljena funkcionarja podpišeta pred poslanci.
5. izvolitev komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
17. člen
Na prvi skupni seji vseh zborov občinske skupščine poslanci izvolijo z javnim glasovanjem komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
V komisiji ima vsaka politična stranka, ki je zastopana v skupščini enega predstavnika, ki mora biti poslanec te skupščine.
III. RAZREŠITEV PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE IN PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV ZBOROV
18. člen
Postopek razrešitve predsednika in podpredsednika skupščine je smiselno enak, kot pri izvolitvi.
Predlog za razrešitev mora biti pisen z obrazložitvijo in predložen predsedniku skupščine.
Predsednik skupščine mora najkasneje v petnajstih dneh sklicati skupno sejo, na kateri poslanci najprej odločijo, ali naj se začne postopek za razrešitev.
Če je odločitev sprejeta, se začne postopek za razrešitev.
19. člen
Postopek razrešitve predsednika in podpredsednika zbora je smiselno enak kot pri izvolitvi. Predlog za razrešitev mora biti pisen z obrazložitvijo in posredovan predsedniku zbora.
Predsednik zbora mora najkasneje v petnajstih dneh sklicati sejo zbora, na kateri poslanci najpreje odločijo, ali naj se začne postopek za razrešitev.
Če je odločitev sprejeta, se začne postopek za razrešitev.
20. člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine, predsednik zbora ali podpredsednik zbora lahko odstopijo. Mandat preneha z dnem, ko skupščina ali zbor ugotovi, da so nastopili razlogi za prenehanje mandata.
IV. NAČIN DELA SKUPŠČINE
1. Sklicevanje sej
21. člen
Skupno sejo zborov skliče predsednik skupščine. Skupno zasedanje vseh zborov skupščine skliče predsednik skupščine po dogovoru, s predsedniki zborov. Sejo zbora skliče predsednik zbora.
22. člen
Gradivo za seje s sklicem se pošlje poslancem najkasneje deset dni pred sejo.
Če se gradiva za posamezno točko dnevnega reda predložijo v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem odstavku, mora predstavnik predlagatelja obrazložiti, zakaj, gradivo ni bilo posredovano pravočasno.
Poslanci posebej razpravljajo o utemeljenosti razlogov za krajši rok in z glasovanjem odločijo, ali, bodo uvrstili predloženo gradivo na dnevni red, ali pa ga bodo obravnavali na naslednji seji.
V krajšem roku, kot je določen v prvem odstavku ali tudi na. sami seji, Se lahko predloži dodatno gradivo k že posredovanemu za posamezno točko dnevnega reda.
23. člen
Gradivo se pošlje tudi predlagateljem gradiv, sredstvom javnega obveščanja in drugim, za katere predsedstvo, skupščine mehi, da je potrebno, da sodelujejo pri obravnavi gradiva.
Skupaj z gradivom lahko poslanci prejmejo tudi gradivo infprmativne narave, katerega namen je seznanjanje, poslancev z aktualnimi vprašanji, pomembnimi za delo skupščine. Poslanci lahko o teh gradivih razpravljajo pri točki vprašanja in pobude poslancev.
2. Vodenje sej
24. člen
Skupno sejo vodi predsednik skupščine.
Skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine vodijo predsednik ali podpredsednik skupščine ali predsedniki zborov, tako da je predsedujoči zasedanja, na vsakem zasedanju drug predsednik zbora.
Sejo zbora vodi predsednik zbora.
25. člen
Pred obravnavo dnevnega reda predsedujoči pozove mandatno-imunitetne komisije, da podajo poročilo o udeležbi poslancev.
26. člen
Poslanci obravnavajo dnevni red, ki jim je bil posredovan s sklicem. Vsak poslanec ali predsednik izvršnega sveta lahko predlaga, da se določeno vprašanje uvrsti na dnevni red, ali umakne z dnevnega reda.
Poslanci najprej glasujejo o spremembi dnevnega reda. Nato obravnavajo dnevni red v celoti, in glasujejo o njem.
27. člen
Pri delu skupščine lahko, sodelujejo s pravico odločanja samb poslanci.
Brez pravice odločanja sodelujejo v razpravi na seje vabljeni predlagatelji gradiv in tisti, za katere predsedstvo skupščine sklene, da se jih povabi k obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
3. Razprava
28. člen
Predsedujoči najprej da besedo predstavnikom izvršnega sveta oziroma drugim predlagateljem, če želijo podati uvodno obrazložitev.
29. člen
Poslanec lahko razpravlja, ko mu predsedujoči da besedo.
Predsedujoči daje poslancem besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.
30. člen
Predsedujoči dodeli besedo ne glede na vrstni red poslancu, kadar le-ta želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma sprejetega dnevnega reda ali kadar želi podati repliko na predhodno razpravo.
31. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu na drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo.
Odvzemu besede lahko poslanec ugovarja. O ugovoru odločijo poslanci brez razprave.
32. člen
Poslanci lahko na začetku vsake seje na predlog predsedujočega glede na obsežnost dnevnega reda določijo, koliko časa sme trajati razprava posameznega poslanca.
Razprava se lahko omeji na največ pet minut.
Predstavnik predlagatelja ima za uvodno obrazložitev na voljo največ pet minut, razen če so nastopile nove okoliščine. V tem primeru ima pravico predlagati, da bo uvodna obrazložitev trajala dlje, kar mora odobriti predsedujoči.
Seja oziroma zasedanje skupščine praviloma traja največ štiri ure.
33. člen
Ko je lista razpravljalcev izčrpana, ali če se nihče ne prijavi k besedi, predsedujoči ugotovi, da je razprava končana.
Če poslanci zadeve niso dokončali, ali o njej ne želijo odločati na isti seji, se nadaljnja obravnava preloži na naslednjo sejo.
4. Odločanje
34. člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji je ta sklepčna, če je na njej prisotna večina poslancev vsakega zbora, odločitev pa je sprejeta če je zanjo glasovala večina poslancev skupščine.
Kadar zbori odločajo na skupnem zasedanju, je zasedanje sklepčno, če je na njem prisotna večina poslancev vsakega zbora, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina poslancev vsakega zbora.
Kadar posamezen zbor odloča samostojno, je seja zbora sklepčna, če je na njej prisotna večina poslancev zbora, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina poslancev zbora.
35. člen
Predsedujoči lahko pred vsakim glasovanjem ugotovi sklepčnost na podlagi poročil mandatno-imunitetne komisije, ali s poimenskim klicanjem poslancev.
Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da je prišlo do nesklepčnosti, če so potrebna usklajevanja, ter v drugih primerih, če to predlagajo poslanci.
36. člen
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko statut ali poslovnik predpisuje tajno glasovanje, ali ko zbor oziroma skupščina na predlog najmanj štirih poslancev odloči, da bo glasovanje tajno.
37. člen
Glasuje se tako, da predsedujoči pozove poslance, da se z dvigom rok izjasnijo "kdo je za", "kdo je proti" in "kdo se je glasovanja vzdržal".
Pred glasovanjem lahko poslanec obrazloži razloge za svoje glasovanje.
38. člen
Skupščina oziroma zbor lahko takoj po opravljenjem glasovanju na predlog predsedujočega ali vsakega poslanca ali sekretarja skupščine ugotovi, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja zaradi tehnične ali druge napake ni jasen. V tem primeru se glasovanje ponovi.
39. člen
Če zbori skupščine zasedajo na skupnem zasedanju, najprej glasuje zbor, katerega predsednik oziroma podpredsednik je predsedujoči zasedanja, vrstni red glasovanja ostalih dveh zborov pa se določi v smeri urinega kazalca.
Vsak zbor ima v sejni dvorani svoje stalno mesto, in sicer tako, da na sredini zaseda družbenopolitični zbor, desno od njega zbor krajevnih skupnosti, levo od družbenopolitičnega zbora pa zbor združenega dela.
40. člen
Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na tej podlagi razglasi, ali je zadeva o kateri se je glasovalo sprejeta, ali zavrnjena.
Predpis je sprejet, če so ga v enakem besedilu sprejeli vsi zbori skupščine.
5. Vzdrževanje reda na seji
41. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Predsedujoči sme zaradi kršitve reda na seji izreči poslancem naslednje ukrepe:
– opomin
– odvzem besede
– odstranitev s seje.
42. člen
Predsedujoči izreče opomin poslancu, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, seganjem v besedo govorniku, ali s podobnim ravnanjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, krši red in določbe tega poslovnika.
43. člen
Predsedujoči odvzame besedo poslancu, kateremu je predhodno vsaj dvakrat izrekel opomin. Predsedujoči ima pravico, da v takšnem primeru poslancu v razpravi o zadevi, v kateri je prišlo do kršitve, ne da več besede.
44. člen
Predsedujoči izreče ukrep odstranitve s seje poslancu, ki noče upoštevati predsedujočega, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače hujše ovira ali preprečuje delo na seji.
Odstranitvi poslanec lahko ugovarja. O ugovoru odločijo poslanci brez razprave.
Poslanec, kateremu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti dvorano, v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen.
45. člen
Če predsedujoči ne uspe z ukrepi iz prejšnjih členov ohraniti reda na seji, odredi prekinitev seje.
46. člen
Predsedujoči lahko odredi odstranitev iz sejne dvorane tudi za vsakega poslušalca, ki moti red.
6. Zapisnik
47. člen
O delu skupščine in zbora se piše zapisnik.
Potek seje se snema na magnetofonski trak, ki je pomoč pri sestavi skrajšanega zapisnika. Magnetofonski trakovi se trajno hranijo skupaj z zapisniki.
Poslanec ima pravico poslušati tonski zapis seje v uradnih prostorih skupščine.
48. člen
Skrajšani zapisnik obsega podatke o času in kraju seje, imena prisotnih in odsotnih poslancev ter ostalih navzočih na seji, kdo je vodil sejo, dnevni red seje, kdo je podal uvodno obrazložitev, skrajšan povzetek bistva razprave, izid glasovanja in sprejete sklepe.
49. člen
Predsedujoči po obravnavi zapisnika ugotovi, ali je zapisnik sprejet.
Sprejete pripombe na zapisnik so sestavni del obravnavanega zapisnika in še priložijo k originalu zapisnika.
Skrajšani zapisnik skupne seje in skrajšani zapisnik skupnega zasedanja podpišeta predsedujoči in sekretar skupščine, skrajšani zapisnik seje zbora pa predsedujoči in zapisnikar.
V. VRSTE AKTOV IN NAČIN NJIHOVEGA SPREJEMANJA
50. člen
Skupščina sprejema statut, poslovnik, odloke, dogovore, sporazume, stališča, sklepe, informacije, poročila in obvezne razlage svojih predpisov.
51. člen
Skupščina sprejema odloke in druge akte v dveh fazah in sicer kot osnutek in kot predlog, le izjemoma pa v eni fazi.
Ostale zadeve skupščina sprejema praviloma v eni fazi.
52. člen
Enofazni postopek pri sprejemanju odlokov je lahko skrajšani postopek ali hitri postopek.
Po skrajšanem postopku se lahko sprejme odlok, če gre za nujne ali manjše uskladitve z drugimi predpisi, za prenehanje veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznega odloka, odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine in spremembe odlokov na podlagi odločb ustavnega sodišča.
V tem primeru skupščina na predlog predlagatelja in ob mnenju statutarnopravne komisije odloči, da bo hkrati obravnavala in sprejela osnutek in predlog odloka.
Po hitrem postopku se lahko sprejme odlok, če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti zaradi preprečitve večjih motenj v gospodarstvu ali če to zahtevajo interesi obrambe in varnosti in zaradi naravnih nesreč.
53. člen
Odloki in drugi splošni akti morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati.
Odloki in drugi splošni akti skupščine občine se objavijo praviloma v Uradnem listu Republike Slovenije.
54. člen
Odlok in drug splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v samem aktu drugače določeno.
1. Osnutek odloka
55. člen
Postopek za izdajo odloka se začne s predložitvijo osnutka odloka.
56. člen
Osnutek odloka vsebuje rešitve v. obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati:
– zakonsko podlago,
– razloge, zaradi katerih je odlok potreben,
– finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje odloka in način zagotovitve teh sredstev,
– katere nove naloge bodo naložene upravnim organom in drugim pristojnim službam,
– druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja osnutek predlaganega odloka.
57. člen
Osnutek odloka obravnavajo pristojna delovna telesa skupščine.
Če osnutka odloka v obravnavo ni predložil izvršni svet, mora do njega obvezno zavzeti stališče in s tem seznaniti poslance.
58. člen
Ko skupščina po končani obravnavi sprejme osnutek odloka, določi mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka.
59. člen
Kadar osnutek odloka ni bil sprejet v enem ali dveh zborih, zbori izvolijo medzborovsko komisijo, v katero vsak zbor izvoli po dva člana. Pri delu komisije sodeluje tudi predstavnik predlagatelja.
60. člen
Medzborovska komisija prouči razloge, zaradi katerih osnutek odloka v enem ali dveh zborih ni bil sprejet in pripravi predlog, v katerem zboru ali zboroma, ki osnutka nista sprejela, predlaga, da se o njem ponovno opredelita.
61. člen
Če medzborovska komisija ne uspe oblikovati sporazumnega predloga, ali če eden ali dva zbora njen sporazumni predlog zavrneta, se mora predlagatelj izjasniti, ali bo pripravil nov osnutek, ali pa ga bo umaknil iz nadaljnjega postopka.
2. Predlog odloka
62. člen
Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
V obrazložitvi mora predlagatelj navesti:
– kako so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku,
– pripombe in predloge, ki jih ni sprejel in razloge za to,
– v čem se posamezne določbe razlikujejo od določb v osnutku,
– kako bo zagotovljeno izvajanje odloka,
– finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje odloka in način zagotovitve teh sredstev,
– druge pomembne okoliščine v zvezi z odlokom.
63. člen
Pripombe, ki imajo namen spremeniti ali dopolniti. predlog predpisa, lahko dajo poslanci in delovna telesa le v obliki amandmaja.
64. člen
Predlagatelj predloga odloka lahko spremeni, dopolni oziroma umakne svoj predloga dokler obravnava ni končana.
Če se predlagatelj odloka z amandmajem strinja, ga lahko vključi v besedilo predloga odloka, tako da je predloženi amandma sestavni del predloga odloka in ni potrebno posebno glasovanje o takšnem amandmaju.
65. člen
Po končani razpravi o predlogu odloka poslanci odločajo o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko ponovno začne razprava le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odločajo poslanci o predlogu odloka.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
Če je k posameznemu členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve.
3. Amandma
66. člen
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati odlok.
Poslanec ima na podlagi obrazložitve predlagatelja pravico med obravnavo svoj amandma spremeniti, dopolniti, ali umakniti.
67. člen
Amandma k predlogu predpisa je treba poslati najmanj dva dni pred sejo, razen če je predlog predpisa dan na seji.
Amandma se pošlje predsedniku skupščine in predlagatelju gradiva.
Vse amandmaje iz tega člena morajo dobiti poslanci najkasneje na začetku seje.
68. člen
Izjemoma sme poslanec predlagati amandma k predlogu predpisa na seji med obravnavo. Tudi takšen amandma mora biti v pisni obliki in obrazložen.
Poslanca, ki na takšen način predlaga amandma, morajo s podpisom pod amandma podpreti še najmanj štirje poslanci. Če poslanec ne dobi ustrezne podpore, je predsedujoči dolžan amandma zavreči in ga ne dati na glasovanje.
4. Usklajevalni postopek
69. člen
Če predlog predpisa ni bil sprejet v enem ali dveh zborih, ali če zbori skupščine ne sprejmejo predloga predpisa v enakem besedilu, imenujejo medzborovsko usklajevalno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po dva poslanca, pri delu komisije pa sodeluje tudi predstavnik predlagatelja.
Komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj že na isti seji, lahko pa tudi do naslednje seje.
70. člen
Če se medzborovska komisija ne uskladi, glede spornih vprašanj, ali če zbori ne sprejmejo njenega usklajenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda.
Predpis se lahko ponovno predloži na dnevni red na eno naslednjih sej kot predlog.
71. člen
Če izvršni svet oceni, da je sprejem predpisa, o katerem ni bilo doseženo soglasje nujen in bi zaradi tega lahko nastala občutna škoda, odloča skupščina o spornem vprašanju na skupni seji.
VI. PRAVICE IN POGOJI DELA POSLANCEV
1. Poslanska vprašanja in pobude
72. člen
Na dnevni red vsake seje mora biti uvrščena posebna točka "poslanska vprašanja in pobude".
Pod to točko ima vsak poslanec pravico postavljati vprašanja izvršnemu svetu ali posameznim upravnim organom.
73. člen
Vprašanje ali pobuda sta lahko pisna ali ustna. Biti morata jasna, razumljiva in določna.
74. člen
Na pobudo oziroma vprašanje, ki ga je zastavil na seji, lahko prejme poslanec ustni odgovor takoj, pisni odgovor pa do naslednje seje. V tem primeru se odgovor pošlje vsem poslancem.
Če odgovora v navedenem roku ni bilo mogoče pripraviti, mora tisti na katerega je vprašanje naslovljeno poslanca seznaniti z razlogi, zakaj odgovor ni pripravljen, in z rokom, v katerem bo odgovor prejel.
Ko dobi poslanec odgovor na svoje vprašanje, lahko zastavi dopolnilno vprašanje, če odgovor ni konkreten in razumljiv, ali če se ne nanaša na zastavljeno vprašanje.
2. Povračilo stroškov poslancem
75. člen
Za udeležbo na sejah skupščine in delovnih teles, pripada poslancem in članom delovnih teles, ki niso zaposleni v upravnih organih povračilo stroškov v višini, ki jo določi komisija za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve.
Do povračila teh stroškov niso upravičeni tisti poslanci in funkcionarji skupščine, ki prejemajo nadomestilo po zakonu.
VII. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE
1. Ustanovitev delovnih teles
76. člen
Delovna telesa skupščine so komisije in odbori. Delovno telo skupščina ustanovi s sklepom ali odlokom, s katerim določi tudi sestavo in naloge telesa. Način dela lahko delovno telo določi s svojim poslovnikom, ali s smiselno uporabo tega poslovnika.
2. Predsednik delovnega telesa
77. člen
Predsednik delovnega telesa organizira delo delovnega telesa ter sklicuje in vodi seje.
Predsednik je dolžan sklicati sejo delovnega telesa, če to zahtevajo predsednik skupščine, predsednik zbora, če to predlaga skupščina ali najmanj tretjina članov delovnega telesa.
3. Sklepčnost in odločanje delovnega telesa
78. člen
Delovno telo je sklepčno, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Odločitve sprejema z večino vseh članov.
4. Naloge delovnega telesa
79. člen
Delovno telo obravnava zadeve iz svoje pristojnosti in zadeve, ki mu jih dodeli v obravnavo predsednik skupščine.
Vse odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina, predsednik skupščine obvezno dodeli v obravnavo statutarnopravni komisiji.
80. člen
Delovno telo pripravi poročilo, v katerem oceni, obravnavano gradivo in skupščini predlaga, kakšne rešitve naj sprejme v zvezi z obravnavano zadevo.
Predsednik delovnega telesa lahko določi poročevalca za sejo skupščine. Poročevalec na zahtevo skupščine pojasni predlog delovnega telesa.
81. člen
Strokovne in druge zadeve za delovna telesa opravljajo občinski upravni organi.
Delovno teto ima tajnika, ki ga določi sekretar skupščine izmed delavcev občinskih upravnih organov, v soglasju s predsednikom delovnega telesa in predstojnikom upravnega organa.
Tajnik delovnega telesa pomaga predsedniku pri sklicevanju sej, skrbi za zapisnike sej, daje strokovna mnenja in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži delovno telo.
VIII. KONČNE DOLOČBE
82. člen
Z dnem ko prične veljati ta poslovnik, preneha veljati Poslovnik Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 36/84) in Začasni poslovnik Skupščine občine Litija, sprejet na sejah družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 18. 5. 1990.
83. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-2/92
Litija, dne 10. decembra 1992.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Mirko Kaplja l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti