Uradni list

Številka 47
Uradni list RS, št. 47/2019 z dne 26. 7. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 47/2019 z dne 26. 7. 2019

Kazalo

2322. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje (SD OPN 1), stran 5935.

  
Na podlagi 39. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/212, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), v skladu z 273. členom Zakona o urejanju prostora 2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 18. členom Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 65/17) je Občinski svet Občine Grosuplje na 6. redni seji dne 19. junija 2019 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje (SD OPN 1) 
1. člen
V Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/13 in 59/15; v nadaljnjem besedilu OPN), se v prvem odstavku 8. člena v točki f) besedilo »vodovodnega omrežja« nadomesti z besedilom »javnega vodovoda,«.
2. člen 
V četrtem odstavku 36. člena se besedilo »varstvenih pasov« nadomesti z besedilom »vodovarstvenih območij«.
Prva alineja četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»– Odpadne vode se odvaja z javnim kanalizacijskim sistemom ter čisti z individualnimi čistilnimi sistemi, in sicer z nepretočnimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) ter obstoječimi greznicami. Pri slednjih se zahteva prilagoditev v rokih in na način, kot je določeno v področnih zakonskih in podzakonskih predpisih.«.
V tretji alineji četrtega odstavka se črta beseda »kali«.
3. člen 
V prvem odstavku 41. člena se alineje spremenijo tako, da se glasijo:
»– zavarovana območja narave: Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Radensko polje, Naravni spomenik Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva jama, Potok Bičje in močvirski biotopi, Strajanov breg, Taborska jama
– območja Natura 2000: Breg pri Mali Loki, Črna dolina pri Grosuplju, Duplica, Ljubljansko barje, Lučka jama, Radensko polje – Viršnica, Stržene luže, Škocjan, Veliki potok, Županova jama
– naravne vrednote: Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva jama, Močila, Zelenka – estavele, Kopanjski studenec, Jerbaščica – ponikalnica, Lučki dol – izvirni zatrep, Veliko Retje, Tekoča rupa, Srednice, Višnjica – slapovi, Višnjica – zgornji tok, Podlomščica – izvir, Šica – izvir, Lučki dol – uvala, Špeharjevo retje 1, Gajniče – Tlake – mokrotna dolina,Velike Lipljene – nahajališče fosilov, Zelenka – potok, Bičje, Črna dolina, Veliki potok – mokrišča, Brinovec – ponikalnica, Krokarica – ponikalnica, Kote – ponori, Radensko polje – estavele na zahodnem robu, Retje, Špeharjevo retje 2, Novljanovo retje, Blato, Dobravka, Šica – ponikalnica, Strajanov breg, Kopanj, Radensko polje
– ekološko pomembna območja: Črna dolina pri Grosuplju, Ljubljansko barje, Lučka jama, Mala Loka pri Višnji Gori, Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, Radensko polje – Bičje, Skobčev mlin, Škocjan, Veliki potok, Županova jama.«.
4. člen 
V 42. členu se besedilo v drugem odstavku nadomesti z besedilom:
»Za potrebe zmanjševanja poplavne ogroženosti se zgradi zadrževalnik Veliki Potok ter uredi območje ob Grosupeljščici.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V občini se predvidi območja za delovanje ob naravnih nesrečah, in sicer:
– območja za evakuacijo in nastanitev se organizirajo v stavbah osnovnih šol OŠ Louisa Adamiča s podružnicami (Dislocirana enota Adamičeva, Podružnična šola Št. Jurij, Podružnična šola Žalna, Podružnična šola Kopanj), OŠ Šmarje - Sap in OŠ Brinje s Podružnično šolo Polica, ter v ostalih območjih varnih delov naselij, kot so športna igrišča in parkirišča;
– območja za pokop večjega števila ljudi: obstoječa lokalna pokopališča v naseljih (Šmarje - Sap, Dole pri Polici, Polica, Troščine, Stara vas, Št. Jurij, Škocjan, Sp. Slivnica, Grosuplje, Gatina, Veliko Mlačevo – Boštanj, Kopanj, Žalna, Velika Loka) ter bližnja okolica pokopališč;
– območje za odlaganje nevarnih odpadkov: te odpadke se procesira v Zbirnem centru Špaja dolina;
– območje za deponijo ruševin: območja za deponijo ruševin se zagotovi v čim manjši oddaljenosti od mesta naravne nesreče. Osnovna deponija je v Zbirnem centru Špaja dolina, v primeru prevelike količine pa se določi primerna lokacija v bližini mesta nesreče (npr. peskokopi);
– območje za pokop živali: odvoz poginulih živali na območju osrednjeslovenske regije opravlja Veterinarsko higienska služba (VHS) kot izvajalec javne službe na območju, ki prevzema trupla poginulih in usmrčenih domačih živali ter poginulih prostoživečih živali iz javnih površin ter zagotavlja njihovo oddajo v neškodljivo uničenje.«.
5. člen 
Za tretjim odstavkom 43. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Območja možne izključne rabe za potrebe obrambo so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske.«.
6. člen 
Za tretjim odstavkom 45. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Občina Grosuplje je aprila 2017 sprejela Celostno prometno strategijo Občine Grosuplje.«.
7. člen 
V drugem odstavku 46. člena se za besedo »odvodnjavanje« doda besedilo »preko usedalnikov, zadrževalnikov, lovilnikov olj,«.
8. člen 
Četrti odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Z upoštevanjem podzakonskih predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se bo na celotnem območju Občine Grosuplje zmanjševala poraba električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjševalo svetlobno onesnaženje okolja predvsem z:
– dosledno zamenjavo vseh obstoječih svetil razsvetljave, ki niso bile preurejene v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor 0 %,
– uvedbo časovnih intervalov osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk na javno manj obremenjenih območjih),
– zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Potrebno je dosledno upoštevati načine osvetljevanja v skladu s podzakonskimi predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja za posamezna območja osvetlitve (razsvetljava proizvodnega objekta, razsvetljava poslovne stavbe, razsvetljava objektov za oglaševanje, bližina varovanih območij …).«.
9. člen 
V prvem odstavku 52. člena se v drugi alineji besedilo »vodovodnega omrežja« nadomesti z besedilom »javnega vodovoda«.
V drugem in tretjem odstavku se besedilo »vodooskrba« nadomesti z besedilom »za oskrbo s pitno vodo«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Javni vodovod mora biti ustrezno dimenzionirano prvenstveno za oskrbo s pitno vodo, praviloma pa tudi za varstvo pred požarom. Na območju Občine Grosuplje so naslednji javni vodovodi:
– javni vodovod Grosuplje (izvedejo se nove povezave do Preloga (Velika Ilova gora) in do meje z Občino Ivančna Gorica, izvede se aktiviranje vrtine Vrbičje s povezavo na vodovodni sistem Grosuplje,
– javni vodovod Šmarje - Sap (obstoječi javni vodovod),
– javni vodovod Sevnik (obstoječi javni vodovod), izvede se aktiviranje vrtine Vrbičje s povezavo na sistem Sevnik,
– javni vodovod Železnica (obstoječi javni vodovod); izvede se nova povezava do zaselka Male, izvede se povezava zaselka Zabukovje na javni vodovod Turjak in kasnejša povezava le-tega z javnim vodovodom Železnica, izvede se nova vrtina za zajem kvalitetne pitne vode ter posledično povečanje vodovarstvenega območja pri obstoječem vodohranu Železnica,
– javni vodovod Velike Lipljene (obstoječi javni vodovod).«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Zaradi smotrnosti oskrbe se del poselitvenih območij Občine Grosuplje, ki ležijo ob občinski meji, oskrbuje preko javnega vodovoda v lasti sosednjih občin (na zahodu preko javnega vodovoda Občine Škofljica, na jugu preko javnega vodovoda Občine Velike Lašče). Prav tako se preko javnega vodovoda Občine Grosuplje oskrbuje del poselitvenih območij v Občini Škofljica (Reber, Dole pri Škofljici, Šmarska cesta), Občini Dobrepolje (Hočevje), načrtovana je oskrba Ravnega Dola v Občini Ivančna Gorica.«
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Na območju Občine Grosuplje je pet zasebnih vodovodov, preko katerih se vrši lastna oskrba s pitno vodo:
– zasebni vodovod Polica;
– zasebni vodovod Troščine, Mali Konec, Gorenja vas pri Polici, Dolenja vas pri Polici, Kožljevec;
– zasebni vodovod Blečji vrh;
– zasebni vodovod Mala Loka pri Višnji Gori (prednostno se izvede priključitev na javni vodovod Grosuplje, kasneje lahko tudi Žalna).«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Glavna skrb v prihodnjih letih bo namenjena:
– dograditvi in povezovanju javnih vodovodov ter sanaciji obstoječih vodovodov za preprečevanje izgub v sistemu,
– zagotavljanju kakovostnih in zanesljivih virov pitne vode,
– vzpostavitvi izvajanja storitev javne službe za oskrbo s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih, kjer je to zahtevano v področnih zakonskih in podzakonskih predpisih (dolgoročno se manjše ali lastne vodovode, ki niso v upravljanju javnega podjetja, priključi na javne vodovode).«.
V osmem odstavku se za besedo »oskrbo« doda pika, preostalo besedilo se črta.
V devetem odstavku se besedilo »vodovodnih sistemov« nadomesti z besedo »vodovodov«.
10. člen 
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
»53. člen 
(odvajanje in čiščenje odpadne vode) 
(1) Odvajanje in čiščenje odpadne vode predstavlja zbiranje in odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode ter njeno čiščenje in odvajanje v odvodnike na neškodljiv način ob hkratnem varovanju površinskih in podzemnih vod. Glavni cilji, ki se jih skuša doseči na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode, so:
– zaščita okolja predvsem v smislu zaščite vodnih virov ter zaščite tal in voda zaradi odpadne vode, ki se jo izvaja z gradnjo novih kanalizacijskih sistemov ter sanacijo in posodobitvijo dotrajanih in preobremenjenih kanalizacijskih sistemov, prednostno na občutljivih in vodovarstvenih območjih;
– upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti poselitvenih območij, ki se jo izvaja z usmerjenim opremljanjem stavbnih zemljišč pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov;
– racionalna raba naravnih virov v smislu ponikanja neonesnaženih padavinskih voda v urbanih področjih, s čimer se zagotavlja napajanje podzemne vode »in situ«;
– ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki omogoča kvalitetno izvajanje dejavnosti;
– varovanje pred poplavami zaradi padavin iz urbanih območij in visokih voda vodotokov na območju občine, ki se ga izvaja z ustreznim kanaliziranjem oziroma zadrževanjem padavinske vode.
(2) Izhodišče prihodnjega razvoja je ureditev kanalizacijskih sistemov za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v vseh večjih in gosteje naseljenih naseljih.
(3) V Občini Grosuplje je obstoječi centralni kanalizacijski sistem, ki odvaja komunalno odpadno vodo iz osrednjega in severozahodnega dela občine na Centralno čistilno napravo Grosuplje. Obstoječi centralni kanalizacijski sistem se lahko razširi na območje naselij (Plešivica pri Žalni, Lobček, Zagradec pri Grosupljem, Veliko Mlačevo, del Malega Mlačevega, Ponova vas, Št. Jurij, Mala vas, Velika Stara vas, Mala stara vas, Dobje, Hrastje pri Grosupljem, Polica, Peč, Zg. Slivnica, Luče, Žalna Velika Loka, Velika Račna, Mala Račna in Čušperk) ter s tem zagotovi nemoten in ustrezen odtok odpadne vode in njeno čiščenje.
(4) Ostala območja zunaj centralnega kanalizacijskega sistema se opremi v skladu z določili Pravilnika o odvajanju in čiščenju odpadne vode in državnega operativnega programa z lokalnimi kanalizacijskimi sistemi. To so kanalizacijski sistemi v naseljih:
– Bičje, Pece, Podgorica pri Podtaboru (eventualna možna priključitev na centralni kanalizacijski sistem),
– Vino.
(5) Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži predvsem k združevanju posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme.
(6) Vsi objekti, ki se nahajajo v vplivnem območju kanalizacijskih sistemov, morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, razen če priključitev v skladu z mnenjem izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode ni možna. V tem primeru morajo imeti objekti urejeno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode z MKČN ali nepretočno greznico, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(7) Za vsa ostala naselja, kjer ni predpisano območje opremljanja s kanalizacijo, se predvidi MKČN ali nepretočne greznice v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in vodovarstvena območja, pri čemer izvajalec javne službe zagotavlja sprejem blata in gošč ter komunalne odpadne vode iz MKČN in nepretočnih greznic z nalogami, ki mu jih nalaga zakonodaja.«.
11. člen 
54. člen se spremeni tako, da se glasi:
»54. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Temeljni cilj gospodarjenja z odpadki je racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki. Pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi se kot prednostni vrstni red upošteva naslednja hierarhija ravnanja, in sicer preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave (npr. energetska izraba) in odstranjevanje odpadkov. Z odpadki je potrebno ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da zbiranje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje. Pri tem se prednostno zagotovi:
– sto odstotno pokritost območja z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov na izvoru in ločenim zbiranjem (frakcij) komunalnih odpadkov na izvoru, pri vsaki stavbi posebej;
– vzpostavitev racionalne mreže namenskih objektov in naprav, tj. zbirnih centrov ter objektov in naprav za nadaljnjo obdelavo (predelavo) odpadkov, vključno s predelavo biološko razgradljivih odpadkov, in sicer za celotno prispevno območje;
– povečanje, prednostno snovne, izrabe odpadkov kot sekundarnih surovin in izrabe v energetske namene;
– sanacija neurejenih odlagališč in starih okoljskih bremen;
– regionalizacija in povezovanje tehnoloških sistemov (racionalizacija oskrbe, ekonomija obsega, naravne danosti, geografske razmere) predvsem na ravni predelave in odlaganja odpadkov;
– stimulativna in usmerjena cenovna oziroma tarifna politika glede na količino in kakovost odpadkov oddanih in odloženih po načelu »povzročitelj plača«.
(2) Zbiranje odpadkov v Občini Grosuplje je urejeno preko sistema individualnega odvoza komunalnih odpadkov ter mreže zbiralnic ločenih frakcij v naseljih. Od leta 2016 se ostanek mešanih komunalnih odpadkov obdelujejo na RCERO Ljubljana. Predelava in odlaganje preostanka komunalnih odpadkov poteka v centru za ravnanje z odpadki Špaja dolina.
(3) Območja nekdanjih kamnolomov, industrijskih con ipd. ali območja drugih manj ustreznih posegov v prostor, se lahko nameni za predelavo in odlagališče inertnih materialov oziroma gradbene odpadke.
(4) Odlaganje odpadkov naj se uredi na način, da bo dostop rjavemu medvedu onemogočen.«.
12. člen 
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
»55. člen 
(oskrba z zemeljskim plinom in toploto) 
(1) Cilji na področju oskrbe z zemeljskim plinom in toploto so:
– zanesljiva in dolgoročna energetska oskrba občine (zadostne kapacitete v energetskih napravah, plinovodnem ter vročevodnem omrežju, ukrepi za dolgoročno dobavo plina, ustrezno vzdrževanje energetskih naprav, plinovodnega ter vročevodnega omrežja),
– prioriteta uporabe toplote in zemeljskega plina na območjih zgrajenega in načrtovanega prenosnega in distribucijskega omrežja,
– zmanjšanje obremenjevanja okolja (npr. s priključevanjem na sistem oskrbe s plinom oziroma s toploto, posodabljanjem kurilnih naprav in nadomeščanje ekološko manj ustreznih goriv s plinom oziroma drugimi primernejšimi energenti),
– racionalna raba prostora pri izvajanju energetskih naprav za oskrbo s plinom in toploto,
– doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen,
– izpolnjevanje vseh mednarodnih obveznosti na področju varstva okolja,
– zmanjšanje emisij CO2 (soproizvodnja toplotne in električne energije, prehod na čistejša goriva),
– optimizacija organiziranosti izvajanja dejavnosti in uvajanje novih storitev.
(2) Zasnova razvoja oskrbe z zemeljskim plinom temelji na odločitvi o oskrbi največjih in najgosteje poseljenih območij občine z zemeljskim plinom. V Občini Grosuplje se tako s plinovodnim omrežjem opremita dve večji naselji – Grosuplje in Šmarje Sap.
(3) Občina Grosuplje se bo lahko oskrbovala s plinom preko načrtovanega prenosnega plinovoda M5 (Vodice–Novo mesto) in preko načrtovanega distribucijskega plinovoda Energetike Ljubljana Škofljica–Grosuplje.
(4) Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž plinovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na dimenzijo in tlačno stopnjo plinovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini plinovodnega omrežja.
(5) Načrtovana je izgradnja protiležne kotlovnice v gospodarski coni – jug s povezavo na obstoječe vročevodno omrežje ter nov vročevod med Kolodvorsko ulico in Brezjem, s čimer se obstoječe vročevodno omrežje poveže v enoviti sistem. Ob plinifikaciji mesta Grosuplje se v obstoječih kotlovnicah Bevkova in Brezje pri Grosupljem glavni energent – kurilno olje nadomesti z zemeljskim plinom. Pri tem pa se ELKO oziroma UNP ohranjata kot alternativna rezervna energenta.
(6) Občina Grosuplje je aprila 2012 sprejela Lokalni energetski koncept Občine Grosuplje.«.
13. člen 
V tretjem odstavku 56. člena se pred piko doda besedilo, ki se glasi:
»(Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje (Uradni list RS, št. 71/10 in 55/12)«.
V četrtem odstavku se črta drugi stavek.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanje in vzdrževanje omrežja. Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje na projektne rešitve upravljavca omrežja.«.
14. člen 
V sedmem odstavku 58. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju prostora upošteva dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode obravnava, kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.«.
15. člen 
V 61. členu se poglavje II.8.1.1.5. Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo spremeni tako, da se glasi:
»II.8.1.1.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
Celotno območje Grosuplja se opremi s komunalno opremo tako, da se zagotovi oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, oskrba z zemeljskim plinom, oskrba z električno energijo, javna razsvetljava in oskrba s sodobnimi elektronskimi komunikacijami.
Na območju Grosuplja je zgrajen centralni javni vodovod Grosuplje, ki se dograjuje in obnavlja tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, pri čemer imata oskrba s pitno vodo in kakovost vode prednost pred zagotavljanjem požarne vode.
V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Grosuplje med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Grosuplja je že zgrajen centralni kanalizacijski sistem, ki pa je na nekaterih mestih dotrajan in potreben sanacije. Območje ČN je območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo.
Celotno območje Grosuplja se plinificira (razen območij, ki se oskrbujejo s toploto preko vročevodnega omrežja in območij, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj za začetek izvedbe plinifikacije je izgradnja začasne naprave UZP oziroma prenosnega plinovoda M5 (Vodice–Novo mesto) ali distribucijskega plinovoda Energetike Ljubljana Škofljica–Grosuplje. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek obstoječih zasebnih ogrevalnih sistemov.
Obstoječe vročevodno omrežje se dogradi v skladu z občinskim odlokom. V gospodarski coni Jug se zgradi protiležno kotlovnico in nov vročevod med Kolodvorsko ulico in Brezjem, s čimer se obstoječe vročevodno omrežje poveže v enovit sistem. Ob plinifikaciji mesta Grosuplje se v obstoječih kotlovnicah Bevkova in Dvori zamenja glavni energent – kurilno olje se nadomesti z zemeljskim plinom. Pri tem pa se ELKO oziroma UNP ohranjata kot alternativna rezervna energenta.
Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Grosuplja in se navezuje na RTP Grosuplje. Pri vseh novogradnjah v urbanem delu Grosuplja je treba zagotoviti gradnjo srednje napetostnih in nizko napetostnih elektroenergetskih povezav v podzemni izvedbi.
Javne površine se opremi z javno razsvetljavo. Koncept osvetlitve in izbor svetil se zasnuje tako, da se upošteva ambientalne kakovosti prostora, varnostne zahteve in predpise s področja osvetljevanja. Na celotnem območju Grosuplja se uredi dostop do širokopasovnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).«.
16. člen 
V 62. členu se poglavje II.8.1.2.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo spremeni tako, da se glasi:
»II.8.1.2.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
Celotno območje naselja Šmarje Sap se opremi s komunalno opremo tako, da se zagotovi oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, oskrba z zemeljskim plinom, oskrba z električno energijo, javna razsvetljava in oskrba s sodobnimi elektronskimi komunikacijami.
Območje naselja Šmarje Sap se napaja iz javnega vodovoda Grosuplje in javnega vodovoda Šmarje. Javni vodovod se dograjuje in obnavlja tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, javni vodovod pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom, pri čemer imata oskrba s pitno vodo in kakovost vode prednost pred zagotavljanjem požarne vode.
V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Šmarje Sap med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju naselja Šmarje Sap je že zgrajen kanalizacijski sistem, ki je del centralnega kanalizacijskega sistema. Odpadna voda se preko glavnega zbiralnika odvaja na CČN Grosuplje. Celotno območje naselja Šmarje Sap se plinificira (razen območij, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj za začetek izvedbe plinifikacije je izgradnja prenosnega plinovoda M5 (Vodice–Novo mesto) ali distribucijskega plinovoda Energetike Ljubljana Škofljica–Grosuplje. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov.
Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju naselja Šmarje Sap in se navezuje na RTP Grosuplje. Pri vseh novogradnjah v urbanem delu naselja Šmarje Sap je treba zagotoviti gradnjo srednje napetostnih in nizko napetostnih elektroenergetskih povezav v podzemni izvedbi.
Javne površine se opremi z javno razsvetljavo. Koncept osvetlitve in izbor svetil se zasnuje tako, da se upošteva ambientalne kakovosti prostora, varnostne zahteve in predpise s področja osvetljevanja.
Na celotnem območju naselja Šmarje Sap se uredi dostop do širokopasovnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).«.
17. člen 
V 63. členu se poglavje II.8.1.3.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo spremeni tako, da se glasi:
»II.8.1.3.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
Celotno območje naselja Polica se opremi s komunalno opremo tako, da se zagotovi oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, oskrba z električno energijo, javna razsvetljava in oskrba s sodobnimi elektronskimi komunikacijami.
Na območju naselja Polica je zgrajen zasebni vodovod Polica–Gradišče, preko katerega se vrši lastna oskrba s pitno vodo.
V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Polica med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje. Na območju naselja Polica se zgradi kanalizacijski sistem z ustreznim čiščenjem na ČN.
Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju naselja Polica in se navezuje na RTP Grosuplje.
Javne površine se opremi z javno razsvetljavo. Koncept osvetlitve in izbor svetil se zasnuje tako, da se upošteva ambientalne kakovosti prostora, varnostne zahteve in predpise s področja osvetljevanja. Na celotnem območju naselja Polica se uredi dostop do širokopasovnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).«.
18. člen 
V 64. členu se za zadnjo alinejo dodajo nove alineje, ki se glasijo:
»– Začasni objekt je lahko:
– odprti sezonski gostinski vrt (kot posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata), 
– kiosk oziroma tipski zabojnik, 
– pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru (do 500,00 m² z višino najvišje točke 6,00 m), 
– oder z nadstreškom (sestavljen iz montažnih elementov), 
– cirkus (če so šotor in drugi objekti montažni), 
– začasna tribuna za gledalce na prostem 
– oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. 
Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba na zemljišču, na katerem je bil zgrajen, vzpostaviti prvotno stanje;
– Svobodno oblikovanje pomeni, da so možna odstopanja od predpisanega oblikovanja ob smiselnem upoštevanju kakovostnih oziroma prevladujočih okoliških objektov v prostorski enoti, kar je potrebno utemeljiti in prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije;
– Dozidava objekta je povečanje BTPS obstoječega objekta do največ 50 %;
– Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture;
– Nadzidava objekta je povečanje BTPS obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta, kamor ne sodi povečanje zazidane površine zaradi dodanega toplotnega ovoja in fasadnega ometa.«.
19. člen 
Drugi odstavek 75. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za pomožne objekte za lastne potrebe, ki so v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi opredeljeni kot enostavni ali nezahtevni objekti, se dopušča svobodnejše oblikovanje, kot je to določeno za posamezne enote namenske rabe, razen na območjih kulturne dediščine, kjer je oblikovanje podrejeno tradicionalnim elementom. Ob dopuščanju svobodnega oblikovanja se priporoča tlorisni gabarit podolgovat, z razmerjem stranic 1:1,2 do 2, streha je lahko simetrična dvokapnica, enokapnica ali ravna ob upoštevanju kakovostnih oziroma prevladujočih okoliških objektov v prostorski enoti. Potrebno je upoštevati tudi splošna določila za oblikovanje objektov.«.
V petem odstavku se v zadnjem stavku pred piko doda besedilo »v sklopu enega gospodarstva ali ene enote stanovanjske hiše«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Utrjene dovozne poti se lahko gradi izven zemljišč namenjenih gradnji, v skladu z določili za posamezne namenske rabe in splošnimi določili odloka ter v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Medsosedske transparentne ograje so lahko največje višine 1,8 m. Če je medsosedska ograja polna oziroma netransparentna je lahko njena višina največ 1,4 m.«.
20. člen 
V prvem odstavku 76. člena se za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Na območju kmetijskih zemljišč je gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov dopustna v skladu z zakonodajo, ki ureja kmetijska zemljišča.«.
21. člen 
Za sedmim odstavkom 77. člena se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Območja za premično prodajo se morajo določati in urejati v skladu z občinskim odlokom.«.
22. člen 
79. člen se spremeni tako, da se glasi:
»79. člen 
(objekti za oglaševanje) 
(1) Objekte in naprave za oglaševanje je dovoljeno postavljati v skladu z določili splošnega akta, ki za območje Občine Grosuplje ureja merila za postavitev in oblikovanje, pridobivanje lokacij za dejavnost oglaševanja na zemljiščih in objektih v lasti občine in druge pogoje za oglaševanje.
(2) Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine nad 18 m2 so dovoljeni samo na legalnih obstoječih lokacijah.
(3) Veliki ploskovni objekti za oglaševanje površine do 18 m2 so dovoljeni na območjih stavbnih zemljišč v namenski rabah IP, IG, BC, BD, PC, E, O, CD, na drugih območjih (do površine 90 m2) samo izjemoma, če je območje opredeljeno v grafičnem delu tega odloka s posebno EUP za namen oglaševanja, skladno z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje.
(4) Umeščanje plakatnih stebrov in panojev s površino do 4 m2, svetlobnih vitrin ter volumskih objektov za oglaševanje je dovoljeno na območjih stavbnih zemljišč, pod pogoji iz predpisa, navedenega v prvem odstavku, razen na površinah, kjer postavljanje ni dovoljeno:
– v javne parke, parkovne ureditve in pokopališča,
– na zelenice, ki so funkcionalni del stanovanjskih sosesk in območij,
– na lokacijah, kjer ovirajo vedutne poglede na naselje,
– naravna okolja, kvalitetne mestne ureditve, arhitekturo objektov in na elemente naravne in kulturne dediščine,
– na lokacije, ki niso v skladu s cestno prometnimi predpisi in predstavljajo nevarnost za cestni promet.
(5) Na območjih z namensko rabo CU je samostoječe oglaševalske objekte dovoljeno postavljati samo na javnih površinah.
(6) Na zasebnih površinah je za lastne potrebe oglaševanja iz registrirane dejavnosti dovoljeno nameščanje objektov za oglaševanje na poslovnih stavbah in funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost z napisom podjetja, znakom podjetja, zastavami ter oglaševalnimi vitrinami in totemi, pri čemer ne sme biti presežena površina za oglaševanje do 4 m2 ter višina objektov do 5 m.
(7) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati v območju površinskih voda.«.
23. člen 
V prvem odstavku 80. člena se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– gradbena meja (GM) določa linijo, ki jo novozgrajeni objekti (tudi pomožni) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjene od nje v notranjost zemljišča za gradnjo.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pri novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov se zagotovi zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, v širini najmanj 25 m oziroma najmanj ene sestojne višine odraslega gozda. Izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi ter drugi ukrepi skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe.«.
V devetem odstavku se:
– v prvi alineji število »3,5« nadomesti s številom »3,0«,
– v drugi alineji se pred besedilom »3 m« doda besedo »do«.
Enajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Gradnje na zunanjem robu gozdnih in kmetijskih površin morajo biti načrtovane tako, da omogočajo dostop do gozdnih in kmetijskih zemljišč v zaledju, da se gozdne prometnice in dostopne poti ohranjajo oziroma nadomeščajo z novimi ter da je zagotovljeno neovirano gospodarjenje z zalednimi gozdnimi in kmetijskimi zemljišči.«.
24. člen 
V petem odstavku 81. člena se število »60« nadomesti s številom »100«, besedilo »prejšnjega« se nadomesti s številom »3.«.
25. člen 
Tretji odstavek 82. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V naseljih Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Šmarje Sap, Cikava, Brvace, Brezje pri Grosupljem, Jerova vas, Perovo in Grosuplje, se dopušča svobodnejše oblikovanje za stanovanjske, enostavne in nezahtevne ter gospodarske objekte. Svobodnejše oblikovanje se dopušča pri oblikovanju tlorisa, strehe in fasad objekta. Dopušča se formiranje mestotvornih funkcij s sodobno arhitekturo.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Za objekte v namenskih rabah CD, Cs, Cos, Co, IP, IG, IK, BT, ZS in ZK ter za družbene objekte (šole, cerkve itd.) in večje kmetijske, gospodarske, proizvodne ter industrijske objekte v drugih namenskih rabah, so določila glede tlorisnih gabaritov in naklonov streh priporočilne narave, vendar je potrebno smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Možna so odstopanja od predpisanega oblikovanja, kar je potrebno utemeljiti in prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih, kar je potrebno utemeljiti in prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.«.
Trinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(13) Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah večstanovanjskih hiš se na osnovi enotnega projekta dopušča poseganje v fasadni plašč objekta in fasadnih elementov (stavbno pohištvo, zasteklitve, senčila, klima naprave) le tako, da se sprememba izvede v celotni vertikali enotno in se s tem izboljša izgled in funkcija celotnega objekta. Projekt se pred pričetkom posegov v fasadni plašč preda občini v potrditev.«.
26. člen 
Doda se nov prvi odstavek 85. člena, ki se glasi:
»(1) Vse ureditve na kmetijskih zemljiščih morajo biti v skladu z zakonodajo, ki ureja kmetijska zemljišča.«.
Dosedanji prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek postanejo novi drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za prvim stavkom doda novo besedilo, ki se glasi:
»Izdelati je potrebno ustrezno strokovno podlago, ki bo evidentirala obstoječe vrtače in opredelila režim odvodnje padavinskih voda na vplivnem območju s proučitvijo vpliva zasipa na vodni režim.
Zasip vrtače je dovoljen le v primeru, če je za zasip izdelan elaborat, ki bo povzel ugotovite iz strokovne podlage iz prejšnjega odstavka in bo pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje oziroma soglasje/mnenje pristojnega organa s področja upravljanja z vodami.
Zasip vrtače z namenom kmetijske rabe je dovoljen pod pogojem, da lastnik predhodno pridobi odločbo o uvedbi agromelioracije.«.
Dosedanji sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.
27. člen 
Prvi odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V naseljih Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Šmarje Sap, Cikava, Brvace, Brezje pri Grosupljem, Jerova vas, Perovo in Grosuplje je najmanjša velikost zemljišča namenjenega gradnji za enostanovanjsko hišo 400 m2 (toleranca –5 %), za dvostanovanjsko hišo 500 m2 (toleranca –5 %) in za dvojčka 600 m2 (300m2 na posamezno stanovanjsko enoto).«.
Sedmi odstavek se črta.
Dosedanji osmi, deveti in deseti odstavek postanejo sedmi, osmi in deveti odstavek.
28. člen 
Za petim odstavkom 89. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Odvajanje padavinske vode s cest se izvede ločeno od odvajanja komunalnih odpadnih vod, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje.«.
Dosedanji šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek postanejo sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek.
29. člen 
V petem odstavku 92. člena se v preglednici pri razdelku STANOVANJSKI OBJEKTI doda nova osma vrstica, ki se glasi:
»
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
0.8 PM/stanovanje
20
« 
30. člen 
94. člen se spremeni tako, da se glasi:
»94. člen 
(gradnja, urejanje in priključevanje na vodovod) 
(1) Objekti v vseh naseljih se morajo s pitno vodo oskrbovati preko javnega vodovoda. Določila prvega stavka, do vzpostavitve javnega vodovoda, ne veljajo za objekte v naseljih Polica, Mala Loka, Blečji vrh, Troščine, Dobje, Mali Konec, del naselja Gradišče, Gorenja vas pri Polici, Dolenja vas pri Polici in Kožljevec, kjer z vodovodom upravljajo uporabniki sami.
(2) Posamezni zasebni vodovodi se morajo vključiti v javni sistem za oskrbo s pitno vodo. V kolikor zasebni vodovod oskrbuje več kot 5 objektov ali do 50 prebivalcev, mora tak vodovod imeti upravljavca, ki ga potrdi Občina Grosuplje. Upravljavec zagotavlja minimalne tehnično higienske pogoje v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Naselja in zaselki, ki jih ne bo možno priključiti na javni sistem za oskrbo s pitno vodo, se bodo lahko oskrbovala prek lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.
(4) Izjemoma se zaradi nezmožnosti priključevanja posameznega objekta na javni ali zasebni vodovod, dovoli začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo s pitno vodo (zajetje, kapnica, cisterna), v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje.
(5) Dopušča se uporaba dveh vodnih virov (javni vodovod in kapnico kot sanitarno vodo), obvezna pa je ločitev obeh sistemov.
(6) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan evidentirati vse objekte, ki niso priključeni na javni vodovod in opredeliti način oskrbe s pitno vodo.
(7) Vodovod mora poleg oskrbe s pitno vodo zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov, pri čemer imata oskrba s pitno vodo in kakovost vode prednost pred zagotavljanjem požarne vode. Hidrante je treba locirati izven javnih povoznih ali pohodnih površin skladno s predpisi.
(8) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.«.
31. člen 
Sedmi odstavek 95. člena se črta.
Dosedanji osmi odstavek postane sedmi odstavek.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane osmi odstavek, se v drugem stavku za besedo »kanalizacije« vejica nadomesti s piko, preostalo besedilo se črta.
Dosedanji deseti in enajsti odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.
Dosedanji dvanajsti odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Zadrževalno razbremenilni bazeni, ki zadržujejo prvi čistilni padavinski val, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Dopustna je tudi izvedba zadrževalno razbremenilnega bazena pod cestiščem z dovoljenjem upravljavca. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom se lahko uredijo rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.«.
Dosedanji trinajsti odstavek postane dvanajsti odstavek.
Dosedanji štirinajsti odstavek, ki postane trinajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(14) V naseljih Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Zagradec, Lobček, Plešivica, Ponova vas, Benat, Mala vas, Št. Jurij, Bičje, Pece, Podgorica pri Podtaboru, Žalna, Velika Loka, Mala Loka, Gatina, Velika Račna, Mala Račna, Čušperk, Vino, Luče, Peč, Mala Stara vas, Velika Stara vas, Hrastje pri Grosupljem, Zgornja Slivnica, romsko naselje Oaza in Polica je predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, zato je zaradi varovanja najprimernejših tras, pri posegih v prostor, ne glede na zahtevnost objekta, potrebno s projektom seznaniti upravljavca javnega kanalizacijskega sistema.«.
32. člen 
96. člen se spremeni tako, da se glasi:
»96. člen 
(oskrba s plinom in toplotno energijo) 
(1) Na oskrbnem območju daljinskega sistema oskrbe s toploto v mestu Grosuplje in v naselju Brezje pri Grosupljem se morajo na sistem daljinskega ogrevanja priključiti vsi novi večstanovanjski objekti, javni objekti, proizvodni objekti in objekti drugih poslovnih dejavnosti. Za obstoječe priključene objekte na oskrbovanem območju daljinskega sistema oskrbe s toploto zaradi prioritete uporabe toplote odpoved dosedanjega razmerja oziroma pogodbe o dobavi toplote ni možna.
(2) Za vse objekte, ki niso znotraj oskrbnega območja daljinskega sistema oskrbe s toploto in ki za ogrevanje ne bodo uporabljali obnovljivih virov energije (sončna energija, lesna biomasa, bioplin, geotermalna energija ipd.) je priporočljiva priključitev na plinovodno oziroma na zgrajeno vročevodno omrežje. Kadar se objekt nahaja v enoti urejanja, v kateri je načrtovana širitev plinovodnega omrežja, se priporoča, da objekt do izgradnje plinovodnega omrežja začasno uporablja obstoječi način oziroma utekočinjeni naftni plin iz lastnega ali skupinskega rezervoarja, po izgradnji plinovodnega omrežja pa je predvideno, da se objekt priključi na plinovodno omrežje. Na območjih, kjer priključitev na obstoječe ali načrtovano plinovodno omrežje po podatkih upravljavca teh sistemov ni možna, je dovoljena uporaba ostalih energentov (utekočinjeni naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, električna energija, predvsem pa se priporoča uporaba obnovljivih virov).«
33. člen 
99. člen se spremeni tako, da se glasi:
»99. člen 
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov) 
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih na zbirnem mestu.
(2) Prepuščanje in prevzem odpadkov se izvaja na prevzemnih in zbirnih mestih, zbiralnicah in v zbirnih centrih.
(3) Prevzemno mesto je za določljivega uporabnika ali večstanovanjsko stavbo ustrezno urejena površina, od koder izvajalec javne službe redno po določenem urniku odvaža prepuščene mešane komunalne odpadke, odpadno embalažo, morebitne druge ločene frakcije komunalnih odpadkov in biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad. Prevzemno mesto je praviloma ob javni poti, cesti ali pločniku in ga v skladu z dogovorom z uporabnikom določi izvajalec javne službe, vzdržuje in čisti pa lastnik. Odpadke je potrebno prepustiti najkasneje na dan odvoza do 6. ure zjutraj v namenske tipizirane posode prostornine od najmanj 80 do največ 1100 litrov, razen pri zbiranju biološko razgradljivih odpadkov, kjer se tovrstne odpadke prepušča v namenske tipizirane posode prostornine 120 oziroma 240 litrov. Minimalno velikost in število posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da upošteva predvidene količine, strukturo in vrsto odpadkov, tehnologijo in način zbiranja ter pogostost praznjenja.
(4) Zbirno mesto je za določeno bivalno območje, iz katerega ni možno izvajati prevzemanja odpadkov iz prevzemnih mest, urejena površina za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Zbirno mesto določi izvajalec javne službe s soglasjem pristojnega občinskega organa za javne službe varstva okolja, ga vzdržuje in čisti. O lokaciji in načinu zbiranja na zbirnem mestu izvajalec javne službe na krajevno običajen način obvesti uporabnike. Po uveljavitvi odvoza odpadkov iz prevzemnih mest se zbirna mesta ukinejo. Do njihove ukinitve so tipizirane posode iz zbirnih mest javna infrastruktura.
(5) Zbiralnica oziroma ekološki otok je za določeno bivalno območje urejena površina za prepuščanje ločeno razvrščenih koristnih odpadkov (papir in karton ter papirna in kartonska embalaža, steklena embalaža, mešana embalaža). Mesto zbiralnice določi izvajalec javne službe s soglasjem pristojnega občinskega organa za javne službe varstva okolja. Zbiralnice vzdržuje in čisti izvajalec javne službe. Ločeno razvrščene koristne odpadke se prepušča v namenske tipizirane posode. Zbiralnice in posode so javna infrastruktura.
(6) Zbirni center je urejena in ograjena površina, logistično načrtovana za prepuščanje ločeno razvrščenih koristnih odpadkov. Zbirni center je javna infrastruktura.
(7) Posebne odpadke je treba skladiščiti v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih skladiščih, do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov.
(8) Zadrževanje večje količine odpadnega materiala na dvoriščih je prepovedano.
(9) Nevarne odpadke je potrebno zbirati in oddajati pooblaščenim službam, v primeru dovoljenega deponiranja pa nadzorovati z monitoringom na zakonsko predpisani način.
(10) Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih pristojnih inšpekcijskih služb.
(11) Prepovedano je kakršno koli odlaganje odpadkov izven za to določenih mest.
(12) Prostori in mesta, kjer se bodo proizvajale, skladiščile ali zbirale nevarne snovi ter njihova embalaža in ostanki, morajo biti urejena kot lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo in odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da lahko zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino nevarne snovi. V enakem smislu naj bo urejen tudi zajem požarnih vod, kadar obstaja možnost ali verjetnost, da požarne vode vsebujejo nevarne snovi.
(13) Pri prostorskem načrtovanju je treba upoštevati določbe 68. člena ZV-1, da je na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano:
– odlaganje in pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki;
– odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi;
– odlaganje odpadkov.«.
34. člen 
V prvem odstavku 100. člena se v preglednici točka 2. in 3. spremenita tako, da se glasita:
»
2. elektroenergetski vod nazivne napetosti
– 400 kV in 200 kV
40 m
– 35 kV in 110 kV
15 m
– 10 ali 20 kV – nadzemni potek
10 m
– 10 ali 20 kV – podzemni potek
1 m
3. plinovod
– prenosni plinovod
65 m
– distribucijski plinovod
5 m
«. 
35. člen 
V prvem odstavku 101. člena se preglednica spremeni tako, da se glasi:
»
vodovod dimenzije 700 mm in več, kanalizacijsko omrežje dimenzije 1400 mm in več, vročevodno in parovodno omrežje dimenzije 700 mm; 
5 m
elektroenergetski vod nazivne napetosti:
– 400 kV in 220 kV – nadzemni
40 m
– 35 kV in 110 kV – nadzemni
15 m
– 10/20 kV in 110 kV – podzemni
3 m
Elektroenergetska razdelilno transformatorska postajo (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP oziroma od meje pripadajoče EUP oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se ta nahaja v sklopu drugega objekta, za napetostni nivo 400 kV in 220 kV
25 m
Elektroenergetska razdelilno transformatorska postajo (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP oziroma od meje pripadajoče EUP oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se ta nahaja v sklopu drugega objekta, za napetostni nivo 110 kV
15 m
Elektroenergetska prostostoječa transformatorska postajo (TP)
2 m merjeno od zunanje stene objekta TP
« 
V tretjem odstavku se črta besedilo »plinovodnega,«.
36. člen 
V šestnajstem odstavku 104. člena se besedilo »malih komunalnih čistilnih naprav« nadomesti z besedilom »MKČN«.
Za sedemnajstim odstavkom se doda nov osemnajsti odstavek, ki se glasi:
»(18) Zaradi varstva pred svetlobnim onesnaževanjem naj bo na varovanih območjih narave za ureditev javne razsvetljave oziroma razsvetljave objektov zagotovljeno:
– svetilke lahko sevajo le toplo svetlobo (do 2700 K),
– svetilke, ki sevajo ultravijolično in modro svetlobo niso dovoljene,
– svetloba iz svetil ne sme sevati preko vodoravnice,
– osvetljevanje naj se omeji na najnujnejše površine,
– če to dopuščajo predpisi iz varnosti, naj v drugem delu noči (23.00–5.00) ostane prižgano minimalno število luči (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop (svetlobna tipala).«.
37. člen 
Za desetim odstavkom 105. člena se pododstavki nadomestijo z novimi pododstavki, ki se glasijo:
»(10.1) Območje stavbne dediščine
V območjih stavbne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(10.2) Območje naselbinske dediščine
V območjih naselbinske dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(10.3) Območje memorialne dediščine
V območjih memorialne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta in
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
(10.4) Območje kulturne krajine
V območjih kulturne krajine in zgodovinske krajine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje varovanih vrednot, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(10.4a) Območje vrtnoarhitekturne dediščine
V območjih vrtnoarhitekturne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
(10.5) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(10.6) Arheološko najdišče
Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč:
– če ni možno najti drugih rešitev ali
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.«.
Za enajstim odstavkom se doda se nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Seznam Odlokov o razglasitvi kulturne dediščine, sprejete s strani Občine Grosuplje:
– Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in vojne socialistične graditve za zgodovinske spomenike, Uradni list SRS, št. 7/87.
– Odlok o razglasitvi podružnične cerkve sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici za kulturni in zgodovinski spomenik, Uradni list RS, št. 28/91.
– Odlok o razglasitvi podružnične cerkve sv. Martina v Velikem Mlačevem za kulturni in zgodovinski spomenik, Uradni list RS, št. 28/91.
– Odlok o razglasitvi arheološkega terena na Taboru nad Cerovim in podružnične cerkve sv. Nikolaja s tabornim obzidjem za kulturna in zgodovinska spomenika, Uradni list RS, št. 28/91.
– Odlok o razglasitvi arheološkega kompleksa Magdalenske gore in podružnične cerkve sv. Magdalene za kulturna in zgodovinska spomenika, Uradni list RS, št. 7/94.
– Odlok o razglasitvi župnijske cerkve Marijinega rojstva in obrambnega stolpa nekdanjega protiturškega tabora v Šmarju Sap za kulturni spomenik, Uradni list RS, št. 54/99.
– Odlok o razglasitvi mlina pri graščini Brinje za kulturni spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 61/06, 76/06.
– Odlok o razglasitvi cerkve sv. Kancijana v Škocjanu pri Turjaku za kulturni spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 25/08.
– Odlok o razglasitvi cerkve sv. Benedikta na Blečjem vrhu za kulturni spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 96/11.
– Odlok o razglasitvi cerkve sv. Štefana na Vinu za kulturni spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 96/11.
– Odlok o razglasitvi cerkve sv. Križa, Šmarje - Sap za kulturni spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 96/11.«.
38. člen 
Za 106. členom se doda nov 106.a člen, ki se glasi:
»106.a člen 
(vplivi na okolje) 
Na lokacijah, kjer se nahajajo vojna grobišča in prikrita vojna grobišča, je skladno z določbami 30. člena Zakona o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03 in 72/09) prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišča v nasprotju z zakonom,
– poškodovati grobišče ali odtujiti njihove sestavne elemente in
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni kršitve spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
Seznam vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč je prikazano v prikazu stanja prostora.«.
39. člen 
V drugem odstavku 109. člena se za besedilom »vodno soglasje« doda besedilo »/mnenje pristojnega organa«.
V šestem odstavku 109. člena se na vseh mestih besedilo »podtalnice« nadomesti z besedilom »podzemne vode«.
Za šestim odstavkom se dodajo novi sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Pri načrtovanju aktivnosti oziroma posegov v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. lzjemoma je lahko meja priobalnega zemljišča tudi drugačna in je določena v skladu z veljavno zakonodajo.
(8) Na priobalnem zemljišču morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.
(9) Rekreacijski rabi se namenja območja, kjer je možno urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer taka raba nima vpliva na druge kakovosti krajine. Dostopne poti ipd. je praviloma potrebno urediti brez posegov v strugi in na obrežnih zemljiščih.
(10) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice, ki so bile podeljene po 119. členu ZV-1 na območju prostorskega akta.
(11) Pri načrtovanju ureditve cest, ureditve kolesarskih poti in pešpoti se je treba izogniti poplavnim območjem in načrtovati gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih zemljišč, kot določa ZV-1 v 14. in 37. členu.
(12) Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.«.
40. člen 
V drugem odstavku 110. člena se:
– besedilo »varstveni pas« nadomesti z besedilom »vodovarstveni režim«,
– črta besedo »sanitarnim«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi.
»(5) Strešne kritine, ki vsebujejo strupene snovi, ki se izločajo s padavinskimi vodami, na vodovarstvenih območjih ali kjer se uporablja kapnica, niso dopustne.«.
41. člen 
Prvi, drugi in tretji odstavek 112. člena se nadomestijo z novim prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom, ki se glasijo:
»(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihova izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(4) Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinei so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.«.
Dosedanji četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek postanejo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za tretjo alinejo dodajo nove alineje, ki se glasijo:
»– Hidrološko hidravlična študija vodotoka Bičje, Urbania d.o.o., št. projekta 032-5a-17, Ljubljana, januar 2019, potrjena s strani DRSV dne 13. 2. 2019, št. 35558-53/2018-11;
– Hidrološko hidravlični elaborat za gradnjo na zemljišču s parc. št. 1192/23 in 1192/25 k.o. Ponova vas, Urbania d.o.o., št. projekta 061-5a-15, Ljubljana, januar 2018, dopolnitev april 2018, potrjena s strani DRSV dne 24. 4. 2019, št. 35558-27/2018-16;
– Analiza poplavnosti za gradnjo prizidka k upravni stavbi, št. elaborata 3-S/18, IS projekt d.o.o., Ljubljana, januar 2018, dopolnitev september 2018, potrjena s strani DRSV dne 17. 10. 2018, št. 35558-27/2018-14;«.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Podrobne tehnične in prostorske usmeritve za izvajanje omilitvenih ukrepov se natančneje določi in uveljavi z DPN ali OPPN oziroma so določeni s PPIP za posamezno EUP na podlagi veljavnih strokovnih podlag za predmetna območja.«
V dosedanjem desetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se peta alineja črta.
Doda se nov trinajsti odstavek, ki se glasi:
»(13) Kot izravnalni ukrep za izravnavo negativnega vpliva načrtovanih posegov na obstoječo poplavno in erozijsko ogroženost je opredeljeno Območje zaščite razlivnih površin poplavnih voda, ki je sestavni del grafičnega dela Prikaza stanja prostora, in ki ga delno ali v celoti sestavljajo naslednje enote urejanja prostora:
GR 133, GR 140, GR 152, GR 166, GR 194, GR 256, GR 260, GR 283, GR 285, GR 296, GR 343, GR 344, GR 346, GR 347, GR 348, GR 349, ŠJ 106, ŠJ 116, ŠJ 119, ŠJ 136, ŠJ 153, ŠJ 210, ŠJ 212, ŠJ 213, ŠJ 412, ŠJ 413, ŠJ 414, ŠJ 415, ŠS 58, ŠS 59, ŠS 74, ŠS 100, ŠS 170, ŠS 192, ŠS 290 in ŠS 292.
V območju tega izravnalnega ukrepa za izravnavo negativnega vpliva načrtovanih posegov v prostor na obstoječo poplavno in z njo povezano erozijsko ogroženost so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, razen naslednjih:
– gradnja javne komunalne in prometne infrastrukture ter vodnogospodarske ureditve,
– gradnja oziroma rekonstrukcija dostopov na nivoju terena do obstoječih legalno zgrajenih objektov,
– rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih,
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.«.
Za trinajstim odstavkom se dodata nov štirinajsti in petnajsti odstavek, ki se glasita:
»(14) Za vse posege in gradnjo navedene v prejšnjem odstavku je potrebno pridobiti vodno soglasje oziroma mnenje pristojnega organa s področja upravljanja z vodami.
(15) Ne glede na izjeme, ki jih določa (13) odstavek tega člena, na predmetnem območju ni dopustno nasipanje oziroma preoblikovanje terena, ki posledično zmanjšuje retencijske sposobnosti območja.«.
42. člen 
V prvem odstavku 113. členu se na vseh mestih beseda »plazovitih« nadomesti z besedo »plazljivih«.
43. člen 
Prvi odstavek 115. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine.
– I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;
– II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;
– III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;
– IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.«.
Za prvim odstavkom se dodajo nov drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, in sicer:
Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom
III. stopnja
IV. stopnja
S – OBMOČJA STANOVANJ
SS 
●
SK 
●
SB
●
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
CU 
●
CD
●
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IP
●
IG
●
IK 
●
B – POSEBNA OBMOČJA
BC
●
BD
●
BT
●
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS 
●
ZP 
●
ZD 
●
ZK
●
N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
●
F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU
●
P – OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE
●
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
●
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
●
K – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
●
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
●
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE
●
OO – OSTALA OBMOČJA
●
(3) Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve, ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje.
(4) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom, v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.«.
Dosedanji drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek.
Za petnajstim odstavkom se doda nov šestnajsti odstavek, ki se glasi:
»(16) Za stavbe z varovanimi prostori se postopno in dolgoročno skuša v čim večji meri zagotoviti pogoje za območje II. SVPH.«.
44. člen 
118. člen se spremeni tako, da se glasi:
»118. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganje obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je treba izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem, ki velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje (v nadaljnjem besedilu: II. območje).
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(6) Dejavnosti, ki sodijo v I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem, se ne umeščajo v območje varovalnega pasu nadzemnega voda ali podzemnega voda nazivne napetosti 35 kV ali več, razdelilne transformatorske postaje in razdelilne postaje nazivne napetosti 35 kV ali več.
(7) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.«.
45. člen 
V prvem odstavku 122. člena se v deseti alineji beseda »podtalnice« nadomesti z besedilom »podzemne vode«.
46. člen 
V 124. členu se v preglednici pri razdelku NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR v (2.) Dopustne vrste gradnje in drugi posegi, spremeni besedilo drugega odstavka tako, da se glasi: »73. člen – točke: 1, 2, 19 (prva, druga in četrta alineja), 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27a, 27b, 28a, 30, 31, 32;«.
V 124. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2) Višinski gabariti in oblikovanje objektov se v tretji alineji prvega odstavka število »60« nadomesti s številom »100«.
47. člen 
V 125. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2) Višinski gabariti in oblikovanje objektov se v tretji alineji prvega odstavka število »60« nadomesti s številom »100«.
48. člen 
V 126. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2) Višinski gabariti in oblikovanje objektov tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«.
49. člen 
V 129. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2) Višinski gabariti in oblikovanje objektov tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«.
50. člen 
V 131. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2) Višinski gabariti in oblikovanje objektov prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Višina objektov mora upoštevati višino že zgrajenih sosednjih objektov v enoti urejanja prostora iste namenske rabe;«.
Zadnja alineja se črta.
V razdelku DRUGA MERILA IN POGOJI, se besedilo v spremeni tako, da se glasi:
»V območju urbanih središč se pri gradnji novih objektov pritličja namenijo izključno mestotvornim dejavnostim.
V primeru že obstoječe stanovanjske namembnosti pridobljene z gradbenim dovoljenjem, se dopušča rekonstrukcije, spremembe namembnosti in ostala dela z namenom za stanovanjsko gradnjo ter se priporoča usmerjanje javnega programa v pritličju in 1. nadstropju.
Novogradnje se lahko gradijo na zemljiščih namenjenih gradnji, ki so po obliki in velikosti prilagojene parcelnemu vzorcu, značilnemu za obravnavano območje.
Za namestitev klimatskih naprav na večstanovanjskih hišah, je treba pripraviti idejno zasnovo za posamezno fasado, na kateri se bo izvajal poseg, s katero se določi enotno oblikovanje postavitve klimatskih naprav (horizontalna in vertikalna poravnava klimatskih naprav, barvna usklajenost itd.).
V območju urbanih središč (Adamičeva cesta in Taborska cesta) je dopustna sprememba namembnosti pritličnih delov stanovanjskih objektov v mirno mestotvorno dejavnost – osnovna oskrba, specialne trgovine z drobnimi predmeti; osebne storitve – frizerski salon, kozmetični salon, brivec, zobni-tehnik, specialistična zdravstvena ordinacija, optik, javna infrastruktura – knjižnice, odvetniške pisarne, notariati, računovodske storitve, tečaji (šiviljski, računalniški, jezikovni); servisne dejavnosti – čevljar, urar, šivilja, pekarna peciva – slaščic po naročilu, slaščičarna, servis malih gospodinjskih aparatov in podobno. Sprememba namembnosti iz poslovne namembnosti v stanovanjsko v pritličju objekta ni dopustna. Dopustna je tudi gradnja navedena v posebnih določilih za posamezne lokacije.«.
51. člen 
V 132. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2.) Višinski gabariti in oblikovanje objektov tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«.
52. člen 
V 133. členu se v preglednici pri razdelku DRUGA MERILA IN POGOJI tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«.
53. člen 
V 134. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2.) Višinski gabariti in oblikovanje objektov tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«.
54. člen 
V 135. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2.) Višinski gabariti in oblikovanje objektov tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom in kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm;«.
55. člen 
V 139. členu se v preglednici pri razdelku VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2) Višinski gabariti in oblikovanje objektov v tretji alineji prvega odstavka število »30« nadomesti s številom »100«.
56. člen 
V 140. členu se v preglednici razdelka VELIKOST IN OBLIKOVANJE v (2.) Višinski gabariti in oblikovanje objektov druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»Streha: simetrična dvokapnica v naklonu od 35° do 45°; ravna ali enokapna streha. Strehe so lahko zazelenjene.«.
57. člen 
Drugi odstavek 148. člena se črta.
58. člen 
V 149. členu se v preglednici razdelka NAMEMBNOST POSEGOV V PROSTOR, (2.) Dopustne vrste gradnje in drugi posegi, spremeni tako, da se glasi:
»(2.) Dopustne vrste gradnje in drugi posegi
Dopušča se uporaba obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
1. agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
2. sanacije površinskih kopov mineralnih surovin v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje;
3. rekonstrukcije obstoječih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov, rušenje obstoječih objektov ter vzdrževalna dela, če je osnovni objekt zgrajen z veljavnim upravnim dovoljenjem ter odstranitev objektov in vzpostavitev dejanskega stanja; pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah se za velikost in oblikovanje objektov upošteva splošna določila odloka in določila ureditvene enote SK;
4. enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost: obora za rejo divjadi, kozolec, dvojni kozolec toplar, napajalno korito, molzišče, krmišče, poljska pot in rastlinjak;
5. rastlinjak, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte;
6. čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2;
7. staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
8. pomožna kmetijsko gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem;
9. obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža;
10. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
11. raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
12. začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
– začasna tribuna za gledalce na prostem,
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik);
13. opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
14. začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
– ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
– je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali
– ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
16. gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje in
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;
17. rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;
18. mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.«.
V razdelku Druga merila in pogoji se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»
Druga merila in pogoji
Terasiranje oziroma ureditev teras za trajne nasade ali gojenje vrtnin je dovoljeno, na površinah, katerih naklon terena presega 20 %. 
Izjemoma se na pogojno zazidljivem območju kmetije, v območju najboljših kmetijskih zemljišč, dopušča gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov: obora za rejo divjadi, kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, dvojni kozolec toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot. Objekte iz prejšnjega stavka se lahko gradi, če na grajenem območju kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine, pomožnega objekta ni mogoče postaviti in se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. 
Izjemoma je na območju 20 m pasu najboljših kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč z namensko rabo SK, SKvr, IK, A in Ak, dopustna gradnja enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov: obora za rejo divjadi, kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, dvojni kozolec toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot, pod pogojem, da na grajenem območju kmetije, kjer je sedež kmetije, ni več možnosti širitve in se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije.
Komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturno omrežje: Globina polaganja posameznih vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. 
Sanacija površinskih kopov se izvaja v skladu z določili Zakona o rudarstvu in drugimi področnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje. 
Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je treba humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih površin. 
Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. 
Posamezna stara drevesa in osamelce sredi kmetijskih površin naj se ohranja do sanitarne sečnje. Ta drevesa je potrebno pravočasno nadomestiti z zasaditvijo enake drevesne vrste. 
Pri drevesih ob znamenjih, križpotjih ipd., ki so ponavadi del naravne dediščine ali varujejo objekte kulturne dediščine, so v dogovoru s pristojnimi službami možne sanitarne sečnje in pravočasne nadomestitve z zasaditvijo enake drevesne vrste.
Enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz točk 4., 5., 6., 7. se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. 
Za postavitev enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (obora za rejo divjadi, kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, dvojni kozolec toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot) ne glede na zahtevnost na območju najboljših kmetijskih zemljišč, mora investitor oziroma stranka v postopku pripraviti oziroma pridobiti v naslednjem vrstnem redu: 
– mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katere izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. 
– mnenje o primernosti lokacije pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta, katerega poda občinski organ, pristojen za urejanje prostora. Vlogi za mnenje se priloži: mnenje iz predhodne alineje, opis načrtovane postavitve, načrt umestitve v prostor z značilnimi prerezi, dostopom in odmiki od sosednjih zemljišč. V kolikor se bo postavitev nahajala v območjih varovanj, tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje s strani pristojne inštitucije. 
Za postavitev čebelnjaka (lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2) mora investitor oziroma stranka v postopku pripraviti oziroma pridobiti v naslednjem vrstnem redu:
– potrdilo Čebelarske zveze Slovenije ali Čebelarskega društva, s katerim izkaže, da se ukvarja s čebelarsko dejavnostjo in potrdila o vpisu v razvid čebelnjakov. 
– mnenje o primernosti lokacije čebelnjaka, katerega poda občinski organ, pristojen za urejanje prostora. Vlogi za mnenje se priloži: dokumentacijo iz predhodne alineje, opis načrtovane postavitve, načrt umestitve v prostor z značilnimi prerezi, dostopom in odmiki od sosednjih zemljišč. V kolikor se bo postavitev nahajala v območjih varovanj tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje s strani pristojne inštitucije.
«. 
59. člen 
150. člen se spremeni tako, da se glasi:
»150. člen 
območja drugih kmetijskih zemljišč (K2)
NAMEMBNOST POSEGOV V PROSTOR
(1) Namenska raba 
Območje drugih kmetijskih zemljišč so namenjena kmetijski pridelavi.
(2) Dopustne vrste gradnje in drugi posegi 
Dopušča se uporaba obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi: 
1. agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; 
2. sanacije površinskih kopov mineralnih surovin v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje; 
3. rekonstrukcije obstoječih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov, rušenje obstoječih objektov ter vzdrževalna dela, če je osnovni objekt zgrajen z veljavnim upravnim dovoljenjem ter odstranitev objektov in vzpostavitev dejanskega stanja; pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah se za velikost in oblikovanje objektov upošteva splošna določila odloka in določila ureditvene enote SK; 
4. enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost: obora za rejo divjadi, kozolec, dvojni kozolec toplar, napajalno korito, molzišče, krmišče, poljska pot in rastlinjak; 
5. rastlinjak, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte; 
6. čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2;
7. staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
8. pomožna kmetijsko gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem); 
9. obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža; 
10. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; 
11. raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; 
12. začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: 
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, 
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, 
– začasna tribuna za gledalce na prostem, 
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); 
13. opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); 
14. začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; 
15. dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: 
– ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, 
– je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali 
– ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; 
16. gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: 
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje in 
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; 
17. rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; 
18. mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.
(3) Dejavnosti 
kmetijska dejavnost
VELIKOST IN OBLIKOVANJE
V skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje.
Druga merila in pogoji
Terasiranje oziroma ureditev teras za trajne nasade ali gojenje vrtnin je dovoljeno, na površinah, katerih naklon terena presega 20 %.
Izjemoma se na pogojno zazidljivem območju kmetije, v območju drugih kmetijskih zemljišč, dopušča gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov: obora za rejo divjadi, kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, dvojni kozolec toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot. Objekte iz prejšnjega stavka se lahko gradi, če na grajenem območju kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine, pomožnega objekta ni mogoče postaviti in se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. 
Izjemoma je na območju 20 m pasu drugih kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč z namensko rabo SK, SKvr, IK, A in Ak, dopustna gradnja enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov: obora za rejo divjadi, kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, dvojni kozolec toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot, pod pogojem, da na grajenem območju kmetije, kjer je sedež kmetije, ni več možnosti širitve in se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. 
Komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturno omrežje: Globina polaganja posameznih vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. 
Sanacija površinskih kopov se izvaja v skladu z določili Zakona o rudarstvu in drugimi področnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje. 
Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je treba humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih površin. 
Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. 
Posamezna stara drevesa in osamelce sredi kmetijskih površin naj se ohranja do sanitarne sečnje. Ta drevesa je potrebno pravočasno nadomestiti z zasaditvijo enake drevesne vrste. 
Pri drevesih ob znamenjih, križpotjih ipd., ki so ponavadi del naravne dediščine ali varujejo objekte kulturne dediščine, so v dogovoru s pristojnimi službami možne sanitarne sečnje in pravočasne nadomestitve z zasaditvijo enake drevesne vrste. 
Enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz točk 4., 5., 6., 7. se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. 
Za postavitev enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (obora za rejo divjadi, kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, dvojni kozolec toplar, silos, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno korito, molzišče, krmišče, hlevski izpust, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, rastlinjak, poljska pot) ne glede na zahtevnost na območju drugih kmetijskih zemljišč, mora investitor oziroma stranka v postopku pripraviti oziroma pridobiti v naslednjem vrstnem redu: 
– mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katere izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. 
– mnenje o primernosti lokacije pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta, katerega poda občinski organ, pristojen za urejanje prostora. Vlogi za mnenje se priloži: mnenje iz predhodne alineje, opis načrtovane postavitve, načrt umestitve v prostor z značilnimi prerezi, dostopom in odmiki od sosednjih zemljišč. V kolikor se bo postavitev nahajala v območjih varovanj, tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje s strani pristojne inštitucije. 
Za postavitev čebelnjaka (lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2) mora investitor oziroma stranka v postopku pripraviti oziroma pridobiti v naslednjem vrstnem redu:
– potrdilo Čebelarske zveze Slovenije ali Čebelarskega društva, s katerim izkaže, da se ukvarja s čebelarsko dejavnostjo in potrdila o vpisu v razvid čebelnjakov. 
– mnenje o primernosti lokacije čebelnjaka, katerega poda občinski organ, pristojen za urejanje prostora. 
Vlogi za mnenje se priloži: dokumentacijo iz predhodne alineje, opis načrtovane postavitve, načrt umestitve v prostor z značilnimi prerezi, dostopom in odmiki od sosednjih zemljišč. V kolikor se bo postavitev nahajala v območjih varovanj tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje s strani pristojne inštitucije.
«. 
60. člen 
V 154. členu se v preglednici razdelka NAMEMBNOST POSEGOV V PROSTOR, v (2) Dopustne vrste gradnje in drugi posegi, dodata dve novi alineji, ki se glasita:
»– Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanja voda, 
– je omogočeno izvajanje javnih služb, 
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, 
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in 
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. 
– Če je bilo na vodnem ali priobalnem zemljišču pred uveljavitvijo Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) izdano dovoljenje za poseg v prostor, ki ni dovoljen po določbah 37. člena tega zakona, lahko imetnik dovoljenja nadaljuje s posegom. Prostorski akti države ali lokalne skupnosti, ki na vodnem ali priobalnem zemljišču omogočajo izvedbo posegov, ki so po določbah 37. člena tega zakona prepovedani, se morajo uskladiti z določbo tega člena v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.«.
V preglednici DRUGA MERILA IN POGOJI se za besedilom »vodno soglasje« doda besedilo »/mnenje pristojnega organa.«.
61. člen 
V 158. členu se v preglednici spremenijo oziroma dodajo razdelki, ki se glasijo:
»
GR 1 
GR 13
A 
Ak
OPN 
Za vsak poseg v rob naselja je obvezna ozelenitev, ki zagotavlja kontinuiteto značilne podobe naselij. Gradnja novih objektov z varovanimi prostori na parceli št. 1240/5, k.o. Grosuplje v EUP GR 1 ni dovoljena
GR 16
BT
OPN
V enoti se dopušča postajališče za avtodome vključno z vso potrebno infrastrukturo.
GR 59
CU
OPN
V enoti so dopustne dozidave in nadzidave objektov za potrebe obstoječih dejavnosti. V enoti je lahko celoten objekt stanovanjski.
GR 89
IG
OPN
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
Dopušča se vzdrževanje, rekonstrukcije, nadzidave, prizidave na obstoječih stanovanjskih objektih; gradnja novih stanovanjskih objektov ni dopustna. 
Na območju EUP, ki je poplavno ogrožena, so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
GR 90
IG
OPN
Na območju ni dovoljeno postavljati višinskih dominant. Višine naj se prilagajajo sosednjim EUP. Na območju naj bodo gabariti razdrobljeni. Objekti naj bodo z daljšo stranico usmerjeni v smer pravokotno na osrednjo prometno povezavo. Na območju se objekti prilagajajo v prostoru že vzpostavljeni gradbeni meji sosednjih območij. 
Območje naj se intenzivneje ozeleni. Nujna je vzpostavitev drevoreda ob osrednji prometni povezavi. Vrsta drevesa naj se prilagaja sosednjim območjem.
GR 101
IG
OPN
Na zemljiščih parc. št. del 869/11, del 870/3, del 873/5, del 876/3 k.o. Stranska vas in 2023/4, 2022/7 k.o. Grosuplje naselje, je ob upoštevanju 112. člena dopustna gradnja objektov za začasno bivanje. Ob upoštevanju 112. člena je dopustnapostavitev objektov za opravljanje izobraževalnih dejavnosti s področja otroškega varstva in izvedbe občasnih izobraževalnih programov ter študentskih delavnic na temo izobraževanja.
V enoti je dovoljena postavitev polne – netransparentne ograje (lesena, kamnita, kovinska, betonska ali iz kombinacije materialov) do največje višine 3.00 m izven območja poplavne ogroženosti. 
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
GR 104
IG
OPN
Na zemljišču parc. št. 1910/152 k.o. Grosuplje naselje (na SZ robu Gasilskega centra Grosuplje) se nahaja spominsko obeležje Vojne za Slovenijo. Novi posegi v območju ne smejo slabšati pogojev za navedeno obeležje. 
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
V enoti se dopušča postavitev distribucijske plinske postaje.
GR 133
K1
OPN
Za varovanje obstoječih objektov na desnem bregu Bičja pred visokimi vodami se zgradi nasip na območju hiš z naslovom Brezje pri Grosupljem št. 4–50. Krona nasipa naj bo na koti 328,75 m, to je 0,50 m nad pričakovano koto Q100.
GR 140 
GR 345 
GR 347
K2 
K2 
K2
OPN
Do izvedbe povečanja struge vodotoka Bičje, v dolžini 150 m za in pred mostom v naselju Brezje pri Grosupljem, so na poplavnem območju dopustni le tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda. 
Do izvedbe dviga ceste ali izvedbe visokovodnega nasipa ob cesti Grosuplje–Ponova vas, med mostom čez Bičje do objekta na naslovu Ponova vas 2, na koto 327,8 m (Q100 + 0.5 m) so na poplavnem območju dopustni le tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.
GR 194
SK
OPN
Do izvedbe povečanja mostu v naselju Brezje pri Grosupljem in povečanja njegove prepustnosti so na poplavnem območju dopustni le tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda. 
Za varovanje obstoječih objektov na desnem bregu Bičja pred visokimi vodami se zgradi nasip na območju hiš z naslovom Brezje pri Grosupljem št. 4–50. Krona nasipa naj bo na koti 328,75 m, to je 0,50 m nad pričakovano koto Q100.
GR 174 
GR 181 
GR 182 
GR 333
PC 
PC 
PC 
PC
OPN
Za načrtovanje območja se upošteva projektna dokumentacija: Rekonstrukcija Adamičeve ceste skozi Grosuplje; R3-646/1444 Cikava–Grosuplje od km 1,286 do km 2,141, R3-647/1151 Grosuplje od km 0,00 do km 0,3017; R3-646/1195 Grosuplje–Ivančna Gorica od km 0,00 do km 0,350, št. projekta 974/12, julij 2012, Ozzing d.o.o. 
GR 206 
GR 207 
GR 218 
GR 228 
GR 235
SSe 
SSe 
SSe 
SSe 
SSe
OPN 
 
 
 
 
Novogradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na manjših parcelah, kot so predpisane v splošnih določilih tega odloka. Minimalna velikost parcele je 300m2 (+/- 5 %) Potrebno je upoštevati FI, FZ in DOBP.
Za spremembo namembnosti obstoječega objekta je potrebno upoštevati vsa določila odloka OPN.
GR 219
SSe
OPN
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
Dvori I, II – strnjena individualna stanovanjska gradnja v osnovnem oblikovnem vzorcu osušenih meandrov. 
Objekti so vrstne hiše štirih tipov, ki so strnjene v štiri dvore – enote z notranjim skupnim urbanim prostorom. Dvori so tipizirani in kataloško obdelani za vse hiše enako. Vsi objekti so usklajeni tudi v barvni lestvici. Izvajanje vseh posegov je dopustno le s soglasjem avtorja projekta. 
Ne sme se uporabljati materialov, ki niso skladni z obstoječimi materiali, dvig za etažo stanovanjskih objektov je možen le, če se za to odloči cel niz, vedno je potrebno izvesti študijo osončenja, ki mora biti priložena v obliki elaborata. Na urbanem delu (ulica) je potrebna enotna izvedba objektov, obvezna je kritina z opečnimi strešniki temnih tonov. V primeru dozidave objekta – dvig strehe, se za cel niz uporabi ista vrsta strešne kritine, v primeru zamenjave strehe enega samega objekta pa po obliki in barvi čim bolj podobna kritina ostalim objektom. Vse strehe morajo biti simetrične dvokapnice s 40 stopinjskim naklonom. Fasade na urbanem delu objekta morajo biti obvezno usklajene (enaka z drugimi objekti pripadajočega dvora).
Rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na manjših parcelah, kot so predpisane v splošnih določilih tega odloka, najmanjša velikost zemljišča za dvostanovanjsko hišo je 430 m2.
GR 227 
 
 
 
 
SSe 
 
 
 
 
OPN 
 
 
 
 
Novogradnje morajo upoštevati celostno morfologijo, tipologijo in orientacijo obstoječih stanovanjskih objektov v enoti. 
Dopustna so naslednja odstopanja, in sicer: 
A. tlorisni gabarit najmanj 1:1,2, odstopanja + - 1,0 m po daljši stranici. 
B. višina objektov: K+vP+M (kolenčni zid do največ 2 m) ali K+vP+1. 
C. naklon strešnin od 15 do 35 stopinj. 
D. Smer slemena ni pogojena z razmerjem stranic objekta. 
E. Prizidki in izzidki imajo lahko ravno ali enokapno streho.
GR 232
SSe
OPN
Dopustna višina novozgrajenih stanovanjskih objektov je K+P+M. 
Pred odstranitvijo gozda je treba na območju arheološkega najdišča Grosuplje – Arheološko območje Brinjski hrib (EŠD 11865) izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati. 
Na parc. št. 1074/4, 1070 in 1034/1 k.o. Grosuplje – naselje je možno izvesti večstanovanjske objekte ali varovana stanovanja največje dopustne višine K+P+1+M. FI = 1.2, FZ = največ 40 %, DOBP = najmanj 20 %. Pri oblikovanju objektov je je potrebno upoštevati naravne danosti v območju in jih v največji možni meri povezati z objekti. V čimvečji meri naj se pri gradnji uporabljajo avtohtoni materiali (les, kamen). 
Objekti morajo biti čimmanj vedutno izpostavljeni. Za umeščanje objektov v prostor je potrebna izdelava strokovne podlage, s katero se izkaže vpetost objektov v okolje. Strokovno podlago potrdi občinska strokovna služba, pristojna za urejanje prostora.
GR 250
SSv
OPN
Višina stavb največ K+P+2+M. Slemenska višina stavb ne sme presegati slemenske višine sosednjih robnih stavb naselja Sončnih Dvorov. 
Na zemljišču parc. št. 888/13 k.o. Stranska vas se dopušča izgradnja 15 parkirnih mest za potrebe večstanovanjske hiše. Parkirna mesta se izvedejo delno v enoti GR 27 in delno v enoti GR 283. Velikost območja parkirnih mest je 37,5 m x 11 m. Daljša stranica ureditve parkirnih mest mora potekati vzporedno z enoto GR 250 oziroma Kadunčevo cesto. Ostala parkirna mesta se izvede v sklopu gradnje večstanovanjske hiše v enoti. 
GR 273
ZP
OPN
Območje je namenjeno ureditvi mestnega parka in parkirišča. 
V skladu s 73. členom tega odloka se v enoti dopušča gradnje naslednjih vrst objektov in drugih posegov v prostor: 20 (samo urbana oprema), 22, 25 (samo odprte površine, zelenice, parki, sprehajalne poti in pešpoti), 26, 31, 32. 
Dopustna izraba: FZ = največ 0.5, DOBP = najmanj 40 %. 
Dovoljena je ureditev enega skupnega priključka na Adamičevo cesto za enoti GR 31 in GR 273. Na mejnih površinah ob Adamičevi cesti se izvede zeleni pas z drevoredom. Zahteva se ozelenitev parkirišča, in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM. Enota se parkovno uredi in opremi z urbano opremo (klopi, koši, usmerjevalne in informacijske table, spomeniki, kipi). 
Gradnja drugih objektov ni dopustna. 
Za gradnjo ali druga dela je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja. Pred pridobitvijo upravnega dovoljenja za gradnjo ali druga dela je treba, na območju registrirane enote arheološke dediščine EŠD 11867 Grosuplje, izvesti arheološke raziskave.
GR 280 
GR 282
ZS 
ZS
OPN
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
V območju se dopušča tudi gradnja tribun za gledalce in parkirišča izven območja poplavne ogroženosti.
GR 296
ZD
OPN
Območje je namenjeno širitvi športnega parka. 
Zasnova območja naj smiselno nadaljuje usmeritve za območje Športnega parka. 
V skladu s 73. členom tega odloka se v EUP dopušča gradnja naslednjih objektov: 26, 20, 25 (razen otroških igrišč in trgov). 
Območje je del območja zaščite razlivnih površin poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na območju niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih voda. 
Gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustni. Dopustna je postavitev urbane opreme na obstoječi koti terena. 
Spreminjanje, oziroma preoblikovanje terena v predmetnem območju ni dopustno. Vse ureditve morajo biti izvedene na obstoječi koti terena. Športna igrišča in posamezne sklope ureditev ni dopustno omejevati. Prav tako ni dopustno urejanje otroških igrišč. Obvezna je postavitev opozorilnih tabel, da je območje poplavno ogroženo.
Pred načrtovanjem in izvajanjem kakršnihkoli ureditev je potrebno izdelati inventarizacijo prisotnih dvoživk, rib in ptičev, ter čas in način izvajanja del in posegov v prostor prilagoditi življenjskim ciklom prisotnih zavarovanih in ogroženih vrst. V fazi izdelave projektne dokumentacije, ki naj vsebuje ugotovitve inventarizacije, je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne službe za ohranjanje narave. 
Ureditev območja naj se čim bolj prilagodi obstoječim elementom v naravi (potoki, obvodni prostor, mokrotne površine). Slednji naj se v čim večji meri ohranijo v izhodiščni obliki. 
Pred začetkom gradbenih del je potrebno izvesti pregled območja posega, da se ugotovi kje in katere invazivne tujerodne rastlinske vrste se na območju posega nahajajo. Pregled mora izvesti strokovnjak za botaniko. V primeru pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju predvidenih površin za športni park, naj se pripravi navodilo za ravnanje z zemljino (odstranjevanje na vrsti primeren način po trenutno najbolj učinkoviti razpoložljivi metodi), v kateri so invazivne tujerodne rastlinske vrste prisotne. 
Za ureditev zelenih površin naj se zasadijo izključno avtohtone drevesne, grmovne in travne vrste. 
Po zaključku gradbenih del v športnem parku se izvede spremljanje stanja, preverjanje pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, 3 x letno (pozno spomladi (konec maja), sredi poletja (junij, julij), pozno poleti (konec avgusta, začetek septembra)) na celotnem območju urejanja. Po zaključku 5 letnega obdobja se po potrebi spremljanje stanja nadaljuje. O potrebi po spremljanju stanja, po zaključku 5 letnega obdobja, se upravljavec posvetuje z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
GR 298 
PC
OPN
Območje je predvideno za gradnjo nadomestne ceste zaradi ukinitve posameznih nivojskih prehodov in izgradnje nadomestnih cestnih povezav skladno s Sporazumom o medsebojnih obveznostih pri ureditvi in ukinjanju nivojskih prehodov ter gradnjo nadomestnih povezav na območju Občine Grosuplje na železniški progi št. 82 Grosuplje–Kočevje med Občino Grosuplje in Direkcijo RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Nadomestna cesta se priključuje na Cesto Toneta Kralja JP 611152 in JP 611181. 
Predvidena zemljišča za izgradnjo nadomestne ceste so: 2235/1 del, 2196 del, 2091/23 del, 2091/21 del, 2091/9 del, 2091/1 del, 2090 del, 2089 del, 2085 del, 2083/2 del, 2083/1 del, 2082/1 del, 2073 del, 2086/2 del, vse k.o. Grosuplje – naselje. V kolikor se zaradi tehničnih elementov pri projektiranju in izgradnji ceste izkaže, da bo potrebno posegati še na druga zemljišča, se le-ta lahko upošteva v EUP 398 PC ppip, kot tudi v EUP GR 118 K1. 
GR 304 
PC
OPN 
Na območju so dovoljeni samo objekti za oglaševanje v skladu z zakonskimi predpisi o oglaševanju.
GR 307
SK
OPN
Dopustna je gradnja objektov za potrebe preselitve kmetije. Za oblikovanje razmerja gabaritov, višinskih gabaritov in streh se uporabljajo določila, ki veljajo za SK. 
Dovoljena je gradnja enega objekta, namenjenega za bivanje nosilca in članov kmetijskega gospodarstva. 
Potrebno je izdelati projekt celovite ureditve območja. 
GR 308
Co
OPN
Dopustna je dozidava, tako da se obstoječa objekta med seboj povežeta oziroma združita v en objekt. 
Tloris: izrazito podolgovat; razmerje stranic največ 1:6. 
Višina: največ P+1+M. Nad ta gabarit lahko sežejo jaški za dvigala, požarne stopnice, požarni zidovi in podobno. 
Streha: dvokapna, ravna, enokapna, ločna. 
DOBP = najmanj 3 %. 
Na območju se umesti zadrževalni bazen z volumnom V = 15 m3.
V skladu s študijo Analiza poplavnosti za gradnjo prizidka k upravni stavbi, elaborat 3-S/18, iS Projekt d.o.o., januar 2018, dopolnitev september 2018, je potreben dvig kote praga objekta na 331,55 m.n.m. (Q100+0,5 m), oziroma montaža ustreznih panelnih elementov za zaščito pred visokimi vodami.
GR 311
SSv
OPN
Višina stavb največ K+P+3+M. 
Dostop v enoto iz Kadunčeve ceste v južnem delu zemljišča parc. št. 922/271 k.o. Stranska vas. 
Pred gradnjo objektov z varovanimi prostori je zato treba pripraviti oceno obremenitve s hrupom zaradi načrtovane ceste, v okviru katere je treba opredeliti tudi vse potrebne ukrepe varstva pred hrupom, ki jih je treba izvesti pred gradnjo objektov z varovanimi prostori oziroma hkrati z njimi.
GR 312
PC
OPN
V enoti je možna ureditev enega skupnega priključka na Adamičevo cesto za enoti GR 31 in GR 273. Enota je predvidena za ureditev hodnika za pešce kot nadaljevanje hodnika ob Adamičevi cesti ter za kolesarje. 
Gradnja bencinskega servisa je izrecno prepovedana. 
Za gradnjo ali druga dela je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja. Pred pridobitvijo upravnega dovoljenja za gradnjo ali druga dela je treba, na območju registrirane enote arheološke dediščine EŠD 11867 Grosuplje, izvesti arheološke raziskave.
GR 324
Co
OPN
Gradnja novih objektov z varovanimi prostori ni dovoljena.
GR 325
K2
OPN
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let.
GR 326
CU
OPN
V enoti je dopustna gradnja poslovno stanovanjskega kompleksa z ustrezno prometno ureditvijo, parkirnimi mesti in zelenimi površinami kot nadaljevanje večstanovanjskega niza ob Adamičevi cesti, kjer se v pritličju dopušča tudi stanovanjsko namembnost. 
Višinski gabarit večstanovanjskih objektov je največ K+P+5. 
Število kletnih etaž je neomejeno. 
Površine kleti in dovoznih ramp se ne štejejo v FZ. 
FI = največ 2,4. 
Pri umestitvi objektov v prostor je potrebno upoštevati lego območja.
GR 334
ZS
OPN
Dopušča se gradnja parkirnih mest za potrebe obiskovalcev zdravstvenega doma ter Koščakovega hriba. Nova parkirna mesta se izvede upoštevajoč ureditev obstoječega parkirišča ob zdravstvenem domu. Relief se ohranja v največji možni meri. 
Znotraj EUP mora biti zagotovljen prostor za ureditev dostopne poti do gozdnih zemljišč. Uporabi se lahko tudi predvidena prometnica za potrebe parkirišča, ki pa mora ustrezno navezovati na obstoječo gozdno vlako. Zgrajena mora biti tako, da bo omogočala neoviran prevoz s težjo gozdarsko in kmetijsko mehanizacijo ter spravilo in prevoz lesa. Zagotovljen mora biti tudi prostor za začasno skladiščenje lesa. Vsa dela za potrebe izgradnje dostopne poti morajo biti izvedena v sodelovanju z javno gozdarsko službo. Parkirišče mora biti urejeno tako, da parkirana vozila ne bodo ovirala dostopa do gozdnih zemljišč. Novi gozdni rob je treba ustrezno urediti in sanirati z zasaditvijo. Dopušča se ureditev sadovnjaka. Postavitev reklamnih panojev v EUP ni dopustna. 
Pred odstranitvijo gozda je treba na območju arheološkega najdišča Grosuplje – Arheološko območje Brinjski hrib (EŠD 11865) izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati.
GR 344
K2
OPN
Območje je del območja zadrževanja poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na območju niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih voda. 
Za vsak poseg na poplavnem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje. V skladu s 73. členom tega odloka se v EUP dopušča le gradnja naslednjih objektov: 22 (razen dozidave in nadzidave). 
V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih so dopustne: 
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugim nesrečami; 
– dostopi do objektov, ki so skladni s prostorskim aktom: če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih; je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč); ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; 
– gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; lokalni cevovodi, lokalni (distibucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; 
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste.
GR 348
O
OPN
Območje je del območja zadrževanja poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na območju niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih voda. 
Za vsak poseg na poplavnem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje. V skladu s 73. členom tega odloka se v EUP dopušča le gradnja naslednjih objektov: 22 (razen dozidave in nadzidave), 26.
GR 349
IG
OPN
Območje je del območja zadrževanja poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na območju niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih voda. 
Za vsak poseg na poplavnem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje. V skladu s 73. členom tega odloka se v EUP dopušča le gradnja naslednjih objektov: 22 (razen dozidave in nadzidave), 26.
IG 50
SK
OPN
Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja ter morfološke značilnosti obstoječe zazidave. 
Območje je namenjeno prestavitvi kmetije. 
V območju je dopustna gradnja samo ene eno ali dvostanovanjske hiše, za potrebe kmetije. Kmetijsko gospodarski objekti so dovoljeni v skladu z namensko rabo. 
Maksimalna višina objektov je P+1+M oziroma za kmetijsko gospodarske objekte P+2+M s kolenčnim zidom do 140 cm. 
Priporoča se podolgovat tloris. 
Nakloni streh in nadstrešnice morajo biti praviloma usklajeni, razen če gre za kmetijsko gospodarske objekte, kjer je zaradi tehnoloških procesov potreben drugačen naklon. 
LU 199 
LU 213 
LU 224 
LU 231 
LU 233 
LU 244 
LU 247 
LU 252 
LU 257
SK 
SK 
SK 
SK 
SK 
SKvr 
SKvr 
SKvr 
SKvr
OPN
Gradnja dvojčkov ni dopustna. 
Na območju EUP, ki je poplavno ogrožena so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
LU 215
SSe
OPN
Gradnja dvojčkov ni dopustna. 
Del enote urejanja prostora posega na poplavno ogrožena območja. Na teh območjih so dovoljeni le posegi in ureditve v skladu s predpisi, ki določajo pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. 
Za območje je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično študijo. Gradnja in posegi v območju, ki sega v razred srednje poplavne nevarnosti, so dovoljeni šele po izvedbi omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki bodo izhajali iz predmetnega elaborata.
LU 223 
LU 225 
LU 226 
LU 228 
LU 229 
LU 230 
LU 238 
LU 239 
LU 240 
LU 245 
LU 250 
LU 253 
LU258 
LU272 
LU 278 
LU 279 
LU 281
SK 
SK 
SK 
SK 
SK 
SK 
SK 
SK 
SKvr 
SKvr 
SKvr 
SKvr 
SKvr 
SSe 
SSe 
SSe 
SSe
Gradnja dvojčkov ni dopustna.
LU 254 
LU 276 
LU 283
SKvr 
SSe 
SSe
OPN
Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ter morfološke značilnosti obstoječe naselbinske dediščine ter pogoje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Gradnja dvojčkov ni dopustna. 
Za vsak poseg v rob naselja je obvezna ozelenitev, ki zagotavlja kontinuiteto značilne podobe naselij.
LU 284
SSe
OPN
Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ter morfološke značilnosti obstoječe naselbinske dediščine ter pogoje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Gradnja dvojčkov ni dopustna. 
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno urediti in sanirati.
LU 286
SSe
OPN
Na območju je maksimalna višina objektov K+P ali P+M. Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja ter morfološke značilnosti obstoječe zazidave v naselju. Južni rob območja je potrebno intenzivno ozeleniti z avtohtonimi vrstami. 
Gradnja dvojčkov ni dopustna. 
LU 287
ZK
OPN
Dopustno je izvajanje ureditev širitev grobnih polj, gradnja poslovilnih objektov in servisnih objektov za potrebe pokopališča, ureditev vstopnega mesta na pokopališče in parkirišče za obiskovalce. V skladu s splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji se dopušča tudi gradnja objektov za dejavnosti otroškega in socialnega varstva, oskrbe starejših občanov, izobraževanja in kulturne dejavnosti. Objekte za dejavnosti otroškega in socialnega varstva, oskrbe starejših občanov, izobraževanja in kulturne dejavnosti se umešča v južni del enote, pod javno pot. Enoto se v čim večji možni meri ozeleni. 
Za oblikovanje objektov centralnih dejavnosti se smiselno upoštevajo določila za namensko rabo SK. 
Dopustne so vse vrste gradenj. 
Ne velja določilo glede dopustne najmanjše gradbene parcele. 
FZ in FI nista določena. 
Dopušča se lahko sestavljen tloris brez razmerij stranic. Oblikovanje streh je svobodno (dopustne dvokapnice, enokapne, ravne strehe ali kombinirane). Dopušča se svobodnejše oblikovanje za objekte za opravljanje verskih obredov in pokopaliških ter spremljajočih objektov. Dopušča se postavljanje objektov za opravljanje verskih obredov in pokopaliških ter spremljajočih objektov na mejo ob soglasju lastnika zemljišča. 
Znotraj vplivnega območja kulturne dediščine EŠD 11898 Žalna, je treba za gradnjo in druga dela pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja.
LU 296
SK
OPN
Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ter morfološke značilnosti ruralnega naselja. Gradnja dvojčkov ni dopustna.
ML 6
A
OPN
Del enote urejanja prostora posega na poplavno ogrožena območja. Na teh območjih so dovoljeni le posegi in ureditve v skladu s predpisi, ki določajo pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
ML 18 
ML 19
A 
A
OPN
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
V enoti se dopušča le gradnja objektov za bivanje ter ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Obvezna ozelenitev enote. Novogradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na manjših parcelah, kot so predpisane v splošnih določilih tega odloka. Potrebno je upoštevati FI, FZ in DOBP.
ML 20
A
OPN
V enoti se dopušča le gradnja objektov za bivanje ter ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Obvezna ozelenitev enote. Novogradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na manjših parcelah, kot so predpisane v splošnih določilih tega odloka. Potrebno je upoštevati FI, FZ in DOBP.
ML 54
G
OPN
V enoti je evidentirana lokacija vojnih grobišč. Ob posegih v prostor je potrebno pridobiti pogoje pristojnega organa.
ML 60 
ML 62 
ML 63 
ML 64
IK 
IK 
IK 
IK
OPN
Na območju je dovoljeno postavljati samo rastlinjake. 
V enoti ML 62 je dovoljeno postaviti tudi kmetijsko gospodarske objekte, ki naj bodo locirani v južnem delu enote neposredno ob že obstoječih objektih v sosednjih enotah, višine maksimalno P. 
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega Odloka. 
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in soglasja. 
Območje naj se ureja postopno od vzhoda proti zahodu. 
ML 107 
ML 115 
ML 116
K1 
K1 
K1
OPN
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in soglasja.
ML 251
ZK
OPN
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in soglasja. 
V delu EUP, ki sega na poplavno ogroženo območje, je prepovedano spreminjanje, oziroma preoblikovanje terena.
Del enote urejanja prostora posega na poplavno ogrožena območja. Na teh območjih so dovoljeni le posegi in ureditve v skladu s predpisi, ki določajo pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. 
Ureditev javne razsvetljave oziroma razsvetljave objektov: 
– svetilke lahko sevajo le toplo svetlobo (do 2700 K), 
– svetilke, ki sevajo ultravijolično in modro svetlobo niso dovoljene, 
– svetloba iz svetil ne sme sevati preko vodoravnice, 
– osvetljevanje naj se omeji na najnujnejše površine; 
če to dopuščajo predpisi iz varnosti, naj v drugem delu noči (23.00–5.00) ostane prižgano minimalno število luči (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop (svetlobna tipala)). 
Odlaganje odpadkov naj se uredi tako, da bo dostop rjavemu medvedu onemogočen.
ML 253
ZS
OPN
V skladu s 73. členom tega odloka se v enoti dopušča gradnje naslednjih vrst objektov in drugih posegov v prostor: 21, 22, 26, 27b, 30, 31, 32. 
Površine igrišč in parkirišča morajo ostati zatravljene ali utrjene z naravnimi materiali. Dovoljena je ograditev igrišč z zaščitno ograjo. Asfaltiranje in betoniranje športnih površin in parkirišč ni dovoljeno. Izjemoma je dovoljena uporaba poroznih tlakov (najmanj 50 % propustnost vode). 
Od pomožnih objektov so dovoljene le ureditve poti in elementi urbane opreme kot so klopi in koši. Začasni objekti za prireditve se lahko postavijo za dobo največ 7 dni. 
Gradnja drugih objektov ni dopustna. 
Ob upoštevanju določil 112. člena tega odloka je dopustna postavitev pomožnega objekta na parc. št. 411/1 k.o. Grosuplje v velikosti največ 50 m2, enoetažen za dopolnitev športne dejavnosti na igrišču.
ML 255
IK
OPN
Na območju je dovoljeno postavljati samo rastlinjake. 
Dovoljeno je postaviti en kmetijsko gospodarski objekt, ki naj bo lociran neposredno ob cesti, višine maksimalno P. 
ML 258
IK
OPN
Na območju je dovoljeno postavljati samo rastlinjake. 
Dovoljeno je postaviti en kmetijsko gospodarski objekt, ki naj bo lociran neposredno ob že obstoječih objektih v sosednji enoti, višine maksimalno P.
ML 262 
ML 273
ZS 
ZD
OPN
Območje je namenjeno izključno kinološki dejavnosti. 
Objekti izključno za namene kinološke dejavnosti, se lahko postavljajo le na območju ZS. 
Območje mora ostati zatravljeno v čimvečji meri do 80 % celotne enote. Dopustna je postavitev enega manj zahtevnega ali nezahtevnega objekta do maksimalne površine 50 m2 na območju ZS. Dopustna je postavitev premične športne opreme za izvajanje športne dejavnosti – dresura psov. Za zavarovanje igrišča in ceste je dopustna zasaditev mejnega območja s potezo grmovnic in drevja na območju ZS. Pri zasaditvi se lahko uporabijo zgolj avtohtone vrste rastlin.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in soglasja. 
Del enote urejanja prostora posega na poplavno ogrožena območja. Na teh območjih so dovoljeni le posegi in ureditve v skladu s 112. členom odloka. 
V delu EUP, ki sega na poplavno ogroženo območje, je prepovedano spreminjanje oziroma preoblikovanje terena. 
Ureditev javne razsvetljave oziroma razsvetljave objektov: 
– svetilke lahko sevajo le toplo svetlobo (do 2700 K), 
– svetilke, ki sevajo ultravijolično in modro svetlobo niso dovoljene, 
– svetloba iz svetil ne sme sevati preko vodoravnice, 
– osvetljevanje naj se omeji na najnujnejše površine; 
– če to dopuščajo predpisi iz varnosti, naj v drugem delu noči (23.00–5.00) ostane prižgano minimalno število luči (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop (svetlobna tipala)). 
Odlaganje odpadkov naj se uredi tako, da bo dostop rjavemu medvedu onemogočen. 
Na območju, ki posega v razred srednje poplavne nevarnosti, spreminjanje morfologije (oziroma preoblikovanje) terena ni dovoljeno.
PO 166
SK
OPN
Gradnja dvojčkov ni dopustna. 
Potrebna je pridobitev kulturno varstvenih pogojev in soglasij.
PO 181
SP
OPN
Za vsak poseg v rob naselja je obvezna ozelenitev, ki zagotavlja kontinuiteto značilne podobe naselij. Upoštevati izhodišča iz Študije hrupa s predlogom protihrupne zaščite za namen preveritve spremembe OPN Grosuplje za območje Velika Stara vas. Na zemljiščih parc. št. 402/8, 402/9, 402/6, 402/11 in 402/5 k.o. Stara vas je maksimalna višinska kota vrha stavb 374 m. 
Obstoječa kvalitetna vegetacija se mora ohranjati v čim večji meri.
PO 184
SSe
OPN
Gradnja dvojčkov ni dopustna. 
Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ter morfološke značilnosti ruralnega naselja, zaradi vizualne izpostavljenosti območja. Objekte na vizualno izpostavljenih legah je potrebno prikriti z ozelenitvijo z uporabo avtohtone vegetacije. 
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno urediti in sanirati.
PO 205
SSe
OPN
Za vsak poseg v rob naselja je obvezna ozelenitev, ki zagotavlja kontinuiteto značilne podobe naselij. Proste površine med zaselki naj ostanejo nepozidane. 
Vse novogradnje morajo upoštevati konfiguracijo terena, postavljene morajo biti vzporedno s plastnicami. Obstoječa kvalitetna vegetacija se mora ohranjati v čim večji meri. 
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno urediti in sanirati.
PO 213
ZS 
OPN 
V skladu s 73. členom tega odloka se v enoti dopušča gradnje naslednjih vrst objektov in drugih posegov v prostor: 22, 26, 27b, 30, 31, 32. Dopustne so ureditve peščenih poti z elementi urbane opreme kot so klopi, koši, informacijske ter usmerjevalne table. Gradnja drugih objektov ni dopustna. 
PO 220
A
OPN
Za vsak poseg v prostor je potrebno pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. 
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno urediti in sanirati.
PO 221
SK
OPN
Na območju je maksimalna višina objektov K+P ali P+M. Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja ter morfološke značilnosti obstoječe zazidave v naselju.
PO 222 
PO 224
PC
OPN 
Na območju so dovoljeni samo objekti za oglaševanje v skladu z zakonskimi predpisi o oglaševanju.
PO 233
A
OPN
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti zagotovljeno preko kanalizacijskega sistema s čistilno napravo izven vodovarstvenega območja. Za ozelenitev se mora uporabiti tudi srednje velika in velika drevesa avtohtonih vrst. 
Ureditev avtobusnega postajališča se izvede s širitvijo ceste (odstavni pas) tako, da se čimbolj zavaruje potnike/učence pri vstopanju in sestopanju.
PO 235
K2
OPN
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let.
RA 15
CD
OPN
Za enoto se izdela celovito arhitekturno in krajinsko arhitekturno ureditev. Vse gradnje in druga dela je treba izvajati v skladu s podrobnimi kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
Novi objekti se načrtujejo v skladu s smotrnimi tehničnimi rešitvami, skladnimi z dosežki znanosti, tehnologije in ekonomičnosti ter zadnjim stanjem gradbene tehnike, pri čemer morajo slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeni okoliškim objektom ter ureditvam. 
Gradnja objektov in drugi posegi se izvedejo tako, da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne poplavne površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na območju Radenskega polja.
RA 17 
RA 19 
RA 105 
RA 108 
RA 111 
RA 115 
RA 121 
RA 126 
RA 132 
RA 133 
RA 148 
RA 149 
RA 116 
RA 131
Cv 
Cv 
SK 
SK 
SK 
SK 
SK 
SK 
SKvr 
SKvr 
SSe 
Sse 
SK 
SKvr
OPN
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
Vsi posegi morajo težiti k ureditvi grajenega robu in ureditvi osrednje odprte javne površine. 
Vsi posegi v prostor so dovoljeni pod naslednjimi pogoji: 
Vse gradnje in druga dela, vključno s pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja; 
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih prostorov ni dovoljeno spreminjati; 
Nadomestne gradnje niso dovoljene, razen kadar je to nujno zaradi tehničnih in varnostnih razmer. To je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Nadomestna gradnja mora povzeti tlorisne in višinske gabarite, kakovostne elemente fasad ter lokacijo porušenega objekta. 
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno zasnovo naselja: 
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z ambientom naselja. 
Tlorisni in višinski gabariti: podolžen tloris, P+M s kolenčnim zidcem največ 1 m v celoti skritim pod napuščem ali P+1+M brez kolenčnega zidu; gradbena linija objektov mora biti v vseh etažah enaka;
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom 40 do 45˚, kritina temno siva ali opečno rdeča; osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami; 
Oblikovanje fasad: balkoni na čelnih, ožjih fasadah, niso dovoljeni; dovoljena je izvedba balkonov po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank); okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene; okenska stekla naj bodo deljena na pol; izvedba v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv; večkotni izzidki, stolpiči in oboki niso dovoljeni; 
V čim večji meri naj se uporabljajo avtohtona gradiva (les, kamen); 
Gradnja objektov in drugi posegi se izvedejo tako, da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne poplavne površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na območju Radenskega polja.
RA 106
SK
OPN
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
Vsi posegi morajo težiti k ureditvi grajenega robu in ureditvi osrednje odprte javne površine. 
Vsi posegi v prostor so dovoljeni pod naslednjimi pogoji: 
Vse gradnje in druga dela, vključno s pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja; 
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih prostorov ni dovoljeno spreminjati; 
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z ambientom naselja. 
RA 103 
SK
OPN
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
Zaradi izpostavljene lege je obvezna ozelenitev na severni in zahodnem robu naselja. 
Vse gradnje in druga dela, vključno s pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno zasnovo naselja; 
Nadomestne gradnje niso dovoljene, razen kadar je to nujno zaradi tehničnih in varnostnih razmer. To je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Nadomestna gradnja mora povzeti tlorisne in višinske gabarite, kakovostne elemente fasad ter lokacijo porušenega objekta. 
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti prilagojene tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja; 
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih prostorov ni dovoljeno spreminjati; 
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z ambientom naselja. 
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno zasnovo naselja; 
Tlorisni in višinski gabariti: podolžen tloris, P+M s kolenčnim zidcem največ 1 m v celoti skritim pod napuščem ali P+1+M brez kolenčnega zidu; gradbena linija objektov mora biti v vseh etažah enaka; 
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom 40 do 45˚, kritina temno siva betonska ali opečno rdeča; osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami; Oblikovanje fasad: balkoni na čelnih, ožjih fasadah, niso dovoljeni; dovoljena je izvedba balkonov po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank); okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene; okenska stekla naj bodo deljena na pol; izvedba v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv; večkotni izzidki, stolpiči in oboki niso dovoljeni; V čim večji meri naj se uporabljajo avtohtona gradiva (les, kamen); Gradnja objektov in drugi posegi se izvedejo tako, da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne poplavne površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na območju Radenskega polja. 
Na parcelah št. 1750/2, 1749/1, k.o. Slivnica je dopustna legalizacija obstoječe delavnice in skladišča s sanacijo glede na določila odloka v ureditveni enoti. 
Izjemoma največja površina prostorov oziroma objektov za drobno gospodarstvo (delavnice, skladišča, proizvodni in poslovni objekti) na isti gradbeni parceli ne sme presegati 970 m2 BTPS.
Novogradnje objektov za drobno gospodarstvo in kmetijskih gospodarskih objektov izjemoma lahko odstopajo od oblikovanja, in sicer: 
Tlorisni gabarit: dopušča se podolžen tloris ali zasnova v črki L, dopušča se drugačno razmerje stranic, kot je določeno; 
Višinski gabarit: pri gradnji objekta P+M se dopušča višina kolenčnega zidu največ 1,50 m; 
Streha: dopušča se simetrična dvokapnica z naklonom od 25° do 35°, kritina svetlo ali temno siva ali opečno rdeča, osvetlitev mansarde je dopustna s trapezno frčado; 
Oblikovanje fasad: na čelnih, ožjih fasadah je dopustno izvesti zunanje stopnice kot dostop do zgornje etaže; 
Okenske in vratne odprtine: dopustne so tudi podolžne, nesimetrično razporejene odprtine, brez delitve okenskih stekel na pol.
RA 230
SK
OPN
Gradnja dvojčkov ni dopustna. Ob regionalni cesti in notranjih prometnicah gradnja ograj ni dopustna. Ohranjajo se obstoječi sadovnjaki in vrtače.
RA 231
K2
OPN
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let.
ŠJ 18
A
OPN
Za območje je izdelan Hidrološko hidravlični elaborat za gradnjo na zemljišču parc. št. 1192/23 in 1192/25 k.o. Ponova vas, št. 061-5a-15, januar 2018, dopolnitev april 2018. Za izravnavo negativnega vpliva načrtovanega posega v prostor (nasutje) je predvideti omilitvene ukrepe. 
Predvidena sta omilitvena ukrepa, ki ju je potrebno izvesti pred posegi v prostor in opredeliti v dokumentaciji za pridobitev mnenja/soglasja o vplivu na vodni režim in stanje voda: 
– območja zaščite razlivnih površin poplavnih voda opredeljenih v 112. členu in grafično razvidnih iz Prikaza stanja prostora 
– dvig kote pritličja najmanj na koto Q100+0.5 m, to je na koto 327.6 m.n.v. 
Ohranjati je treba vodotok, vodne in obvodne habitate, ki mejijo na predvidene ureditve.
ŠJ 45
CD
OPN 
Do izvedbe visokovodnega nasipa nad osnovno šolo v naselju Št. Jurij so na poplavnem območju dopustni le tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda. Nasip se zgradi na celotni dolžini od gozda do vodotoka nad šolo in ob vodotoku Globošček do mostu, na koto 337,2 m (Q500 + 0,5 m). 
Območje je namenjeno ureditvi športnih in otroških igrišč za potrebe šole ter gasilskega doma. 
V skladu s 73. členom tega odloka se v enoti dopušča gradnje naslednjih vrst objektov in drugih posegov v prostor: 12 (gasilski dom), 19 (prva, druga alineja), 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27b, 30, 31, 32. 
Uredi se parkirne in zelene površine. Območje naj se ozeleni. Število dreves na ha: najmanj 10 kom. Na učenca je treba zagotoviti 25–35 m2 površine zemljišča, ki jih je mogoče uporabljati za igro. Za ozelenitev se mora uporabiti tudi srednje velika in velika drevesa. Športna igrišča so lahko izvedena le v ploskovni obliki z ustreznimi transparentnimi zaščitnimi ograjami.
Na delu EUP, ki posega na poplavno ogrožena območja, so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
ŠJ 68 
ŠJ 331 
ŠJ 351 
ŠJ 360
Cv 
SKvr 
SKvr 
SSe
OPN
Gradnja dvojčkov ni dopustna. Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja.
ŠJ 116 
ŠJ 136
K2 
K2
OPN
Dopustna je izvedba začasnih lokalnih zaščitnih ukrepov pred visokimi vodami.
ŠJ 253 
ŠJ 342 
ŠJ 354
SK 
SKvr 
SKvr
OPN
Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba, zaradi vizualne izpostavljenosti območja in varovanja robov naselja, strogo upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja.
ŠJ 301
SK
OPN
Za umeščanje objektov se upošteva gradbena meja. Dopustna višina objektov je P+1+M. 
Na območju EUP, ki je poplavno ogrožena, so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
ŠJ 106 
ŠJ 412 
ŠJ 413 
ŠJ 414 
ŠJ 415
K2, K1 
K1 
K1 
K2, K1 
K2
OPN
Območje je del območja zadrževanja poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na območju niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih voda. 
Za vsak poseg na poplavnem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje. V skladu s 73. členu tega odloka se v EUP dopušča le gradnja naslednjih objektov: 22 (razen dozidave in nadzidave). 
V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih so dopustne: 
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugim nesrečami; 
– dostopi do objektov, ki so skladni s prostorskim aktom: če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih; je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč); ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; 
– gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; 
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste.
ŠJ 370
SSe
OPN
Območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji. Gradnja dvojčkov ni dopustna. 
Nezazidana zemljišča namenjena gradnji se napajajo iz skupne prometnice z min. širino 3,5 m, ki se priključuje na javno cesto ali pot, širino individualnega priključka za posamezen objekt določi projektant v PGD projektu. Parcelacija zemljišč namenjenih gradnji je možna samo v skladu s pogoji navedenimi v prejšnjem stavku. Pred tem gradnja na tem območju ni dopustna. Gradnja objektov se izvaja vzporedno z ali po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture. 
Zahteva se enotna orientacija slemen in temnejša strešna kritina. 
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno urediti in sanirati.
ŠJ 375
SSe
OPN
Gozdno prometnico oziroma vlako, ki poteka preko parcele št 414/3 je treba ohraniti oziroma jo v primeru ukinitve nadomestiti z novo. Gradnja morebitnih novih prometnic mora potekati v sodelovanju z javno gospodarsko službo. 
Gradnja dvojčkov ni dopustna.
ŠJ 389 
SSe
OPN
Novonastali gozdni rob je treba ustrezno urediti in sanirati.
ŠJ 399
A
OPN
Območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji. Dopustna je gradnja enostanovanjskih hiš. Gradnja dvojčkov ni dopustna. 
Gradnja objektov se izvaja vzporedno z ali po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture. Potrebno je zagotoviti prostor za 2 parkirni mesti na stanovanje. V pritličnih prostorih se lahko zagotavljajo površine za mirne poslovne ali obrtne dejavnosti, brez dodatnih zaposlenih oseb na lokaciji. Ravne strehe niso dovoljene. Zahteva se enotna orientacija slemen in temnejša strešna kritina.
ŠJ 406
SK
OPN
Gradnja objektov naj se usmeri proti severnemu robu parcele 708/3 k.o. Slivnica.
ŠJ 410
K2
OPN
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let.
ŠK 9
A
OPN
Gradnja objektov in drugi posegi se izvedejo tako, da se ne poškoduje naravna vrednota ter da se njena vidna podoba čim manj spreminja. 
Za osvetljevanje zunanjih površin naj se uporabljajo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico, oziroma svetila na samodejni vklop/izklop.
ŠK 59 
ŠK 62 
ŠK 76 
ŠK 77 
ŠK 79 
ŠK 84 
ŠK 88 
ŠK 96 
ŠK 99
SK 
SK 
SKvr 
SKvr 
SKvr 
SKvr 
SKvr 
SSe 
SSe
OPN
Gradnja dvojčkov ni dopustna. Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja ter morfološke značilnosti obstoječe zazidave.
ŠK 94
SSe
OPN
Pred gradnjo novih objektov je potrebno območje obstoječe stanovanjske gradnje oblikovno, prometno in komunalno prenoviti. Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja ter morfološke značilnosti obstoječe zazidave v naselju Škocjan. Gradnja dvojčkov ni dopustna. Ob notranji prometnici gradnja ograj ni dopustna.
ŠK 102 
ŠK 103 
ŠK 104 
ŠK 47
K2 
K2 
K2 
K2
OPN
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let.
ŠS 19
Ak
OPN
Na območju EUP, ki je poplavno ogroženo, so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
ŠS 40 
ŠS 58 
ŠS 73 
ŠS 75 
ŠS 7 
ŠS 81 
ŠS 85 
ŠS 97 
ŠS 98 
ŠS 110 
ŠS 121 
ŠS 136 
ŠS 140 
ŠS 143 
ŠS 148 
ŠS 158 
ŠS 161 
ŠS 162 
ŠS 165 
ŠS 292
G 
K1 
K1 
K1 
A 
K1 
K2 
K2 
K2 
K2 
K2 
K2 
K2 
K2 
K2 
K2 
K2 
K2 
K2 
K1
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
ŠS 203
SK
OPN
Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ter morfološke značilnosti ruralnega naselja. 
Na območjih poplavnega dogodka iz 18.–20. 9. 2010 gradnja novih objektov ni dopustna.
ŠS 204
SK
OPN
Na območju parcel 851/1 in 559/5 gradnja novih objektov z varovanimi prostori ni dovoljena
ŠS 245 
SSe
OPN
Predvideni stanovanjski objekt na parceli št. 192, k.o. Mali vrh je potrebno umestiti najmanj 15 m od severnega roba enote urejanja prostora
ŠS 277
SSv
OPN
Poleg naštetih dopustnih vrst gradenj in drugih posegov v povezavi s 73. členom OPN so dopustne tudi naslednje gradnje in drugi posegi v prostor pod točkami 16., 17. in 18.; 
Višina kolenčnega zidu je maksimalno 1,60 m. 
V primeru potrebe po preseganju določil OPN se lahko izvede OPPN v skladu s 122. členom tega odloka.
ŠS 278
O
OPN
Na jugozahodnem delu območja se locirajo kontejnerji za priročno skladišče in za začasno skladiščenje odpadkov (plastika, kovina in olja). Na zahodnem delu se uredi dodatno parkirišče. Nad betonskim kesonom se uredi plato za drobilec. Na vzhodni in zahodni manipulacijski poti se uredijo platoji za začasno deponijo predelanih odpadkov. 
Na skrajnem jugovzhodnem delu se uredi plato za odlaganje gradbenih odpadkov in drugih materialov, ki so predmet predelave. 
Dostop do območja je predviden iz Občine Škofljica in po zemljišču parc. št. 1199/13 k.o. Mali vrh. Pred ureditvijo je potrebno preveriti tlačne razmere v vodovodnem omrežju, za ustrezno varstvo pred požarom. 
Območje se na severnem in južnem delu dodatno ozeleni. 
V sklopu nadaljnjega načrtovanja je potrebno izdelati oceno vpliva posega na stanje površinskih voda.
ŠS 284
A
OPN
Del enote urejanja prostora posega na poplavno ogrožena območja. Na teh območjih so dovoljeni le posegi in ureditve v skladu s predpisi, ki določajo pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posege v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
ŠS 285
SSv
OPN
Višina večstanovanjskih stavb je največ K+P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 1,40 m. 
Dopustno je odpiranje strešin v obliki frčad, ki lahko zajemajo največ 1/2 površine strešine. 
Dopustna je gradnja pomožnih objektov ne glede na zahtevnost gradnje v poljubnem razmerju stranic in s streho, ki je poleg simetrične dvokapnice lahko tudi enokapnica ali ravna. 
V primeru nujne premostitve strmega terena (za preprečevanje premika, zdrsa zemljine) je dopustna gradnja opornih zidov, ki glede na zahtevnost predstavljajo manj zahteven objekt, na mejo s sosednjim zemljiščem ob pisnem soglasju lastnikov sosednjega zemljišča.
Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na mejo s sosednjim zemljiščem ob pisnem soglasju lastnikov sosednjega zemljišča. 
V primeru potrebe po preseganju ostalih določil OPN se lahko izvede OPPN v skladu s 122. členom tega odloka.
ŠS 291
K2
OPN
Na zemljišču je potrebno vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo v roku 15 let.
« 
158. členu odloka se črta:
»
GR 284
ZS
OPN
V skladu s 73. členom tega odloka se v enoti dopušča gradnje naslednjih vrst objektov in drugih posegov v prostor: 22, 25, 26, 31. 
Treba je izvesti parkovno ureditev vstopa na Koščakov hrib. Dopušča se izvedba otroškega igrišča v velikosti največ 150 m2.
V enoti se dopušča gradnja od 15 do 20 parkirnih mest za potrebe zdravstvenega doma ter obiskovalcev Koščakovega hriba, in sicer na zahodnem robu območja ob cesti Pod gozdom (cesta I). Nova parkirna mesta se izvede upoštevajoč ureditev obstoječega parkirišča ob zdravstvenem domu. Relief se ohranja v največji možni meri. 
Gradnja drugih objektov ni dopustna.
GR 114
IG
OPN
V delu enote je predvideno reševanje prometnih križanj obstoječe Taborske ceste z novo lokalno cesto. Posegi v prostor so dopustni le pod pogojem, da ne bodo ovirali reševanja prometnih križanj. Upošteva se regulacijsko linijo.
ML 137
K2
OPN
Območje namenjeno kmetijskim dejavnostim s souporabo prostora kot površine za športno igrišče. Območje igrišča mora ostati zatravljeno. Dopustna je postavitev premične športne opreme. Za zavarovanje igrišča in ceste je dopustna zasaditev mejnega območja s potezo grmovnic in drevja. Pri zasaditvi se lahko uporabijo zgolj avtohtone vrste rastlin. 
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in soglasja.
ŠS 169
O
OPN
V območju se dopušča le gradnja komunalne, energetske in prometne infrastrukture. Območje je prioritetno namenjeno za gradnjo črpališča na kanalizacijskem sistemu.
«. 
62. člen 
159. člen se spremeni tako, da se glasi:
»159. člen 
(usmeritve za pripravo OPPN) 
način urejanja
EUP
pnrp
usmeritve za OPPN oziroma objava veljavnega odloka/Uredbe v Uradnem listu 
DPA
ŠS 182 
PC
Uradni list RS, št. 109/02. 
Uredba o lokacijskem načrtu za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta tipa 2 na AC odseku Šmarje Sap–Višnja Gora (v nadaljevanju DPA Šmarje Sap - BS). 
Pri ugotavljanju katere parcele se nahajajo znotraj DPA Šmarje Sap - BS je treba preveriti elaborat DPA Šmarje Sap - BS. 
DPA
GR 313
CD
Uradni list RS, št. 93/15. 
Uredba o državnem prostorskem načrtu za nadvoz čez železniško progo s priključkom na regionalno cesto R3 – 646 in priključkoma na Kadunčevo in Industrijsko cesto v Grosupljem
GR 314
PC
DPA
ŠS 189
PC
Uradni list RS, št. 55/11. 
Uredba o državnem prostorskem načrtu za dograditev priključka Šmarje - Sap na avtocestnem odseku Malence–Šmarje - Sap 
DPA
ŠJ 195, 
ŠJ 204, 
ŠJ 181, 
ŠJ 190, 
ŠJ 210, 
ŠJ 2, 
ŠJ 167, 
ŠJ 213, 
ŠJ 153, 
ŠJ 203, 
ŠJ 221, 
ŠJ 218, 
ČJ 205, 
ŠJ 200, 
ŠJ 202
K2
ŠJ 125, 
ŠJ 110, 
ŠJ 112, 
ŠJ 134, 
ŠJ 121, 
ŠJ 127, 
ŠJ 120, 
ŠJ 109
K1
ŠJ 72
E
Uradni list RS, št. 71/10, 55/12. 
Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje
ŠJ 232, 
ŠJ 236
PZ
ŠJ 349
SKvr
ŠJ 55
Cv
ŠJ 391
SSe
ŠJ 3
A
ŠJ 32
Ak
ŠJ 105
IK
ŠJ 84, 
ŠJ 88, 
ŠJ 89
G
ŠJ 261, 
ŠJ 238, 
ŠJ 268
SK
ŠJ 229, 
ŠJ 228, 
ŠJ 222, 
ŠJ 226, 
ŠJ 227, 
ŠJ 230
PC
ŠJ 105, 
ŠJ 294, 
ŠJ 63, 
ŠJ 78, 
ML 181
IG 
SK 
Cv 
G 
PC
OPPN Tržnica Grosuplje
GR 17
CD
Predviden OPPN: 
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
OLN za zadrževalnik Bičje – Grosuplje
ŠJ 115, 
ŠJ 128, 
ŠJ 138, 
ŠJ 206, 
ŠJ 208, 
ŠS 38, 
ŠS 43, 
ŠS 65, 
ŠS 67, 
ŠS 68, 
ŠS 70, 
ŠS 74, 
ŠS 76, 
ŠS 90, 
ŠS 100, 
ŠS 170, 
ŠS 125
K1 
K2 
K1 
K2 
K2 
G 
G 
K1 
K1 
K1 
K1 
K1 
K1 
K2 
K2 
O 
K2
Uradni list RS, št. 27/07 
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za zadrževalnik Bičje – Grosuplje. 
OPPN Boštanj – grad
ML 25, 
ML 26, 
ML 120, 
ML 103, 
ML 132, 
ML 135
BT 
BT 
K1 
K1 
K2 
K2
Predviden OPPN: 
Za obstoječe stanovanjske objekte in druge objekte na griču so dopustna le vzdrževalna dela, rekonstrukcije in gradnja pomožnih objektov na zemljišču namenjenem gradnji. Spremembe namembnosti obstoječih objektov niso dopustne. 
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in soglasja.
ML 56, 
ML 122
G 
K2
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
OPPN Boštanj – kamp
ML 128
K2
Predviden OPPN: 
Dopustno je urediti šotorišče v sklopu dejavnosti Grajski vrt Boštanj. 
Z minimalnimi posegi se uredi prostor za šotore na travnatem pomolu, kjer se z zasaditvijo visokodebelnih sadnih dreves ter manjših skupin grmičevja zagotovi primerno osenčenje šotorišča. 
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in soglasja.
OPPN Boštanj – rekreacija
ML 105
K1
Predviden OPPN: 
Dovoljeno izvajanje konjeniške dejavnosti. 
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati dominanto grajskega kompleksa ter pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in soglasja.
OPPN Družbeni center
GR 51
Cs
Predviden OPPN: 
Območje namenjeno za razvoj doma ostarelih. 
Dopušča se gradnja varovanih stanovanj, storitvene in centralne dejavnosti za potrebe dopolnitve doma, urejanje zelenih površine, parkirnih mest za obiskovalce, ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter vodnogospodarske ureditve. Gradnja objektov, ki ne služi dopolnitvi osnovne dejavnosti doma ostarelih ni dopustna. 
Dopustna izraba: FZ = največ 0.4; DOBP = najmanj 20 %; Višinski gabariti: največ K+P+4; 
Pri večstanovanjskih hišah za posebne namene je treba zagotoviti zelene ali rekreacijske površine v velikosti najmanj 8 m2 na posteljo. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, ki znaša: dne 21. 12. – 1 ura; dne 21. 3. in 21. 9. – 3 ure; Delež BTPS stanovanjske površine za posebne namene in BTPS ostalih dejavnosti je 60 % za stanovanja in 40 % za ostale dejavnosti v prostorski enoti. Del (do 30 %) odprtih bivalnih površin (15 m2) na stanovanjsko enoto v večstanovanjskih hišah, ter v stanovanjskih objektih za posebne namene (8 m2/posteljo), se sme zagotoviti tudi na terasah objektov, pri čemer terase ne smejo biti manjše od 100 m2.
OPPN Grosupeljščica 1
GR 95, 
GR 123, 
GR 268, 
GR 270, 
GR 277
IG 
K1 
ZP 
ZP 
ZP
Uradni list RS, št. 72/16 
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Grosupeljščica 1. 
OPPN Grosupeljščica 2
GR 79, 
GR 163, 
GR 164, 
GR 271, 
GR 275 
G 
K2 
K2 
ZP 
ZP
Uradni list RS, št. 72/16 
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Grosupeljščica 2. 
OPPN Grosuplje – Koščakov hrib
GR 85
Gpn
Predviden OPPN: 
Območje Koščakovega hriba prevzema vlogo gozda s posebnim namenom in nosilca rekreacije v naravnem okolju. Preprečuje se širitev pozidave tako v sam hrib, kot tudi na kmetijske površine ob njegovem vznožju. Hrib se, preko ureditve vstopnih točk in notranjega omrežja rekreacijskih poti, poveže v zeleni sistem mesta. 
Dopustna je ureditev poti s poudarkom na boljši povezanosti z naseljem, parkovne ureditve, trim steze, ureditev opuščenega kamnoloma za prireditve na prostem ter ureditev parkirnih površin za potrebe obiskovalcev Koščakovega hriba. 
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati varstveni režim enot kulturne dediščine. Pred posegom je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave.
GR 284
ZS
V skladu s 73. členom tega odloka se v enoti dopušča gradnjo naslednjih vrst objektov in drugih posegov v prostor: 20, 25, 26, 31, 32. 
Potrebno je izvesti parkovno ureditev vstopa na Koščakov hrib. 
Dopušča se izvedba objektov za gostinsko dejavnost, šport in rekreacijo, otroško igrišče in podobnih spremljajočih objektov k dejavnosti gostinstva. 
Znotraj EUP mora biti zagotovljen prostor za ureditev dostopne poti do gozdnih zemljišč. Uporabi se lahko tudi predvidena prometnica za potrebe parkirišča, ki pa mora ustrezno navezovati na obstoječo gozdno vlako. Zgrajena mora biti tako, da bo omogočala neoviran prevoz s težjo gozdarsko in kmetijsko mehanizacijo ter spravilo in prevoz lesa. Zagotovljen mora biti tudi prostor za začasno skladiščenje lesa. Vsa dela za potrebe izgradnje dostopne poti morajo biti izvedena v sodelovanju z javno gozdarsko službo. Parkirišče mora biti urejeno tako, da parkirana vozila ne bodo ovirala dostopa do gozdnih zemljišč. Novi gozdni rob je treba ustrezno urediti in sanirati z zasaditvijo. Dopušča se ureditev sadovnjaka. Postavitev reklamnih panojev v EUP ni dopustna. 
Pred odstranitvijo gozda je treba na območju arheološkega najdišča Grosuplje – Arheološko območje Brinjski hrib (EŠD 11865) izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati.
OPPN Grosuplje – Kulturni center
GR 61
CU
Predviden OPPN: 
Dopustni posegi za razvoj kulturnih dejavnosti (razvoj glasbene šole, kulturnega objekta), ureditev parkirnih in parkovnih površin za namene dejavnosti.
OPPN se ne izvede, dokler se iz enote v celoti ne odstrani dejavnost trgovine z gradbenim materialom.
OPPN Grosuplje – Športni park
GR 27
CD
Predviden OPPN: 
Enota se skupaj s sosednjo enoto GR 283 in GR 346 ureja s skupnim OPPN. Dopustno je postavitev objektov za razvoj centralnih dejavnosti (šolstvo, otroško varstvo, šport, zdravstvo, kultura). Stanovanjski objekti niso dopustni. 
Višinski gabariti objektov, z vsemi elementi na strehi (izjema so antene in sirene), ne smejo presegati slemenske višine robnih objektov Sončnih Dvorov. V primeru več objektov naj bodo ti umeščeni tako, da se objekti sekvenčno dvigajo proti Sončnim dvorom. Prehod iz odprtega prostora kmetijske krajine v grajeno se omili z intenzivno ozelenitvijo. 
Ob severno zahodnem robu enote GR 250, na zemljišču parc. št. 888/13 k.o. Stranska vas, se dopušča izgradnja 15 parkirnih mest za potrebe večstanovanjske hiše iz enote GR 250. Velikost območja parkirnih mest je 37,5 m x 11 m. Daljša stranica ureditve parkirnih mest mora potekati vzporedno z enoto GR 250 oziroma Kadunčevo cesto. Parkirna mesta se lahko izvede le v sklopu gradnje večstanovanjske hiše v enoti GR 250. Parkirna mesta se lahko izvede pred sprejemom OPPN. 
Pred izvedbo vseh posegov in gradenj v prostor na območju športnega parka je potrebno izvesti celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Sklop omilitvenih ukrepov, ki skupaj tvorijo celovit omilitveni ukrep, je opredeljen in povzet v "Mnenju na strokovno podlago z naslovom Hidrološko-hidravlična študija vodotoka Bičje" pod št. 35558-53/2018-11 z dne 13. 2. 2019" v povezavi z elaboratom Hidrološko-hidravlična študija vodotoka Bičje, Urbania d.o.o., št. pr. 032-5a-17 iz januarja 2019, in se mora izvesti po predpisanih časovnih korakih. Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati možev vpliv predvidenih posegov/gradenj na nivo podtalnice in opredeliti hidrogeološke vplive ter zaščitne ukrepe na samo gradnjo, obstoječe objekte in vpliv na okolico.
GR 283
ZS
Do izvedbe povečanja mostu v naselju Brezje pri Grosupljem in povečanja njegove prepustnosti so na poplavnem območju dopustni le tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda. 
Območje je namenjeno površinam za šport, rekreacijo in oddih. Dopustne so gradnje igrišč za športe na prostem, drugih gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, otroška in druga javna igrišča ter objekti spremljajočih dejavnosti (sanitarni prostori, manjše restavracije in točilnice), ki služijo obiskovalcem v območju. 
Skupna površina prostorov za spremljajoče dejavnost je lahko največ 200 m2. Parkirne površine se zagotavljajo v obrobnem območju z enoto GR 27. Ob severno zahodnem robu enote GR 250, na zemljišču parc. št. 888/13 k.o. Stranska vas, se dopušča izgradnja 15 parkirnih mest za potrebe večstanovanjske hiše v enoti GR 250. Parkirna mesta se izvedejo delno v enoti GR 27 in delno v GR 283. Velikost območja parkirnih mest je 37,5 m x 11 m. Daljša stranica ureditve parkirnih mest mora potekati vzporedno z enoto GR 250 oziroma Kadunčevo cesto. Parkirna mesta se lahko izvede le v sklopu gradnje večstanovanjske hiše v enoti GR 250.
Enota se skupaj s sosednjo enoto GR 27 ureja s skupnim OPPN. Parkirna mesta se lahko izvede pred sprejemom OPPN. 
Do izvedbe načrtovanih ureditev je v enoti dopustno izvajanje kmetijskih dejavnosti. 
Pred izvedbo vseh posegov in gradenj v prostor na območju športnega parka je potrebno izvesti celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Sklop omilitvenih ukrepov, ki skupaj tvorijo celovit omilitveni ukrep, je opredeljen in povzet v "Mnenju na strokovno podlago z naslovom Hidrološko - hidravlična študija vodotoka Bičje" pod št. 35558-53/2018-11 z dne 13. 2. 2019" v povezavi z elaboratom Hidrološko - hidravlična študija vodotoka Bičje, Urbania d.o.o., št. pr. 032-5a-17 iz januarja 2019, in se mora izvesti po predpisanih časovnih korakih. Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati možev vpliv predvidenih posegov/gradenj na nivo podtalnice in opredeliti hidrogeološke vplive ter zaščitne ukrepe na samo gradnjo, obstoječe objekte in vpliv na okolico.
GR 346
ZD
Za varovanje obstoječih objektov na desnem bregu Bičja pred visokimi vodami se zgradi nasip na območju hiš z naslovom Brezje pri Grosupljem št. 4–50. Krona nasipa naj bo na koti 328,75 m, to je 0,50 m nad pričakovano koto Q100. 
Za varovanje predvidene športne dvorane in parkirišč se podaljša obstoječi nasip med strugo Bičja in predvideno obvozno cesto (DPN). Krona nasipa naj bo na koti 328,75 m, to je 0,50 m nad pričakovano koto Q100. 
V skladu s 73. členom tega odloka se v eup dopušča gradnja naslednjih objektov: 26, 20, 25 (razen otroških igrišč in trgov). 
Območje je del območja zaščite razlivnih površin poplavnih voda. Na območju ograjevanje ni dopustno. Na območju niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih voda. 
Gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustni. Dopustna je postavitev urbane opreme na obstoječi koti terena. 
Spreminjanje oziroma preoblikovanje terena v predmetnem območju ni dopustno. 
Vse ureditve morajo biti izvedene na obstoječi koti terena. Športna igrišča in posamezne sklope ureditev ni dopustno omejevati. Prav tako ni dopustno urejanje otroških igrišč. Obvezna je postavitev opozorilnih tabel, da je območje poplavno ogroženo.
OPPN Grosuplje – Vrata v mesto
GR 72
CU
Predviden OPPN: 
V enoti je dopustna gradnja poslovno stanovanjskega kompleksa z ustrezno prometno ureditvijo, parkirnimi mesti in zelenimi površinami. 
Priporočljivo je, da so gabariti objektov višinsko in tlorisno razgibani, pri čemer ima lahko samo osrednji objekt največjo dopustno višino K+P+4+M ali T. Število kletnih etaž je neomejeno. 
V pritličjih objektov so dopustne poslovne, trgovske in osebne storitvene dejavnosti ter dejavnosti javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter kulturne, razvedrilne dejavnosti, vendar le ob zagotavljanju dodatnih PM za obiskovalce in zaposlene ter ob zagotavljanju direktnega dostopa v poslovni prostor tako, da ne moti prebivalcev večstanovanjske hiše. 2/3 parkirnih mest je potrebno zagotoviti v podzemnih garažah ali v okviru osnovnega objekta. Priključek na javno cesto se lahko izvede le iz severnega dela Adamičeve ceste. Ob stiku z Adamičevo cesto na JZ strani je potrebno izvesti enostranski drevored. Obvezno se uredi kolesarske in peš povezave na Adamičevo cesto.
OPPN Huda Polica
ŠS 228
SP
Predviden OPPN: 
V enoti je dopustna gradnja individualnih objektov namenjenih začasnemu bivanju – počitniške hiše. 
Dopustna izraba: FZ = največ 30 %, DOBP = najmanj 50 %, BTPS je največ 75 m2; Število dreves na parcelo: najmanj 2 kom; Višinski gabariti: K+P, v strmem terenu P+M; Velikost zemljišča namenjenega gradnji je najmanj 600 m2. Zagotovi se prostor za 1 parkirno mesto na bivalni objekt. Enotna orientacija slemena, na strmem območju lahko poteka sleme vzporedno s plastnicami. Zagotovi se minimalno 3,5 m infrastrukturni koridor za potrebe javne ceste in komunalne infrastrukture.
Pred gradnjo objektov se mora urediti komunalno infrastrukturo in dostopno cesto.
OPPN Jedro
GR 170
PC
Predviden OPPN: 
Območje je namenjeno površinam za oddih, rekreacijo in šport ter za izgradnjo zahodnega cestnega omrežja mesta Grosuplje. 
Vodilo pri izdelavi idejne zasnove mora biti urejanje zahodnega roba mesta v stiku s krajino – kot postopen prehod mestne krajine v naravno območje Grosupeljskega polja. Prostor mora ostati pretežno nepozidan. Potrebno je urediti več prehodov za pešce in kolesarje iz mesta v odprto krajino. Izvede se parkovne ureditve s prostori za igro otrok in športnimi igrišči. 
V enoti je dopustna gradnja prometne in komunalne infrastrukture. 
Dopustna zazidanost je največ 20 % celotnega območja OPPN. 
Glavni cilj je, da se naravovarstveno pomembni habitatni tipi in vrste, ki živijo oziroma uspevajo na območju naravnega rezervata in na območju ekološko pomembnega območja Radensko polje - Bičje dolgoročno ohranijo v ugodnem stanju. Izvedejo naj se takšni ukrepi, ki bodo zagotovili dolgoročno ohranitev naravovarstveno pomembnih vrst in habitatnih tipov na varovanih območjih in ekološko pomembnem območju Radensko polje - Bičje. 
Območje povezovalne ceste med gospodarsko cono – jug in Adamičevo cesto naj se dvigne nad koto 327,7 m.
GR 260
ZD
Do izvedbe povečanja struge vodotoka Bičje, v dolžini 150 m za in pred mostom v naselju Brezje pri Grosupljem, so na poplavnem območju dopustni le tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda. 
Območje je namenjeno površinam za oddih, rekreacijo in šport ter za izgradnjo zahodnega cestnega omrežja mesta Grosuplje. 
Vodilo pri izdelavi idejne zasnove mora biti urejanje zahodnega roba mesta v stiku s krajino – kot postopen prehod mestne krajine v naravno območje Grosupeljskega polja. Prostor mora ostati pretežno nepozidan. Potrebno je urediti več prehodov za pešce in kolesarje iz mesta v odprto krajino. Izvede se parkovne ureditve s prostori za igro otrok in športnimi igrišči. 
Enota je namenjena ohranjanju naravnih biotopov in ureditvi pešpoti s ptičjimi opazovalnicami. 
Dopustna zazidanost je največ 20 % celotnega območja OPPN. 
Glavni cilj je, da se naravovarstveno pomembni habitatni tipi in vrste, ki živijo oziroma uspevajo na območju naravnega rezervata in na območju ekološko pomembnega območja Radensko polje - Bičje dolgoročno ohranijo v ugodnem stanju. Predvidi se izravnalni ukrep s poglobitvijo terena v povprečju za 0,7 m (za 8700 m3) ob strugi potoka Bičje na območju zelenih površin (širina 25 m).
Izvedejo naj se takšni ukrepi, ki bodo zagotovili dolgoročno ohranitev naravovarstveno pomembnih vrst in habitatnih tipov na varovanih območjih in ekološko pomembnem območju Radensko polje - Bičje.
OPPN Jedro
GR 285
ZS
Predviden OPPN: 
Do izvedbe povečanja struge vodotoka Bičje, v dolžini 150 m za in pred mostom v naselju Brezje pri Grosupljem, so na poplavnem območju dopustni le tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda. 
Območje je namenjeno površinam za oddih, rekreacijo in šport ter za izgradnjo zahodnega cestnega omrežja mesta Grosuplje. 
Vodilo pri izdelavi idejne zasnove mora biti urejanje zahodnega roba mesta v stiku s krajino – kot postopen prehod mestne krajine v naravno območje Grosupeljskega polja. Prostor mora ostati pretežno nepozidan. Potrebno je urediti več prehodov za pešce in kolesarje iz mesta v odprto krajino. Izvede se parkovne ureditve s prostori za igro otrok in športnimi igrišči. 
V enoti je dopustna gradnja športnih objektov s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi in objektov prometne in komunalne infrastrukture. Gradnja športnih objektov je dovoljena le na severnem delu enote, med načrtovanima krakoma nove občinske ceste, ob meji s Sončnimi dvori. 
Dopustna zazidanost je največ 20 % celotnega območja OPPN. Višina objektov je največ P+1+T. 
Glavni cilj je, da se naravovarstveno pomembni habitatni tipi in vrste, ki živijo oziroma uspevajo na območju naravnega rezervata in na območju ekološko pomembnega območja Radensko polje - Bičje dolgoročno ohranijo v ugodnem stanju. Izdela naj se hidrološka študija, na podlagi katere naj se izvedejo ukrepi, ki bodo preprečili spremembo hidrološkega stanja na varovanih območjih. Izvedejo naj se takšni ukrepi, ki bodo zagotovili dolgoročno ohranitev naravovarstveno pomembnih vrst in habitatnih tipov na varovanih območjih in ekološko pomembnem območju Radensko polje - Bičje. 
V delu območja EUP se nahaja območje zaščite razlivnih površin poplavnih voda. Na tem delu EUP: 
– ograjevanje ni dopustno. 
– niso dopustne ureditve, ki bi ovirale tok poplavnih voda. 
– za vsak poseg na poplavnem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje/mnenje pristojnega organa. 
– se v skladu s 73. členom tega odloka dopušča gradnja naslednjih objektov: 22 (razen dozidave in nadzidave), 26.
GR 288
ZS
Območje je namenjeno površinam za oddih, rekreacijo in šport ter za izgradnjo zahodnega cestnega omrežja mesta Grosuplje. 
Vodilo pri izdelavi idejne zasnove mora biti urejanje zahodnega roba mesta v stiku s krajino – kot postopen prehod mestne krajine v naravno območje Grosupeljskega polja. Prostor mora ostati pretežno nepozidan. Potrebno je urediti več prehodov za pešce in kolesarje iz mesta v odprto krajino. Izvede se parkovne ureditve s prostori za igro otrok in športnimi igrišči. 
V enoti se ob cesti izvede gosta drevesno-grmovna zasaditev kot vizualna in protihrupna bariera. Gradnja objektov, z izjemo objektov prometne in komunalne infrastrukture, ni dopustna. 
Dopustna zazidanost je največ 20 % celotnega območja OPPN. Višina objektov je največ P+1+T. 
Glavni cilj je, da se naravovarstveno pomembni habitatni tipi in vrste, ki živijo oziroma uspevajo na območju naravnega rezervata in na območju ekološko pomembnega območja Radensko polje Bičje dolgoročno ohranijo v ugodnem stanju. Izdela naj se hidrološka študija, na podlagi katere naj se izvedejo ukrepi, ki bodo preprečili spremembo hidrološkega stanja na varovanih območjih. Izvedejo naj se takšni ukrepi, ki bodo zagotovili dolgoročno ohranitev naravovarstveno pomembnih vrst in habitatnih tipov na varovanih območjih in ekološko pomembnem območju Radensko polje Bičje.
OPPN kamnolom 
Valnaček
PO 144
LN
Predviden OPPN: 
Za območje se izdela OPPN za sanacijo kamnoloma.
OPPN peskokop Sp. Duplice
PO 143
LN
Predviden OPPN: 
Za območje se izdela OPPN za sanacijo peskokopa. 
V postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje kamnoloma se natančneje določi, kako obratovanje kamnoloma s hrupom obremenjuje najbližje stanovanjske objekte (meritve hrupa). V okoljevarstvenem dovoljenju se natančneje določi režim obratovanja kamnoloma in omilitveni ukrepi za zaščito življenjskega okolja pred hrupom.
OPPN Šentjurij – vzhod
ŠJ 369
SSe
Predviden OPPN: 
Območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji. Dopustna je gradnja enostanovanjskih hiš. Gradnja dvojčkov ni dopustna. 
Gradnja objektov se izvaja vzporedno z ali po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture. Potrebno je zagotoviti prostor za 2 parkirni mesti na stanovanje. V pritličnih prostorih se lahko zagotavljajo površine za mirne poslovne ali obrtne dejavnosti, brez dodatnih zaposlenih oseb na lokaciji. Ravne strehe niso dovoljene. Zahteva se enotna orientacija slemen in temnejša strešna kritina.
OPPN širitev odlagališča odpadkov Špaja dolina
ML 173, 
ML 175
O 
O
Predviden OPPN: 
Območje za potrebe okoljske infrastrukture. 
V enoti ML 173 se, ob lokalni cesti Spodnje Duplice–Peščenik ohrani pas gozdne vegetacije v širini najmanj 40 m.
OPPN Šmarje Sap – Center
ŠS 24
CU
Predviden OPPN: 
Enota je namenjena za razvoj centra naselja. Enota je namenjena gradnji objektov za potrebe centralnih, družbenih, oskrbnih, storitvenih in trgovskih dejavnosti ter ureditve parkirnih, zelenih površin in otroških igrišč za potrebe dejavnosti. 
Dopustna izraba: FI = največ 0.6, FZ = največ 0,3; DOBP = najmanj 50 %; Največja dopustna višina objektov je K+P+1. 
Za ozelenitev enote se mora uporabiti tudi srednje velika in velika drevesa.
OPPN Šmarje Sap – 
Kulturni center
ŠS 27
CU
Predviden OPPN: 
Dopustna je gradnja objektov namenjena servisnim, storitvenim in družbenim dejavnostim, stanovanjem ter ureditvi parkirnih in zelenih površin. Nova individualna stanovanjska gradnja ni dovoljena. Novi objekti morajo v pritlični etaži imeti zagotovljene površine za javne in servisne dejavnosti. 
Dopustna izraba: FI = 0,6, FZ = 0,3, DOBP = največ 50 %; višinski gabariti: K+P+2; 
OPPN se ne izvede, dokler se iz enote v celoti ne odstrani proizvodna dejavnost (betonarna). Za ozelenitev se mora uporabiti tudi srednje velika in velika drevesa. Zagotovi se javne parkirne površine.
OPPN Šmarje Sap – 
Pod AC
ŠS 50
IG
Predviden OPPN: 
Pred gradnjo objektov se v območju izvede sanacija nelegalnega peskokopa. Izvede se ureditev vznožja hriba devastiranega ob gradnji AC, sanira se brežine in odvodnjavanje. Po sanaciji peskokopa se dopušča ureditev parkirišča za tovorna vozila in deponije okolju nenevarnih gradbenih materialov. Odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih površin (tovornih in drugih vozil) mora biti urejeno preko zadrževalnika in lovilnika olj. Dopustna je gradnja objektov namenjeni gospodarski dejavnosti z ureditvijo parkirnih in zelenih površin. 
V območju je dopustna izraba: FZ = največ 0.4, DOBP = najmanj 30 %, Obvezno število dreves je 15 kom/ha. Parkirne in manipulacijske površine zavzemajo minimalno 20 % območja. Višinski gabariti: K+P+1; 
Druga merila in pogoji: Območje je potrebno komunalno opremiti in urediti dostopno cesto za velike osne obremenitve. Velikost objektov ter odmiki objektov so podrejeni tehnološkim zahtevam, ne smejo ovirati osnovnih komunikacijskih in manipulacijskih prostorov. V OPPN je potrebno določiti, katere dejavnosti so primerne za to območje. 
Upravljavci virov hrupa na območju bodo zavezanci za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje vira hrupa in izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa. V primeru, da bo raven hrupa zaradi novih dejavnosti ali skupna raven hrupa na območju (zaradi neposredne bližine avtoceste) pri izpostavljenih stanovanjskih objektih presegala mejne oziroma kritične vrednosti, obratovanje dejavnosti ne bo možno brez upoštevanja nekaterih ukrepov, ki bodo natančneje določeni v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za vir hrupa.
OPPN Šmarje Sap – 
staro pokopališče
ŠS 26, 
ŠS 269
CU 
ZP
Uradni list RS, št. 49/12 
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Šmarje – Staro pokopališče. 
OPPN za Gospodarsko cono Jug
GR 91 
GR 330 
GR 331 
GR 332 
GR 329 
GR 103 
GR 173 
GR 322 
GR 256 
GR 323
IG 
IG 
IG 
IG 
IG 
IG 
PC 
PC 
ZD 
ZD
Uradni list RS, št. 1/16, 41/16 
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Jug. 
Gradnja stavb na območju OPPN je dopustna po izvedbi s tem OPPN predpisanih omilitvenih ukrepov.
OPPN zadrževalnik 
Veliki Potok
PO 31 
PO 48 
PO 78 
PO 122
G 
G 
K2 
K2
Uradni list RS, št. 8/91, 64/01, popr. 85/02, 
Odlok o ureditvenem načrtu za zadrževalnik Veliki Potok. 
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s petim, šestim, osmim in enajstim odstavkom 112. člena tega odloka. 
Območje je namenjeno dejavnostim varstva pred poplavami. Dopustna gradnja objektov za namen protipoplavne zaščite. V vplivnem območju zadrževanja vode, gorvodno od pregrade, ni dopustna sprememba namenske rabe.
PO 77 
PO 82 
PO136 
PO145
K2 
K2 
K2 
N
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s petim, šestim, osmim in enajstim odstavkom 112. člena tega odloka. 
Območje je namenjeno dejavnostim varstva pred poplavami. Dopustna gradnja objektov za namen protipoplavne zaščite.
UrN peskokop Šmarje - Sap
ŠS 287
LN
Uradni list SRS, št. 1/89. 
Odlok o ureditvenem načrtu za območje peskokopa Šmarje - Sap.
UrN odlagališče 
odpadkov Špaja dolina
ML 174
O
Uradni list RS, št. 70/98, popr. 13/99, popr. 83/03, 3/07, popr. 24/08, popr. 83/10. 
Odlok o ureditvenem načrtu Komunalna deponija Špaja dolina. 
V enoti je na parceli 1669/2, k.o. Grosuplje evidentirana lokacija vojnih grobišč. Ob posegih v prostor je potrebno pridobiti pogoje pristojnega organa.
UrN Peskokop Pleše
ŠS 167
LN
Uradni list RS, št. 78/94 
Odlok o Ureditvenem načrtu za območje kamnoloma Pleše. 
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
UrN pokopališče 
Grosuplje
GR 264
ZK
Uradni list SRS, št. 9/88, Uradni list RS, št. 56/96, 61/06 
Odlok o ureditvenem načrtu za razširitev pokopališča v Grosupljem. 
UrN Pri Bambiču 
GR 33
Co
Uradni list RS, št. 67/99, 103/02. 
Ureditveni načrt Pri Bambiču, Grosuplje. 
Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Pri Bambiču, Grosuplje (VELE). 
ZN Dvori III
GR 244
SSV
Uradni list RS, št. 23/99, 111/03, popr. 34/04, popr. 63/04, popr. 32/05, popr. 118/06. 
Odlok o zazidalnem načrtu Dvori III. 
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
ZN Dvori IV
GR 237 
GR 281
SSV 
ZS
Uradni list RS, št. 23/99, popr. 69/01, 111/03, popr. 34/04, popr. 32/05, popr. 83/05, popr. 88/05. 
Odlok o zazidalnem načrtu Dvori IV. 
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
ZN Eurotrans
GR 113
IG
Uradni list RS, št. 104/06, popr. 64/10. 
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje Eurotrans v Grosupljem. 
ZN Gospodarska cona – sever
GR 239 
GR 245 
GR 248
SSV 
SSV 
SSV
Uradni list RS, št. 23/99, 6/03, popr. 22/03, popr. 29/03, popr. 48/03, 104/06, popr. 47/07
ZN obrtna cona v Pentlji
ŠS 48, 
IG
Uradni list RS, št. 6/03, popr. 35/03 
Odlok o zazidalnem načrtu Obrtna cona v Pentlji, Cikava. 
ZN Pri pošti
GR 55, 
GR 267
CU 
ZP
Uradni list RS, št. 39/10 
Odlok o sprememebah in dopolnitvah zazidalnega načrta Pri pošti. 
OLN Šmarje Sap
ŠS 244
SSe
Uradni list RS, št. 65/07. 
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Šmarje Sap. 
ZN Turistično oskrbovalni center TOC II
GR 100
IG
Uradni list RS, št. 23/99. 
Odlok o zazidalnem načrtu turistično-oskrbovalnega centra pri Motelu II Grosuplje. 
ZN Turistično oskrbovalni center TOC III
GR 99
IG
Uradni list RS, št. 28/99, popr. 39/00, popr. 22/02, 45/04, 94/07. 
Odlok o zazidalnem načrtu Turistično-oskrbovalni center III, Grosuplje. 
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka.
OPPN kmetijsko gospodarstvo Šircelj
PO 219
K1
Uradni list RS, št. 45/14. 
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kmetijsko gospodarstvo Šircelj v naselju Gorenja vas pri Polici. 
OPPN Šentjurij-jug
ŠJ 401
SSe
Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno slediti tradicionalnim linijam objektov v sosednji enoti.
OPPN za gospodarsko območje Šmarje Sap (London)
ŠS 166
O
Predviden nov OPPN 
Sanacija peskokopa Šmarje - Sap v urejeno območje za okoljsko infrastrukturo – 
zbiranje in predelava gradbenih odpadkov z vso potrebno infrastrukturo. Na območju so dopustna naslednja dejavnost in objekti: 
– Prostor za zbiranje gradbenih odpadkov, 
– Prostor za predelavo gradbenih odpadkov, 
– Boksi za frakcije peska in silosi za cement, 
– Proizvodnja betona in betonskih izdelkov, 
– Laboratorij, 
– Parkirišča za tovorna vozila, 
– Parkirišča za delovne stroje, 
– Objekti za vzdrževanje delovnih strojev, 
– Skladiščni objekti, 
– Poslovni objekt z garderobami in sanitarijami zaposlenih, 
– Oporni zidovi, 
– Cestna tehtnica 
Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno slediti naravni morfologiji prostora. Ni dovoljeno postavljati novih prostorskih dominant (tako višinskih kot tudi horizontalnih). Priporočljivi so nizki in tlorisno bolj razdrobljeni objekti. Priporoča se večja ozelenitev območja. Odsvetuje se uporaba velikih škarp za utrjevanje in ravnanje terena. 
Na območjih poplavnega dogodka iz 18.–20. 9. 2010 gradnja novih objektov ni dopustna.
«. 
159. členu odloka se črtajo naslednje vrstice:
»
OPPN Šentjurij – zahod
ŠJ 301
SK
Za območje se izdela sanacijski OPPN. 
Pred gradnjo novih objektov je potrebno območje obstoječe stanovanjske gradnje oblikovno, prometno in komunalno prenoviti. Pri oblikovanju objektov ne glede na zahtevnost je treba strogo upoštevati oblikovalske pogoje ruralnega naselja ter morfološke značilnosti obstoječe zazidave v sosednjih naseljih (Goričica in Št. Jurij). Gradnja dvojčkov ni dopustna.
OPPN Velika Račna
RA 17 
RA 19
Cv 
Cv
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
Vsi posegi morajo težiti k ureditvi grajenega robu in ureditvi osrednje odprte javne površine. 
Do izdelave OPPN so dopustne novogradnje in druge ureditve pod naslednjimi pogoji: 
Vse gradnje in druga dela, vključno s pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja; 
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih prostorov ni dovoljeno spreminjati; 
Nadomestne gradnje niso dovoljene, razen kadar je to nujno zaradi tehničnih in varnostnih razmer. To je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Nadomestna gradnja mora povzeti tlorisne in višinske gabarite, kakovostne elemente fasad ter lokacijo porušenega objekta. 
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno zasnovo naselja: 
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z ambientom naselja. 
Tlorisni in višinski gabariti: podolžen tloris, P+M s kolenčnim zidcem največ 1 m v celoti skritim pod napuščem ali P+1+M brez kolenčnega zidu; gradbena linija objektov mora biti v vseh etažah enaka; 
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom 40 do 45˚, kritina temno siva ali opečno rdeča; osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami; 
Oblikovanje fasad: balkoni na čelnih, ožjih fasadah, niso dovoljeni; dovoljena je izvedba balkonov po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank); okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene; okenska stekla naj bodo deljena na pol; izvedba v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv; večkotni izzidki, stolpiči in oboki niso dovoljeni; 
V čim večji meri naj se uporabljajo avtohtona gradiva (les, kamen); 
Gradnja objektov in drugi posegi se izvedejo tako, da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne poplavne površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na območju Radenskega polja.
OPPN Velika Račna
RA 105 
RA 106 
RA 108 
RA 111 
RA 115 
RA 121 
RA 126 
RA 132 
RA 133 
RA 148 
RA 149
SK 
SK 
SK 
SK 
SK 
SK 
SK 
SKvr 
SKvr 
SSe 
SSe
Do izdelave OPPN so dopustne novogradnje in druge ureditve pod naslednjimi pogoji: 
Vse gradnje in druga dela, vključno s pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja; 
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih prostorov ni dovoljeno spreminjati; 
Nadomestne gradnje niso dovoljene, razen kadar je to nujno zaradi tehničnih in varnostnih razmer. To je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Nadomestna gradnja mora povzeti tlorisne in višinske gabarite, kakovostne elemente fasad ter lokacijo porušenega objekta. 
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno zasnovo naselja: 
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z ambientom naselja. 
Tlorisni in višinski gabariti: podolžen tloris, P+M s kolenčnim zidcem največ 1 m v celoti skritim pod napuščem ali P+1+M brez kolenčnega zidu; gradbena linija objektov mora biti v vseh etažah enaka; 
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom 40 do 45˚, kritina temno siva ali opečno rdeča; osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami; 
Oblikovanje fasad: balkoni na čelnih, ožjih fasadah, niso dovoljeni; dovoljena je izvedba balkonov po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank); okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene; okenska stekla naj bodo deljena na pol; izvedba v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv; večkotni izzidki, stolpiči in oboki niso dovoljeni; 
V čim večji meri naj se uporabljajo avtohtona gradiva (les, kamen); 
Gradnja objektov in drugi posegi se izvedejo tako, da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne poplavne površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na območju Radenskega polja.
OPPN Velika Račna
RA 116 
RA 131
SK 
SKvr
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
Do izdelave OPPN so dopustne novogradnje in druge ureditve pod naslednjimi pogoji: 
Vse gradnje in druga dela, vključno s pomožnimi objekti, je treba izvajati v skladu s podrobnimi kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 
Zemljišča namenjena gradnji morajo biti prilagojena tradicionalnemu vzorcu parcelacije naselja; 
Komunikacijske mreže in značilnosti odprtih prostorov ni dovoljeno spreminjati; 
Nadomestne gradnje niso dovoljene, razen kadar je to nujno zaradi tehničnih in varnostnih razmer. To je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. Nadomestna gradnja mora povzeti tlorisne in višinske gabarite, kakovostne elemente fasad ter lokacijo porušenega objekta. 
Novogradnje kot zapolnitve vrzeli morajo biti po tipologiji, višinah in legi skladne s tradicionalno zasnovo naselja: 
Gradnja večstanovanjskih hiš in dvojčkov ni dovoljena; Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z ambientom naselja. 
Tlorisni in višinski gabariti: podolžen tloris, P+M s kolenčnim zidcem največ 1 m v celoti skritim pod napuščem ali P+1+M brez kolenčnega zidu; gradbena linija objektov mora biti v vseh etažah enaka; 
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom 40 do 45˚, kritina temno siva ali opečno rdeča; osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami; 
Oblikovanje fasad: balkoni na čelnih, ožjih fasadah, niso dovoljeni; dovoljena je izvedba balkonov po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank); okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene; okenska stekla naj bodo deljena na pol; izvedba v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv; večkotni izzidki, stolpiči in oboki niso dovoljeni; 
V čim večji meri naj se uporabljajo avtohtona gradiva (les, kamen); 
Gradnja objektov in drugi posegi se izvedejo tako, da se prepreči vpliv na bližnji vodotok in mejne poplavne površine ter na okoliške mokrotne travniške površine na območju Radenskega polja.
UrN Upravni trikotnik
GR 69
CU
/
ZN nova šola Brinje
GR 280 
GR 282
ZS 
ZS
Dopustni so posegi v prostor in dejavnosti, ki so v skladu s 112. členom tega odloka. 
Uradni list RS, št. 35/07, 24/04, popr. 62/04, popr. 119/04
«. 
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
63. člen 
(prenehanje veljavnosti občinskih aktov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji izvedbeni akti:
EUP 
PNRP
IME DOKUMENTA
ŠT. DOKUMENTA
OBJAVA ODLOKA
ML 176 
ML 177
O
Odlok o ureditvenem načrtu za deponijo komunalnih odpadkov Stehan
352-17/90 z dne 24. junija 1992
Uradni list RS, št. 34/92
GR 282 
GR 280
ZS 
ZS
Odlok o zazidalnem načrtu Nova šola Brinje; 
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Nova šola Brinje, Grosuplje; popravki
352-59/96 z dne 20. maja 1997; 
352-59/96 z dne 15. marec 2004;
Uradni list RS, št. 35/97, 62/04, 119/04
GR 69 
CU
UrN Upravni trikotnik
35005-1/00 z dne 20. 12. 2005; 
35005-1/00 z dne 28. 2. 2007;
Uradni list RS, št. 115/05, 18/07
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka delno prenehajo veljati naslednji izvedbeni akti:
EUP
PNRP
IME DOKUMENTA
ŠT. 
DOKUMENTA
OBJAVA ODLOKA
OBMOČJE RAZVELJAVITVE 
(parcelne št. oziroma njihovi deli)
GROSUPLJE
GR 308
Co
Odlok o ureditvenem načrtu »Pri Bambiču«, Grosuplje 
35001-/ 1/98 z dne 14. 6. 1999
Uradni list RS, št. 67/99 
3505-1/98 z dne 14. junija 1999
del 1878/2, del 1910/30, 
1910/85, 1910/87, 1910/88, 1910/90, 1919/92, 1910/91, del 1910/156, del 1910/14, del 1910/18
Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta »Pri Bambiču«, Grosuplje (VELE)
35001-1/98 z dne 19. 11. 2002
Uradni list RS, št. 103/02 
35001-1/98
del 1878/2, del 1910/30, 
1910/85, 1910/87, 1910/88, 1910/90, 1919/92, 1910/91, del 1910/156, del 1910/14, del 1910/18 
CIKAVA
ŠS 179
PC
Uredba o lokacijskem načrtu za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta tipa 2 na AC odseku Šmarje – Sap – Višnja gora 
v povezavi z Odlokom o zazidalnem načrtu v pentlji – Cikava 
35005-11/01 z dne 1. november 2002
Uradni list RS, št. 6/03 
del 750/15, 750/17, del 750/19, del 750/3, del 750/13, del 748/21, del 750/9, 750/12, 749/8, del 749/10, del 748/17, 748/5, del 748/12, del 741/15, del 747/3, 747/2
ŠS 179
PC
Popravek
35005-11/ 01 z dne 1. november 2002
Uradni list RS, št. 35/03
del 750/15, 750/17, del 750/19, del 750/3, del 750/13, del 748/21, del 750/9, 750/12, 749/8, del 749/10, del 748/17, 748/5, del 748/12, del 741/15, del 747/3, 747/2
SEVER
GR 309
ZS
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta gospodarska cona sever
352-96/97 z dne 18. decembra 2002
Uradni list RS, št. 6/03
882/20, 882/21, del 882/29
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu gospodarska cona sever
352-96/97 z dne 20. septembra 2006
Uradni list RS, št. 104/06
882/20, 882/21, del 882/29
Popravek
Z dne 
21. marec 2003
Uradni list RS, št. 29/03
882/20, 882/21, del 882/29
Popravek
Z dne 
3. marec 2003
Uradni list RS, št. 22/03
882/20, 882/21, del 882/29
Popravek
Z dne 
23. maj 2003
Uradni list RS, št. 48/03
882/20, 882/21, del 882/29
Popravek
Z dne 
31. maj 2007
Uradni list RS, št. 47/07
882/20, 882/21, del 882/29
DVORI IV
GR 327
SSv
Odlok o zazidalnem načrtu Dvori IV
352-71/97 z dne 3. marec 1999;
Uradni list RS, št. 23/99
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9, 224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8, 223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29, 223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13, 223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38, 222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29
Popravek
352-71/97 z dne 24. avgust 2001
Uradni list RS, št. 69/01
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9, 224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8, 223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29, 223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13, 223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38, 222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29
SSv
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Dvori 
352-71/97 z dne 13. november 2003
Uradni list RS, št. 111/03
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9, 224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8, 223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29, 223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13, 223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38, 222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29
Popravek
352-71/97 z dne 8. april 2004
Uradni list RS, št. 34/04
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9, 224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8, 223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29, 223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13, 223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38, 222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29
Popravek
352-71/97 z dne 29. marec 2005
Uradni list RS, št. 32/05
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9, 224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8, 223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29, 223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13, 223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38, 222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29
Popravek
352-71/97 z dne 12. september 2005
Uradni list RS, št. 83/05
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9, 224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8, 223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29, 223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13, 223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38, 222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29
Popravek 
352-71/97 z dne 4. oktober 2005
Uradni list RS, št. 88/05 
del 223/14, del 223/4, del 222/2, 224/9, 224/4, 224/12, 224/11, 224/10, 223/31, 223/32, 223/34, 223/8, 223/35, 223/33, 223/36, 223/9, 224/7, 223/24, 223/26, 223/29, 223/21, 223/25, 223/28, 223/22, 223/23, 223/27, 223/30, 223/13, 223/42, 223/39, 223/37, 223/43, 223/41, 223/40, 223/37, 223/38, 222/35, 222/32, 222/33, 222/36, 222/34, 222/31, 222/30, 222/29
GORENJA VAS PRI POLICI
PO 219
K1 
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kmetijsko gospodarstvo Šircelj v naselju Gorenja vas pri Polici
3505-4/2012
Uradni list SRS, št. 45/14
del 1027/1
ŠMARJE SAP
ŠS 166
LN
350-9/88
Uradni list SRS, št. 1/89
del 994/1, del 988/36, del 988/22, del 988/43, del 1185/5, del 988/9, 
del 988/18, del 990, del 1182/2, del 944/2, 994/3, 994/4, del 988/34, del 988/35, 988/17, 988/42, 988/19, 1182/4, 988/20, 988/21, 988/46, 988/51, 988/10, 988/11, 988/70, 988/69
DVORI III
GR 244
SSv
Odlok o zazidalnem načrtu Dvori III
352-71/97 z dne 3. marec 1999
Uradni list RS, št. 23/99
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34, 2134/50, del 591/9
Popravek 
352-71/97 z dne 5. november 2003
Uradni list RS, št. 111/03
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34, 2134/50, del 591/9
Popravek 
352-71/97
Uradni list RS, št. 34/04
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34, 2134/50, del 591/9
Popravek 
352-71/97
Uradni list RS, št. 63/04
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34, 2134/50, del 591/9
Popravek 
352-71/97
Uradni list RS, št. 32/05
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34, 2134/50, del 591/9
Popravek
352-71/97
Uradni list RS, št. 118/06
2134/5, 627/54, del 627/55, del 627/34, 2134/50, del 591/9
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati naslednji Program priprave za začetek postopka izdelave prostorskih izvedbenih aktov Občine Grosuplje oziroma njihovi deli:
– Sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za potrebe kmetijskega gospodarstva Škufca severovzhodno od naselja Rožnik, Uradni list RS, št. 106/12.
(4) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki o usklajenosti prostorsko izvedbenih načrtov:
– Odlok o usklajenosti prostorskih izvedbenih in drugih prostorskih aktov z družbenim planom Občine Grosuplje za obdobje od leta 1986 do 1990, Uradni list SRS, št. 27/86,
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o usklajenosti prostorskih izvedbenih in drugih prostorskih aktov s sprejetim Družbenim planom Občine Grosuplje za obdobje 1986–1990, dopolnjenega 1989 in 1992, Uradni list RS, št. 18/93,
– Odlok o usklajenosti prostorskih izvedbenih in drugih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje od leta 1996 do 2000, Uradni list RS, št. 3/97,
– Odlok o usklajenosti prostorskih izvedbenih načrtov in drugih prostorskih aktov z dolgoročnim in srednjeročnim planom Občine Grosuplje za obdobje od leta 1996 do 2000, sprememba 1999, Uradni list RS, št. 21/01,
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o usklajenosti prostorskih izvedbenih načrtov in drugih prostorskih aktov z dolgoročnim in srednjeročnim planom Občine Grosuplje za obdobje od leta 1996 do 2000, sprememba 2004, Uradni list RS, št. 87/04,
– popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o usklajenosti prostorskih izvedbenih načrtov in drugih prostorskih aktov z dolgoročnim in srednjeročnim planom Občine Grosuplje za obdobje od leta 1996 do 2000, sprememba 2004, Uradni list RS, št. 136/04.
(5) Z dnem uveljavitve tega Odloka prenehajo veljati naslednji programi priprav za začetek postopka izdelave prostorsko izvedbenih aktov Občine Grosuplje oziroma njihovi deli, sklepi o začetku postopka priprave in programi priprave ter sklepi o Občinskem prostorskem načrtu:
– Program priprave za lokacijski načrt Jedro (Uradni list RS, št. 30/07)
– Program priprave občinskega lokacijskega načrta Šmarje - Sap (Uradni list RS, št. 64/06)
– Program priprave za spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za razširitev pokopališča v Grosupljem (Uradni list RS, št. 112/05)
– Program priprave lokacijskega načrta za zadrževalnik Bičje – Grosuplje (Uradni list RS, št. 75/04)
– Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Turistično – oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS, št. 117/03)
– Dopolnitev Programa priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Turistično – oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/04)
– Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Turistično – oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS, št. 64/06)
– Program priprave za spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta Komunalna deponija Špaja dolina (Uradni list RS, št. 75/06)
– Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje Eurotrans v Grosupljem (Uradni list RS, št. 75/04)
– Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Turistično – oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS, št. 117/03 in 1/04)
– Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Turistično – oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS, št. 64/06)
– Program priprave za občinski lokacijski načrt gospodarska cona Jug (OLN) (Uradni list RS, št. 30/07)
– Program priprave prostorskega reda Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 70/06)
– Program priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 70/06)
– Sklep o začetku priprave občinskega prostorskega načrta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 12/08).
– Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Grosuplje za območje nove podružnične osnovne šole Polica (Uradni list RS, št. 78/14)
– Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta Gospodarska cona Jug (Uradni list RS, št. 53/07)
– Dopolnilni sklep o nadaljevanju postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za gospodarsko cono Jug (Uradni list RS, št. 9/14)
– Sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za potrebe kmetijskega gospodarstva Škufca severovzhodno od naselja Rožnik (Uradni list RS, št. 106/12)
– Sklep o začetku postopka priprave OPPN Grosupeljščica 2 (Uradni list RS, št. 94/13)
– Sklep o začetku postopka priprave OPPN Grosupeljščica 1 (Uradni list RS, št. 94/13); Dopolnilni sklep o nadaljevanju postopka priprave OPPN Grosupeljščica 1 (Uradni list RS, št. 89/14)
– Sklep o začetku postopka priprave SD UrN za zadrževalnik Veliki Potok (Uradni list RS, št. 39/09).
(6) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki, ki so v povezavi z urejanjem prostora:
– Odlok o določitvi pomožnih objektov, naprav in drugih posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 84/01, 91/01).
64. člen 
(hramba prostorskega akta) 
(1) SD OPN 1 je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Grosuplje, Urad za prostor, Taborska cesta 2, Grosuplje, ter na sedežu Upravne enote Grosuplje.
(2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
65. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2008
Grosuplje, dne 19. junija 2019
Župan 
Občine Grosuplje 
dr. Peter Verlič 
Kazalo Na vrh
AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje