Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) ter 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02, 136/04, 134/06, 101/11) je Občinski svet Občine Dobrna na 18. redni seji dne 30. 5. 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora Dobrna 23 (DO 23) – območje stanovanjsko-turistične dejavnosti Pirh
(1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 11/12) občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora Dobrna 23 (DO 23) – območje stanovanjsko-turistične dejavnosti Pirh (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 134-2016, ki ga je izdelal biro URBANISTI, Gorazd Furman Oman s.p., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12).
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Dobrna''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– geodetski načrt s certifikatom (Geo inženiring d.o.o., Žalec, 2014/05-06)
– načrt električnih instalacij in električne opreme (Elektroprojekti, Karmen Kegl Kalšan s.p., 25-2017),
– idejna zasnova komunalne infrastrukture (Optimus inženiring d.o.o., 36-2016)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost.
(1) Območje izdelave OPPN se nahaja neposredno ob naselju Dobrna v Občini Dobrna. Območje z navedeno parcelo je na jugu omejeno s hotelom Triglav, na zahodu in vzhodu s stanovanjskimi hišami ter na severu z javno cesto oziroma gozdom. Območje OPPN obsega stavbna zemljišča, ki se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 11/12) nahajajo v enoti urejanja prostora (EUP) Dobrna 23 z oznako DO 23 in za katera je skladno s tem aktom predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta oziroma OPPN po ZPNačrt.
(2) Območje OPPN zajema zemljišče s parc. št. 1545/14 k.o. Dobrna.
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN je veliko 0,6 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Predmet izdelave OPPN je vzpostavitev prostorskih pogojev za gradnjo stanovanjskih stavb na severnem delu območja OPPN ter za gradnjo apartmajev, manjšega wellnessa in garažne hiše na južnem delu območja. Tem dejavnostim se prilagodi prometna in komunalna infrastruktura.
(2) Celotno območje je veliko 0,6 ha. Območje je razdeljeno na dve enoti urejanja (v nadaljevanju: EU). Posamezne enote urejanja zajemajo eno ali več parcel.
Od tega je EU/1 velika 0,4 ha, znotraj katere je načrtovana gradnja 7 enostanovanjskih stavb.
Enota EU/2 je velika 0,2 ha, znotraj katere je načrtovana gradnja 4 apartmajskih hiš in 1 wellness hiše.
(3) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev stanovanjskih stavb, apartmajskih hiš in wellness hiše ter za umestitev za to potrebne infrastrukture. Za območje so bile že izdelane strokovne podlage ''Idejna zasnova umestitve nove stanovanjske soseske na Dobrni'' (avtor: Urbanisti, d.o.o., november 2015), ki so bile tekom postopka priprave OPPN proučene in upoštevane.
(4) Znotraj območja OPPN so poleg gradnje objektov predvideni ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega, in zadostne zelene površine.
(5) Izgradnja območja je možna postopoma in sicer po posameznih fazah, pri čemer pa mora gradnja slediti gradnji javne komunalne infrastrukture.
(6) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje se nahaja neposredno ob naselju Dobrna. Obravnavana zemljišča predstavljajo zaokrožitev naselja in omogočajo izgradnjo in dopolnitev tako turistične kot stanovanjske ponudbe.
(2) Prometno se območje naveže na že obstoječo lokalno cesto.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:
EU/1:
– enostanovanjske stavbe (šifra 111 v prilogi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: uredba), kot so samostoječe hiše
EU/2:
– gostinske stavbe (šifra 121 v prilogi Uredbe), kot so apartmaji, wellnes center.
(2) Znotraj vseh enot urejanja je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
(3) V primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času gradnje izkaže, da se na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je dovoljena njegova prezentacija.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Enote urejanja
Območje je razdeljeno na dve enoti urejanja (v nadaljevanju: EU). Znotraj enote EU/1 je načrtovana gradnja 7 enostanovanjskih stavb. Znotraj enote EU/2 je načrtovana izgradnja 4 apartmajskih hiš in 1 wellness hiše.
Znotraj vsake od enot urejanja so v nadaljevanju podani opisi rešitev načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo. Posamezna enota urejanja obsega eno ali več parcel.
(2) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(3) Stavbe
Pomen regulacijskih elementov:
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati,
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti,
– nove prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi.
Skupni pogoji
Tlorisni gabariti, upoštevaje nadstreške in nezahtevne ter enostavne objekte morajo biti podolgovati in pravokotni. Masa objekta naj bo enostavna, brez izzidkov in stolpičev. Streha je obvezna simetrična dvokapnica z naklonom strešin med 38° in 42°. Dimenzije napušča naj bodo minimalne. Streha naj bo krita s tradicionalno opečno rdečo kritino bobrovec. Vse vidne kleparske elemente na objektu je potrebno materialno in barvno poenotiti. Snegobrani naj bodo v barvi strešne kritine. Vse fasadne odprtine naj bodo pokončne in med seboj dimenzijsko ter kompozicijsko skladno oblikovane, osno poravnane ter simetrično razporejene po fasadah. Vso stavbno pohištvo naj bo v leseni izvedbi in enotne (naravne) barve ter obdelave, poenotene z barvo ostalih morebitnih lesenih elementov na objektu. Finalne obdelave fasadnih površin naj bodo izvedene v ubito belem barvnem tonu, v odtenkih svetlo sive ali pastelnih zemeljskih barvah, vzorčaste večbarvne fasade ali fasade tonirane v živih, nenaravnih tonih niso sprejemljive in dopustne. Možne so sodobne kombinacije fasad, s pokončnimi lesenimi oblogami.
Določeni so minimalni potrebni odmiki od sosednjih parcel, namenjenih gradnji in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture. Hkrati je določena tudi gradbena linija, ki se jo morajo objekti z eno stranico dotikati. Kota pritličja naj sledi koti dovozne ceste, pri čemer je možno nadvišanje ali znižanje do največ 0,20 m. Regulacijski elementi in odmiki so razvidni iz grafičnih načrtov.
EU/1
Dovoljena je gradnja do sedmih enostanovanjskih stavb kot samostojnih stavb (šifra 111 v prilogi uredbe). Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji je dovoljena gradnja ene stavbe. Stavbe so etažnosti do največ klet, pritličje in mansarda. Višina kolenčnega zidu mansarde je lahko največ 0,80 metra. Lega posamezne stavbe je prikazana v grafičnih načrtih. Okvirni tlorisni gabariti stavb, brez nadstreškov in nezahtevnih ter enostavnih objektov so 8,00 x 10,00 metrov. Usmerjenostjo slemena je obvezna v smeri vzhod – zahod, to je vzporedno z daljšo stranico objekta.
EU/2
Dovoljena je gradnja 4 apartmajskih hiš in 1 wellness hiše kot samostojnih stavb (šifra 121 v prilogi Uredbe). Stavbe so etažnosti do največ klet, pritličje in mansarda. Višina kolenčnega zidu mansarde je lahko največ 0,80 metra. Lega posamezne stavbe je prikazana v grafičnih načrtih. Okvirni tlorisni gabariti apartmajskih stavb so 6,00 x 11,00 metrov in wellness hiše 8,00 x 11,00 metrov. Na jugovzhodni strani stavb je dovoljena tudi gradnja odprte terase po celotni stranici stavbe in v širini do največ 3 metre. Usmerjenostjo slemena je obvezna v smeri severozahod – jugovzhod, to je z daljšo stranico objekta. Dostop do teh stavb je preko parkirišča znotraj te enote urejanja in stopnic, ki vodijo ob jugozahodnem robu stavbe. Na skrajnem jugovzhodnem delu je dovoljena gradnja vkopane kolesarnice na sam rob parcele, katere tlorisna velikost ne sme presegati 30 m², višina pa ne 3,00 metrov.
(4) Zunanja ureditev
Skupni pogoji
Okolica vseh novih objektov mora biti vrtnoarhitekturno urejena, ureditve se lahko med seboj razlikujejo. V čim večji meri je potrebno ohraniti avtohtono rastje, ki se naj umešča tudi v primerih novih zasaditev.
Zunanja ureditev naj bo skladna s podeželskim značajem prostora. Višinske razlike med različnimi kotami terena se praviloma premoščajo z zazelenjenimi brežinami. Niveleta parcel, namenjenih gradnji stavb mora biti prilagojena niveletam cest. Vse vidne betonske površine, kot so morebitni oporni zidovi in previsi stavb, morajo biti ozelenjene s plezalkami.
EU/2
Območje mora biti ustrezno zasajeno z avtohtonimi drevesi in mora slediti parkovni zasaditvi, ki je značilna za Dobrno. Vsa parkirna mesta morajo biti izvedena v travnih ploščah.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Skupni pogoji
Dovoljena je postavitev ograje okoli posameznih parcel, namenjenih gradnji, in sicer do višine največ 1,5 m, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji. Dovoljene so zgolj ograje iz živice, žičnate ali lesene, vendar morajo biti v tem primeru na zunanji strani ozelenjene.
EU/1
Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji je dovoljena postavitev ute, in sicer največ ene k vsaki stanovanjski enoti, tlorisnih dimenzij 3,0 x 5,0 m. Dovoljena je postavitev nadstreška na območju parkirišč v velikosti do največ 6,5 x 6,5 m ter na južni strani stavbe v širini do največ 1,5 metra in na vzhodni ali zahodni do največ 3,0 metre. Višina nadstreška in ute je lahko do največ 3,00 metre, pri čemer mora biti streha ravna oziroma z minimalnim naklonom. Lege ut in nadstreškov so prikazani v grafičnih načrtih. Dovoljena je postavitev zunanjega bazena, ki mora biti v celoti vkopan.
EU/2
Dovoljena je gradnja pešpoti in stopnic ob jugozahodni strani objekta v širini do največ 1,20 metra ter umestitev urbane opreme. Dovoljena je ograditev in nadkritje ekološkega otoka. Ostali nadstreški niso dopustni.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Ceste
Znotraj območij EU/1 in EU/2 je načrtovana nova napajalna cesta, ki bo tudi napajala vse predvidene stavbe. Širina napajalne ceste je 4,0 m. Neposredno iz nove napajalne ceste so predvideni skupni dovozi za po dve stanovanjski stavbi. Delitev, parcelacija ali kakršnakoli gradnja stavb na teh dovozih je prepovedana. Nova javna cesta se bo preko novega priključka priključila na že obstoječo lokalno cesto na skrajnem zahodnem robu enote EU/1. Dovoz do parkirišč na skrajnem južnem delu znotraj enote EU/2 se izvede preko že obstoječe dovozne ceste mimo vzhodnega roba hotela Triglav.
(2) Mirujoči promet
Znotraj enote EU/1 sta za vsako enostanovanjsko stavbo predvideni 2 parkirni mesti, ki sta neposredno dostopni iz skupnega dovoza. Širina skupnega dovoza na območju parkirišč je najmanj 6,0 m, izven pa 4,0 m.
Znotraj enote EU/2 je predvidenih okoli 14 zunanjih parkirnih mest, dostopnih neposredno iz nove napajalne ceste, ki poteka skozi EU/1 ter okoli 6 parkirnih mest, ki se nahajajo na skrajnem južnem delu enote EU/2. Parkirna mesta so namenjena za potrebe uporabnikov apartmajev ter wellnessa, kot tudi gostov hotela Triglav. Vsa parkirna mesta morajo biti tlakovana s travnimi ploščami.
(3) Pešpoti
Predvidena je izgradnja pešpoti znotraj enote EU/2, ki bo omogočala povezavo med parkirišči, apartmaji, wellnesom in hotelom Triglav.
(energetska infrastruktura)
(1) Iz pridobljenih smernic Elektro Celje d.d. je razviden potek priključitve objektov na NN omrežje.
(2) Priklop EU/1 bo izveden s podzemnim kablom E-AY2Y-J-4x150 mm2 od TP Dobrna Center do kabelsko razdelilne omarice RO1-Pirh. Kabel se v TP varuje z 3x160 A varovalkami. RO1-Pirh se postavi na parceli investitorja tako, da bo dostopna.
Za nov kabel se izvede nova cevna kanlizacija s 3x stigmaflex fi 160 mm od TP Dobrna Center do jaška J5. Jašek se za uvod cevi prebije in preboje zatesni. Iz jaška J5 do KPMO Hotel Triglav je izvedena cevna kanalizacija s 3x stigmaflex fi 160 mm preko dveh obstoječih jaškov. Ena cev je uporabljena za obstoječ kabel EAY2Y-J 4x150 mm2 za napajanje KPMO Hotela Triglav. Druga cev se do novega jaška J1-1 uporabi za nov kabel EAY2Y-J 4x150 mm2 za napajanje RO1-Pirh. Od jaška J1-1 do nove RO1-Pirh se izvede nova cevna kanalizacija z 2x stigmaflex fi 160 mm. Kabel za napajanje RO1- Pirh iz TP Dobrna Center mora investitor predati v osnovna sredstva Elektro Celje. Nad traso od jaška J1-1 do RO1-Pirh se položi valjanec Fe/Zn 25 x 4 mm na katerega se priključi PeN zbiralka v RO-1. Valjanec se veže na valjanec, položen nad traso obstoječe cevne kanalizacije od TP do jaška J1-1. Na trasi novega kabla se pri spremembi poteka izvedejo AB jaški 1,2 x 1,2 x 1,5 m (notranje mere) z LTŽ pokrovom 25T 60 x 60 cm. Iz RO1-PIRH se v stigmaflex 110 mm uvlečejo žarkasto kabli E-AY2Y-J-4 x 35 mm2 do vsake PS-PMO. Kabli se v RO1-Pirh varujejo z 3 x 35 A varovalkami. Nad traso se položi valjanec Fe/Zn 25x4mm na katerega se priključi PeN zbiralka v vsaki omarici. Omara RO1-Pirh naj bo dimenzij cca. 120 x 80 x 30 cm z vgrajenimi zbiralkami Cu 30/5 mm na izolatorjih in Pen zbiralko. Na zbiralke se montira 10 varovalčnih letev 160 A. Sedem se jih uporabi za priklop kablov za napajanje posamezne PS-PMO objektov, v zadnjo se vstavijo NV 100 A kot predvarovalke za prenapetostne odvodnike, ki se montirajo v omari. Dva ločilnika ostaneta prazna za rezervo.
Vse PS-PMO bodo prostostoječe. Omarice so predvidene na posamezni parceli stanovanjskega objekta. Omarice PSO imajo predvideno samo števčno ploščo in ločilnike. V omarice se bodo vgradili števci in v varovalčne ločilnike vstavijo tarifne varovalke šele, ko bo lastnik parcele potreboval priklop na NN omrežje in bo z Elektro Celje d.d. sklenil pogodbo. Omarice bodo predvidoma dim. 55 x 80 x 30 cm (kot npr. Prebil PS5NT), s trotočkovnim zaklepanjem in ključavnico Elektro Celje d.d.
(3) Priklop EU/2 se izvede preko kabla EAY2Y-J 4 x 70 mm2 v stigmaflex 160 mm do nove sekundarne razdelilne omarice, ki se vgradi v zid pri obstoječem hotelu, ob obstoječi KPMO, kjer ima meritve Hotel Triglav. KPMO se sedaj napaja iz TP Dobrna Center s kablom EAY2Y-J 4 x 150 mm2, ki je uvlečen skozi obstoječo cevno kanalizacijo od TP do KPMO. Razdelilna omarica ob KPMO naj bo enakih dimenzij kot obstoječa KPMO. Tarifne varovalke za hotel se V PRIMERU IZGRADNJE UE/2 POVEČAJO iz 3 x 125 A na 3 x 160 A. Varovalke v TP za obstoječ kabel se nato povečajo iz 160 A na 200 A. V razdelilno omarico se vgradita dva horizontalna ločilnika. Napajanje se vzame preko finožičnega kabla Cu 4 x 50 mm2, ki se priključi v KPMO namesto sekundarnega kabla za obstoječ hotel. Ta kabel se nato priključi v novi RO na ločilniku, v katerega se vstavijo 3 x 100 A varovalke za njegovo varovanje (kot do sedaj tarifne v obstoječi KPMO). Na drugi ločilnik v RO se priključi kabel EAY2Y-J 4 x 70 mm2 za priklop RG objekta Welnes EU/2. Kabel se v RO varuje z 3 x 80 A varovalkami. Iz RG Wellnes se bodo nato s sekundarnimi kabli napajali apartmajski objekti.
(4) Dovodni kabel iz TP Dobrna Center, ki napaja KPMO, je EAY2Y-J 4 x 150 mm2 in se vanj ne posega. V primeru večjega odjema kot za 160 A tarifne varovalke skupno za oba objekta (hotel in nove objekte EU/2), se novi objekti priključijo v novi RO1-Pirh. Za ta primer se pusti od RO1-Pirh do objekta prazna cev. Cevi se vkopljejo v globini 0,8–1 m. Pod povoznimi površinami se cev obbetonira. Pred popolnim zasutjem kabla, je potrebno 20–30 cm pod površino položiti se opozorilni PVC trak z oznako »ENERGETSKI KABEL«. V kabelski jarek se položi tudi ozemljitveni trak Fe/Zn 25 x 4 mm, ki se mora položiti 25 do 30 cm nad kablom.
(5) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati idejni projekt Načrt električnih instalacij in el. opreme NN razvod (Elektroprojekti Karmen Kegl Kalšan s.p., št. načrta 25/2017) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje od Elektra Celje, d.d.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. S projektom je potrebno predvideti novo TK omrežje in možnost priključitve na obstoječe.
(2) Za nove trase TK vodov se od obstoječe prostostoječe Telekom omarice ob obstoječem hotelu predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm s pomožnimi jaški BC fi 80 cm s 25T LTŽ pokrovi. Iz jaškov do objektov se položijo alcaten cevi 50 mm. Skozi cevno kanalizacijo se uvleče bakreni kabel TK59, ki se z odcepnimi spojkami razveja do posameznega objekta. Na objektih se vgradijo Telekom tipizirane Rf ali PVC omarice, kjer se objekt priključi na Telekom omrežje.
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1) Meteorna in fekalna kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu.
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je predvidena fekalna kanalizacija, ki se priključi na obstoječ javni fekalni ali mešan kanal preko enega od obstoječih jaškov. Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko lovilca maščob. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
(3) Za odvod meteornih vod iz območja OPPN je predvidena meteorna kanalizacija, ki se priključi na obstoječ javni meteorni kanal preko enega od obstoječih jaškov. Odvod meteornih vod iz objektov in okolice je potrebno speljati v meteorno kanalizacijo, saj glede na geološko sestavo tal, meteorne ni možno ponikati, predvsem zato ker so zemljine zaradi večjega deleža drobnih frakcij slabo prepustne, možna pa je tudi destabilizacija območja zaradi povečanega deleža vlage v zemljini.
(4) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je predvideno na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je predvideno, da se na meteornem kanalu izvede cevni zadrževalnik iz AB cevi, ki zadržuje padavinske vode pred iztokom v kanalizacijo. Predvidena sta dva cevna zadrževalnika skupne kapacitete 54 m3.
(5) Za predvideno kanalizacijo (fekalno in meteorno) je potrebno izdelati načrt kanalizacije in zanj pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije. Predvidena kanalizacija mora biti zgrajena in predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz območja OPPN.
(1) Predvideni objekti se nahajajo v območju vodovodnega sistema Dobrna, zato lastna oskrba s pitno vodo ni dovoljena.
(2) Oskrba objektov na območju OPPN z vodo je predvideno iz vodohrana Kavarna.
(3) Za oskrbo objektov z vodo je predvideno novo vodovodno omrežje, ki se priključi na obstoječ vodovodni sistem južno in zahodno od OPPN in se s tem zagotovi sistem vodovoda brez slepih vodov. Pri načrtovanju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne vode.
(4) Za glavno zanko vodovoda se predvidijo cevi velikosti DN100, priključki pa DN32. Vodomeri za enostanovanjske hiše se vgradijo zunaj objektov v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške. Priključki premera 2˝ ali več se predvidijo v tipskem toplotno izoliranem jašku ali armiranobetonskem jašku izven objekta.
(5) Za predviden vodovod je potrebno izdelati načrt vodovoda in zanj pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Predviden vodovod mora biti zgrajen in predan v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz območja OPPN.
(obveznost priključevanja)
Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljalcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) V obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. Predvideni posegi se nahajajo v neposredni bližini in v vedutnem območju naslednjih enot kulturne dediščine: Dobrna – Zdravilišče (EŠD 97, naselbinski spomenik), Dobrna Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2942, sakralni spomenik), Dobrna – Zdraviliški park (EŠD 12248, vrtnoarhitekturna dediščina) in Dobrna – Ambient cerkve Marijinega vnebovzetja (EŠD 12225, stavbna dediščina). Glede na veljaven varstveni režim mora biti gradnja novih objektov skladna z značilnostmi stavbarstva tega prostora. Gabariti objektov se morajo prilagoditi gabaritom sosednjih objektov. Pozidava ne sme krniti kvalitetne vedute na dominanto cerkve Marijinega vnebovzetja. Novi objekti morajo biti načrtovani na način, da sledijo urbanistični kontinuiteti obravnavanega prostora. Za območje je značilna obcestna pozidava, prislonjena ob zeleno pobočje pod cerkvijo.
(2) Na celotnem območju urejanja veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin. Zaradi tega je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s 55. členom ZVKD-1 omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(4) Ker se območje predvideno za gradnjo nahaja na območju, kjer arheološki potencial še ni ovrednoten in ker gre za razmeroma velik poseg v prostor je priporočljivo izvesti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala.
(5) Za vse posege v zavarovanem območju, ki jih predvideva ta odlok, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pristojni Zavod izvaja tudi konzervatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato ga je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom del pisno ali po elektronski pošti obvestiti.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Načrtovane stavbe se morajo priključiti na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. S ciljem varovanja kakovosti vodotokov in vpliva na podtalnico je tehnološke odplake potrebno obvezno očistiti pred priključitvijo na kanalizacijo do stopnje, ko ne bodo škodovale kanalizacijskemu omrežju in postopkom čiščenja na biološki čistilni napravi. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik.
(2) Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa.
(3) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne / mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
– III. območje varstva pred hrupom na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (60 / 50 dBA)
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Za vsako stavbo je potrebno zagotoviti lastno zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor ob zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin s povišanjem terena, kot je predpisano v 7. členu tega odloka.
Na območju OPPN se ne nahaja nobeno od območij ohranjanja narave.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
(1) Pri pripravi akta so v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je zagotovljena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13).
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu ''zasnova požarne varnosti'', za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu ''študija požarne varnosti''. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13).
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE | Spodnji del Savinje do Sotle |
VOD_OBMOCJ | Donava |
ST_VODONOS | 3 |
VOD_SKUP1 | Razpoklinski / kraški, malo skraseli – obširni in visoko do srednje izdatni vodonosniki, v apnenčastih kamninah predvsem nizke |
VDOON_1 | Dolomitni vodonosniki in vodonosniki v apnenčastih kamninah |
HIDRODIN1 | Odprt |
SRED_DEB1 | >200 |
LITO_OPIS1 | Dolomit in dolomit z rožencem, laporovec in meljevec z lečami in vključki apnenca v menjavanju z dolomitom / Mezozoik, predvsem |
VOD_SKUP2 | Medzrnski ali razpoklinski – Manjši vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode |
VDOON_2 | Vodonosniki v aluvialnih in terciarnih sedimentih |
HIDRODIN2 | Odprt (v terciarnih plasteh lahko zaprt) |
SRED_DEB2 | 10 |
LITO_OPIS2 | Pesek, konglomerat, peščenjak, melj, glina, lapor in lapor z vključki peska, konglomerata in peščenjaka / Kenozoik |
VOD_SKUP3 | Razpoklinski – Lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki |
VDOON_3 | Globoki vodonosniki v karbonatnih kamninah (termalni) |
HIDRODIN3 | Zaprt |
SRED_DEB2 | >200 |
LITO_OPIS3 | Dolomit in apnenec / Mezozoik, pretežno Trias |
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s tem odlokom pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Znotraj enote EU/1 je določenih skupaj 13 parcel, namenjenih gradnji. Od tega jih je 8 namenjenih gradnji enostanovanjskih stavb, 4 gradnji skupnih dovozov in 1 gradnji nove napajalne ceste. Znotraj enote EU/2 je določena 1 parcela, namenjena gradnji. Nadaljnja delitev parcel ni dopustna.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah. V prvi fazi je potrebna izgradnja nove napajalne ceste ter ostale gospodarske javne infrastrukture. Hkrati s to fazo ali pa kasneje se lahko poljubno izgrajujejo načrtovane stavbe, pri čemer je možno enostanovanjske stavbe znotraj enote EU/1 graditi vse v isti fazi ali pa postopoma od vzhoda proti zahodu.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
(4) V sklopu parcelacij so dopustna zgolj manjša odstopanja kot uskladitev stanja na terenu in pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo OPPN.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Dobrna. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Dobrna in na Upravni enoti Celje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0002/2016-29(6)
Dobrna, dne 30. maja 2017
Martin Brecl l.r.
