Na podlagi prvega odstavka 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15, 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 30. seji dne 21. 12. 2017 sprejel
o krajevnih skupnostih v Občini Slovenske Konjice
S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Občini Slovenske Konjice.
V Občini Slovenske Konjice so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
– Krajevna skupnost Bezina obsega naselja Bezina, Gabrovnik in Strtenik,
– Krajevna skupnost Dobrava - Gabrovlje obsega naselji Dobrava pri Konjicah in Gabrovlje,
– Krajevna skupnost Draža vas obsega naselje Draža vas,
– Krajevna skupnost Sveti Jernej obsega naselja Brezje pri Ločah, Kolačno, Ličenca, Petelinjek pri Ločah, Selski Vrh, Spodnji Jernej, Sveti Jernej in Zgornje Laže,
– Krajevna skupnost Konjiška vas obsega naselja Breg pri Konjicah, Konjiška vas, Nova vas pri Konjicah, Prežigal in Spodnja Pristava,
– Krajevna skupnost Loče obsega naselja Klokočovnik, Koble, Lipoglav, Loče, Mali Breg, Mlače, Ostrožno pri Ločah, Penoje, Podob, Suhadol in Štajerska vas,
– Krajevna skupnost Polene obsega naselje Polene,
– Krajevna skupnost Slovenske Konjice obsega naselja Blato, Slovenske Konjice, Škalce in Zgornja Pristava,
– Krajevna skupnost Sojek-Kamna Gora obsega naselji Sojek in Kamna Gora,
– Krajevna skupnost Spodnje Grušovje obsega naselje Spodnje Grušovje,
– Krajevna skupnost Špitalič obsega naselja Kraberk, Stare Slemene, Škedenj, Špitalič pri Slovenskih Konjicah in Tolsti Vrh,
– Krajevna skupnost Tepanje obsega naselja Dobrnež, Novo Tepanje, Perovec, Tepanje in Tepanjski Vrh,
– Krajevna skupnost Vešenik - Brdo obsega naselji Brdo in Vešenik,
– Krajevna skupnost Zbelovo obsega naselja Podpeč ob Dravinji, Spodnje Laže, Zbelovo in Zbelovska Gora,
– Krajevna skupnost Zeče obsega naselja Preloge pri Konjicah, Spodnje Preloge in Zeče,
– Krajevna skupnost Žiče obsega naselje Žiče.
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih skladno s statutom opravlja samostojno in ima pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina Slovenske Konjice ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
(4) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana občine (v nadaljevanju: župan), so nični, vendar pa vsakokratni odlok o izvrševanju občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(1) Stavba, v kateri je sedež krajevne skupnosti, mora biti ustrezno označena.
(2) Krajevna skupnost ima svoj transakcijski račun. Finančno poslovanje vodi občinska uprava.
(3) Krajevna skupnost ima svoj žig.
(4) Krajevna skupnost ima lahko svojo zastavo, grb in krajevni praznik, skladno z odlokom, ki ureja simbole občine, o čemer odloča svet krajevne skupnosti.
II. NALOGE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Krajevna skupnost z namenom zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na svojem območju sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini, seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami svojih prebivalcev, daje mnenja in predloge ter neposredno opravlja tiste naloge, ki so nanjo prenesene s statutom ali občinskimi odloki.
(1) Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini z dajanjem pobud, predlogov in zahtev za aktivnosti, ki naj jih občina izvaja na območju skupnosti ali pa vplivajo na življenje in delo njenih prebivalcev ter s sodelovanjem pri njihovi realizaciji, zlasti pri:
– pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju,
– izvajanju investicij v gospodarsko javno infrastrukturo na njihovem območju,
– pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb ter za potrebe izvajanja investicij,
– sanaciji divjih odlagališč odpadkov,
– ureditvi in olepševanju kraja,
– vzdrževanju javnih poti in izvajanju zimske službe,
– urejanju in opremljanju otroških in športnih igrišč,
– vzdrževanju objektov (kulturnih domov, domov krajanov, poslovnih prostorov in športnih objektov),
– vzdrževanju spomenikov in objektov kulturne dediščine,
– predlogih za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev na njenem območju.
(2) Krajevna skupnost lahko občinskemu svetu posreduje svoje mnenje o posameznih vprašanjih, ki jih le-ta obravnava na svojih sejah.
Krajevna skupnost daje predloge in seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja ter daje mnenja, pobude in predloge:
– pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov,
– glede predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
– v zvezi s sanacijskimi programi onesnaževalcev, ki vplivajo na življenje na njenem območju,
– glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene in glede posegov v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, ter za ukinitev in vzpostavitev javnega dobra,
– v vseh drugih primerih, ki neposredno zadevajo krajevno skupnost.
Krajevna skupnost v okviru svojih pristojnosti neposredno opravlja naslednje naloge:
– gospodari s premoženjem v lasti krajevne skupnosti,
– gospodari s premoženjem občine, ki ga nanjo prenese z odlokom, in ki zato zagotovi potrebna sredstva,
– pospešuje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti,
– pristojne strokovne službe opozarja na socialne probleme krajanov in sodeluje pri njihovem reševanju.
III. ORGANI IN DELOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
(1) Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti (v nadaljevanju: svet), izvoljen v skladu z zakonom in statutom.
(2) Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe z večino opredeljenih glasov navzočih članov (navadna večina) izvolijo člani sveta. Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
(3) Če predsednik svojih nalog ne izpolnjuje na pravilen način, ali če izgubi zaupanje članov sveta, ga lahko svet na predlog več kot četrtine članov sveta, z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta (navadna večina) razreši. Predsednik z razrešitvijo ne izgubi mandata člana sveta.
(4) Funkcije predsednika, podpredsednika in članov sveta so nepoklicne.
(5) Predsedniki svetov krajevnih skupnosti so lahko upravičeni do nadomestila za opravljanje funkcije, in sicer:
a) predsedniki svetov krajevnih skupnosti do 1500 prebivalcev v višini 2 % osnovne plače župana,
b) predsedniki svetov krajevnih skupnosti nad 1500 prebivalcev v višini 3 % osnovne plače župana.
(5) Nadomestilo se obračunava dvakrat letno in se izplačuje najkasneje do 20. junija in 20. oktobra. Stroški izplačil bremenijo postavko za funkcionalno poslovanje krajevnih skupnosti.
(1) Predsednik sveta zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet.
(2) Predsednik sveta je odgovoren za zakonito in transparentno delovanje krajevne skupnosti ter za izvrševanje sklepov sveta in finančnega načrta krajevne skupnosti.
(3) Za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti ali nadomeščanje zaradi odsotnosti ali zadržanosti lahko predsednik sveta pismeno določi namestnika ali pooblasti podpredsednika. Izvod pooblastila mora dostaviti upravi občine v treh dneh po njegovi izdaji.
Svet krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:
– sprejema predlog finančnega načrta in po sprejemu proračuna finančni načrt ter letno poročilo,
– sklepa o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, po predhodnem soglasju občinskega sveta,
– sklepa o uporabi sredstev krajevne skupnosti ter o gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti,
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona, občinskih predpisov ali posamičnih aktov občinskega sveta ali navodil župana ali uprave občine.
(1) Svet krajevne skupnosti dela na rednih ali izrednih sejah. Seje sklicuje predsednik sveta praviloma na podlagi sprejetega letnega plana dela ali, če meni, da je sklic potreben, mora pa jo sklicati, če to pismeno zahteva več kot četrtina članov sveta ali sklic zahteva župan. Taki zahtevi za sklic seje mora biti priložen predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo. Če predsednik seje ne skliče v roku osmih dni od prejema pravilne zahteve, jo lahko skliče predlagatelj, ki lahko svetu predlaga razrešitev predsednika ter izvolitev novega.
(2) Vabilo in dnevni red za sejo sveta mora biti istočasno kot članom sveta posredovano tudi županu, ki ima pravico biti navzoč in razpravljati na seji, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko to pravico s pooblastilom prenese na podžupana ali direktorja občinske uprave oziroma zaposlenega v občinski upravi.
(3) O poteku seje se vodi zapisnik, ki mora vsebovati najmanj:
– dnevni red seje,
– seznam prisotnosti,
– vsebinski del in zaključke/sklepe,
– datum in čas trajanja seje,
– predsedujočega in čas vodenja.
(4) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan. Vodi jo najstarejši novoizvoljeni član sveta. Izvod podpisanega zapisnika mora predsednik sveta najkasneje v roku 7 dni po seji, na kateri ga je svet potrdil, dostaviti občinski upravi.
(1) Za delovanje sveta se uporabljajo določbe Statuta Občine Slovenske Konjice in tega odloka ter smiselno določbe poslovnika občinskega sveta. Svet krajevne skupnosti lahko določila navedenih aktov povzame v obliki internih navodil za delovanje.
(2) Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov razen, če statut ali ta odlok ne določata drugače.
Delo krajevne skupnosti je javno, izključitev javnosti in način ravnanja z osebnimi podatki in gradivi zaupne narave določa zakon, statut ter poslovnik občinskega sveta.
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo krajevnih skupnosti zagotavlja občinska uprava.
(2) Sklepanje pogodb za naročanje svetovalnih, odvetniških in podobnih storitev je, ne glede na vrednost, možno le s predhodnim soglasjem župana.
IV. VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
(1) Člani svetov krajevnih skupnosti se volijo po večinskem načelu.
(2) Krajevne skupnosti imajo naslednje število članov:
– 11 članov sveta ima Krajevna skupnost Slovenske Konjice,
– 7 članov imajo Krajevne skupnosti:
– 5 članov imajo Krajevne skupnosti:
(3) Volitve v svete krajevnih skupnosti izvede Občinska volilna komisija.
V. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE
(1) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem ravnati kot dober gospodar. Za razpolaganje in upravljanje s premoženjem krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razpolaganje in upravljanje s premoženjem občine.
(2) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe, oddajanje javnih naročil in določbe odloka o proračunu občine.
(1) Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
(2) Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
(3) Sredstva se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom ter le v obsegu proračunskih postavk.
(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine in iz drugih virov (razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem, javni razpisi ipd.) za naslednje namene:
1. Organizirano delovanje krajevnih skupnosti pri opravljanju javnih zadev (v nadaljevanju funkcionalno poslovanje),
2. Investicijsko vzdrževanje prometne infrastrukture in druge infrastrukture v krajevnih skupnostih.
(2) Krajevna skupnost, poleg sredstev iz občinskega proračuna, financira naloge tudi s sredstvi, pridobljenimi z opravljanjem lastne dejavnosti, z donatorskimi sredstvi, s samoprispevki in z drugimi prihodki. Krajevna skupnost lahko pridobiva sredstva tudi v obliki donacij. Sredstva donacij, ki so bile dane namensko, se evidentirajo ločeno, njihova poraba pa mora biti skladna z namenom, za katerega so bila dana.
(3) Lastna sredstva, ki jih pridobijo krajevne skupnosti z opravljanjem dejavnosti, se lahko porabijo samo za namene te dejavnosti.
1. Funkcionalno poslovanje
(1) V okviru nalog, določenih s statutom občine, opravljajo krajevne skupnosti naloge iz pristojnosti občine, ki so prenesene na krajevne skupnosti in se pretežno nanašajo na prebivalce krajevnih skupnosti.
(2) Konkretne naloge krajevne skupnosti se določijo s programom dela, ki ga za posamezno proračunsko leto sprejme svet krajevne skupnosti in mora biti usklajen s finančnim načrtom krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so dolžne dostaviti predlog svojega finančnega načrta v skladu z določili zakona, ki ureja javne finance.
Izračun sredstev za financiranje krajevnih skupnosti se opravil na podlagi formule:
Fp = 0,20*G /16+(0,30P+0,10A+0,30 Obj+0,10N)*G
Fp znesek za financiranje nalog krajevnih skupnosti
P razmerje med številom prebivalcev v krajevni skupnosti in številom prebivalcev v občini
A razmerje med površino krajevne skupnosti in površino občine
Obj razmerje med površino objektov v upravljanju posamezne krajevne skupnosti in vseh površin objektov v upravljanju krajevnih skupnosti
N razmerje med površinami (zelenih, športnih površin skupne rabe) v posamezni krajevni skupnosti in vseh površin v krajevnih skupnostih
G znesek, ki ga določi Občinski svet v odloku o izvrševanju proračuna
2. Investicije krajevnih skupnosti
(1) V proračunu se vsako leto zagotovijo tudi sredstva za investicije v krajevnih skupnostih, ki se določijo na podlagi naslednjih kriterijev:
– število naselij,
– gostote poseljenosti,
– dolžine javnih poti,
– razmerje med dolžino javnih poti in dolžino vseh cest (upošteva se povprečno razmerje v občini),
– sredstva zbrana iz naslova stavbnega zemljišča.
(2) Pri investicijah večjega obsega, ali pri investicijah financirane iz drugih virov, se praviloma vrednotijo po naslednjih kriterijih:
– možnost realizacije programov,
– možnost zagotovitve finančnih virov,
– pomembnost investicije za KS in občino,
– angažiranje krajevnih skupnosti ob večjih investicijskih delih.
Vsako naselje v krajevni skupnosti šteje 50 točk.
(1) Gostota poseljenosti v krajevni skupnosti (število prebivalcev/km2) se vrednoti z naslednjim merilom:
| Točke |
| do 50 | 50 |
od 51 | do 100 | 75 |
od 101 | do 200 | 100 |
od 201 | do 500 | 125 |
nad 500 | | 150 |
(2) Za vrednotenje tega merila se upošteva število prebivalcev v krajevni skupnosti na dan 30. septembra tekočega leta in velikosti krajevne skupnosti po podatkih Geodetske uprave RS, izpostave Slovenske Konjice.
Dolžina javnih poti se vrednoti z naslednjim merilom: vsak kilometer ceste znaša 50 točk.
Za vrednotenje tega merila se upošteva dolžina javnih poti po podatkih uradne evidence, ki jo vodi občinska uprava Občine Slovenske Konjice.
Razmerje med dolžino javnih poti in dolžino vseh cest:
| Točke |
| do 50 % | 50 |
od 51 | do 60 % | 75 |
od 61 | do 70 % | 100 |
od 71 | do 80 % | 125 |
nad 80 % | | 150 |
Za vrednotenje tega merila se upošteva razmerje med dolžino javnih poti in dolžino vseh cest in naklon, po podatkih uradne evidence, ki jo vodi občinska uprava Občine Slovenske Konjice.
(1) Delež stavbnega zemljišča se vrednoti na odstotek pobranih sredstev stavbnega zemljišča v območju krajevne skupnosti, in znaša 50 točk.
(2) Upošteva se višina finančnih sredstev zbranih iz naslova stavbnega zemljišča po stanju na dan 31. decembra v preteklega leta.
(1) Višina sredstev za investicije v krajevne skupnosti se dodelijo krajevnim skupnostim tako, da se število dobljenih točk iz 23., 24., 25., 26. in 27. člena seštejejo in množijo z vrednostjo točke.
(2) Vrednost točke se določi glede na obseg sredstev v proračunu.
Če se ugotovi, da krajevna skupnost očitno nezakonito razpolaga s sredstvi ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko, lahko občinski svet na predlog pooblaščenega predlagatelja razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve.
(1) Nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo poslovanja krajevne skupnosti z javnimi sredstvi in premoženjem izvaja Nadzorni odbor občine.
(2) Nadzorni odbor občine je pristojen tudi za ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev ter razpolaganja in upravljanja s premoženjem.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o krajevnih skupnostih v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 60/95) in Odlok o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/16).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2018.
Št. 007-0014/2017(126)
Slovenske Konjice, dne 21. decembra 2017
Miran Gorinšek l.r.
