Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13 – ZDU-1G) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina)
(1) S to uredbo se za izvajanje nalog iz točke a 6. člena Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 924) določajo:
– vrste ocen tveganj za nesreče,
– pristojni organi za izdelavo ocen tveganj za nesreče in njihove naloge,
– vsebina in izdelava ocen tveganja za posamezne nesreče,
– vsebina Državne ocene tveganj za nesreče,
– način sprejetja in javnost ocen tveganj za nesreče,
– način dopolnjevanja in spreminjanja ocen tveganj za nesreče.
(2) Ta uredba se uporablja tudi za izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni, če se samoupravna lokalna skupnost odloči, da jih izdela.
2. člen
(vrste ocen tveganj za nesreče)
Vrste ocen tveganj za nesreče so:
– ocene tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni,
– ocene tveganja za posamezne nesreče za celotno območje države oziroma za posamezna območja države (v nadaljnjem besedilu: ocene tveganja za posamezne nesreče),
– državna ocena tveganj za nesreče kot skupna ocena tveganj za nesreče, ki za državo predstavljajo ugotovljena tveganja.
II. PRISTOJNI ORGANI ZA IZDELAVO OCEN TVEGANJ ZA NESREČE IN NJIHOVE NALOGE
3. člen
(nosilci)
(1) Pristojni organi za izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče so ministrstva, lahko pa tudi samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: nosilci). Nosilci so odgovorni za ustreznost in usklajenost vsebin iz svojih pristojnosti ter za koordinacijo izdelave ocen tveganja za posamezne nesreče.
(2) Ocene tveganja za posamezne nesreče in nosilci so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Nosilci za izvajanje nalog po tej uredbi zagotovijo potrebne kadrovske in finančne vire.
4. člen
(sodelovanje)
(1) Pri izdelavi ocen tveganja za posamezne nesreče morajo sodelovati tudi druga ministrstva in državni organi (v nadaljnjem besedilu: sodelujoči organi), ki so odgovorni za ustreznost in usklajenost vsebin ocen tveganja za posamezne nesreče iz svoje pristojnosti.
(2) V proces izdelave ocen tveganja za posamezne nesreče se po potrebi lahko vključijo tudi pristojni zavodi, gospodarske družbe in nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: drugi sodelujoči).
5. člen
(državni koordinacijski organ)
(1) Državni koordinacijski organ za ocene tveganj za nesreče je Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: državni koordinacijski organ).
(2) Državni koordinacijski organ:
– sodeluje z Medresorsko delovno skupino za ocene tveganj za nesreče iz 6. člena te uredbe,
– usmerja in spremlja izvajanje procesov izdelave ocen tveganj za nesreče z nosilci in s sodelujočimi organi,
– izdela Državno oceno tveganj za nesreče v sodelovanju in soglasju z nosilci,
– pripravi poročilo za obravnavo na Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) o izvedenih aktivnostih in realizaciji nalog na področju izdelave ocen tveganj za nesreče najmanj dvakrat na leto,
– pripravi poročilo o izdelavi ocen tveganj za nesreče za Evropsko komisijo in po sprejetju na vladi o tem poroča Evropski komisiji,
– izvaja druge naloge po odločitvi vlade.
(3) Nosilci poročajo državnemu koordinacijskemu organu o opravljenih aktivnostih in uresničevanju nalog, povezanih z izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče, najmanj dvakrat na leto.
6. člen
(medresorska delovna skupina)
(1) V Medresorsko delovno skupino za ocene tveganj za nesreče (v nadaljnjem besedilu: medresorska delovna skupina) vlada imenuje predstavnike nosilcev in sodelujočih organov.
(2) Medresorsko delovno skupino vodi Ministrstvo za obrambo.
(3) Naloge medresorske delovne skupine so zlasti:
– spremlja izvajanje procesov izdelave ocen tveganja za posamezne nesreče,
– usklajuje delo med nosilci in sodelujočimi organi.
lll. VSEBINA IN IZDELAVA OCEN TVEGANJA ZA POSAMEZNE NESREČE
7. člen
(podlage za izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče)
(1) Podlage za izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče se pridobijo predvsem iz:
– analiz zgodovinskih, arhivskih in drugih podatkov o preteklih nesrečah,
– že izdelanih raziskav, študij in analiz ter drugih strokovnih podlag o nesrečah,
– obstoječih ocen ogroženosti in ocen tveganja za posamezne nesreče,
– drugih strokovnih podlag.
(2) Pri izdelavi ocen tveganja za posamezne nesreče se lahko upoštevajo tudi podatki o:
– podnebnih, orografskih, hidroloških, geoloških, vegetacijskih, zooloških, epidemioloških, seizmoloških in ekoloških značilnostih obravnavanega območja,
– prostorskih značilnostih obravnavanega območja (gostota poselitve in pozidava, lokacija pomembnih objektov za zaščito in reševanje, objekti, ki dodatno ogrožajo okolico, in drugo),
– gospodarskih, negospodarskih, prometnih, energetskih, komunalnih, demografskih, kulturnih, migracijskih in drugih značilnostih obravnavanega območja.
(3) Podlage in podatki za izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče se pridobijo iz javnih zbirk, podatkov strokovnih organov, nosilcev, sodelujočih organov in drugih sodelujočih, podatkov lokalnih skupnosti in podobno.
(4) Pri izdelavi ocen tveganja za posamezne nesreče se poleg te uredbe smiselno upoštevajo tudi smernice Evropske komisije, ki urejajo ocenjevanje in prikazovanje tveganj na področju obvladovanja nesreč.
8. člen
(ocene tveganja za posamezne nesreče s čezmejnimi vplivi)
Pri izdelavi ocen tveganja za posamezne nesreče s čezmejnimi vplivi je treba uskladiti podatke s sosednjimi državami skladno z obveznostmi, ki jih je Republika Slovenija sprejela v okviru mednarodnih organizacij oziroma z mednarodnimi pogodbami.
9. člen
(načrt za izdelavo ocene tveganja za posamezno nesrečo)
(1) Nosilec pripravi načrt za izdelavo ocene tveganja za posamezno nesrečo, ki vsebuje predvsem:
– sodelujoče organe in druge sodelujoče,
– naloge in roke za izdelavo ocene tveganja za posamezno nesrečo,
– načrt sodelovanja javnosti.
(2) Nosilec, sodelujoči organi in drugi sodelujoči v procesu izdelave ocene tveganja za posamezno nesrečo:
– določijo uporabljene metode in tehnike,
– medsebojno uskladijo stopnjo zanesljivosti rezultatov analize tveganja za nesrečo,
– predlagajo merila tveganja (merila za ovrednotenje tveganja in za raven sprejemljivosti tveganja) ter se o njih uskladijo z državnim koordinacijskim organom,
– določijo druge vsebine, pomembne za izdelavo ocene tveganja za posamezno nesrečo.
(3) Nosilec z načrtom in odločitvami iz tega člena seznani državni koordinacijski organ, ki lahko predlaga dopolnitve in spremembe načrta.
10. člen
(vsebina ocen tveganja za posamezne nesreče)
(1) Ocene tveganja za posamezne nesreče vsebujejo:
1. uvod,
2. opis metod in tehnik, uporabljenih pri izdelavi ocen tveganj za nesreče,
3. ugotavljanje tveganja za nesrečo (opis značilnosti nesreče, scenariji tveganja),
4. analize tveganja na podlagi posameznih scenarijev (vplivi na ljudi, gospodarski in okoljski vplivi in vplivi na kulturno dediščino, politični in družbeni vplivi, ocena stopnje zanesljivosti podatkov in verjetnosti rezultatov analiz tveganja),
5. ovrednotenje tveganja za nesreče (merila tveganja, primerjava rezultatov analiz tveganja z merili tveganja, matrike tveganja za nesrečo, kategorizacija stopenj tveganja),
6. tematske prikaze,
7. povzetek ocene tveganja,
8. zaključek,
9. razlago pojmov, kratic in krajšav,
10. vire,
11. priloge,
12. evidenčni list sprememb, dopolnitev in posodobitev.
(2) Podrobnejšo vsebino iz prejšnjega odstavka in pojasnila k vsebinam za izdelavo ter dopolnjevanje ocen tveganja za posamezne nesreče objavijo državni koordinacijski organ in nosilci na svojih spletnih straneh, o čemer obvestijo sodelujoče organe.
(3) Ocene tveganja za posamezne nesreče morajo vključevati informacijske rešitve, ki omogočajo prenos podatkov v informacijsko-komunikacijski sistem državnega koordinacijskega organa.
11. člen
(dodatne vsebine ocen tveganja za posamezne nesreče)
(1) Ne glede na prejšnji člen morajo biti v ocenah tveganja za posamezne nesreče, na katere posredno ali neposredno vplivajo podnebne spremembe, zlasti v analizo in ovrednotenje tveganja, vključene tudi vsebine, povezane s podnebnimi spremembami, z oceno tveganja zaradi podnebnih sprememb in z akcijskim načrtom prilagajanja na podnebne spremembe. To vsebino vedno zagotovi organ, pristojen za področje podnebnih sprememb.
(2) Ne glede na prejšnji člen se v ocene tveganja za posamezne nesreče lahko vključijo tudi predlogi preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje ali zmanjšanje možnosti za nastanek nesreče, predlogi za obvladovanje tveganja za nesreče, ukrepi za omilitev vplivov tveganja ter predlogi ukrepov za sistemsko ureditev obvladovanja tveganja na podlagi veljavnih politik, aktov in strateških dokumentov s področja obravnavanega tveganja ter druge vsebine, ki jih določajo posamezni predpisi, povezani s tveganji.
12. člen
(vsebina ocen tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni)
(1) Izdelava ocen tveganja za posamezne nesreče za samoupravno lokalno skupnost praviloma izhaja iz ocen tveganja za posamezne nesreče.
(2) Vsebina ocen tveganja za posamezne nesreče, določena v 10. in 11. členu te uredbe, se smiselno uporablja tudi kot vsebina za izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko samoupravna lokalna skupnost na podlagi lastnih procesov in postopkov ugotavljanja tveganj izdela tudi druge ocene tveganja za posamezne nesreče, za katera ugotovi, da predstavljajo večje tveganje.
IV. VSEBINA DRŽAVNE OCENE TVEGANJ ZA NESREČE
13. člen
(vsebina Državne ocene tveganj za nesreče)
(1) Državna ocena tveganj za nesreče vsebuje:
1. uvod,
2. povzetke in zaključke ocen tveganja za posamezne nesreče,
3. merila tveganja,
4. primerjavo rezultatov analiz tveganja za nesrečo iz ocen tveganja za posamezne nesreče z merili tveganja, vključno z matrikami tveganja za posamezne nesreče,
5. skupno oceno tveganj za nesreče na podlagi rezultatov prejšnje točke, skupno matriko tveganj za nesreče, obravnavane v Državni oceni tveganj za nesreče,
6. pregled izbranih scenarijev posameznih tveganj in scenarijev več možnih tveganj ter analiz teh tveganj,
7. pregled izbranih scenarijev, ki opredeljujejo potek več možnih medsebojno neodvisnih nesreč ter analiz teh tveganj,
8. tematske prikaze,
9. zaključek,
10. razlago pojmov, kratic in krajšav,
11. vire,
12. priloge,
13. evidenčni list sprememb, dopolnitev in posodobitev.
(2) V Državno oceno tveganj za nesreče morajo biti vključene tudi vsebine iz ocene tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki jih zagotovi organ, pristojen za podnebne spremembe.
(3) V Državno oceno tveganj za nesreče se lahko vključijo tudi vsebine iz ocen ogroženosti za posamezno nevarnost naravne ali druge nesreče in druge vsebine.
(4) Določba tretjega odstavka 10. člena te uredbe se uporablja tudi za Državno oceno tveganj za nesreče.
V. NAČIN SPREJETJA IN JAVNOST OCEN TVEGANJ ZA NESREČE
14. člen
(sprejetje ocen tveganj za nesreče)
(1) Izdelavo Državne ocene tveganj za nesreče s pristojnimi nosilci koordinira državni koordinacijski organ in jo posreduje v sprejetje vladi.
(2) Izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče koordinirajo nosilci, sprejmejo pa jih pristojni ministri.
(3) Ocene tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni sprejme župan.
15. člen
(sodelovanje javnosti pri izdelavi ocen tveganja za posamezne nesreče)
(1) Nosilci zagotovijo sodelovanje zainteresirane javnosti pri izdelavi, spreminjanju in dopolnjevanju ocen tveganja za posamezne nesreče z javno predstavitvijo predlogov ocen tveganja za posamezne nesreče, ki traja najmanj 30 dni.
(2) Kraj, čas in način predstavitve se objavijo na spletnih straneh nosilcev, v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način.
(3) Zbrana mnenja in predlogi se po presoji nosilca vključijo v predloge ocen tveganja za posamezne nesreče.
16. člen
(javnost ocen tveganj za nesreče)
(1) Ocene tveganj za nesreče so javne, razen podatkov, ki so določeni in označeni kot tajni skladno s predpisi o tajnih podatkih ali predstavljajo poslovno skrivnost v skladu s predpisi o gospodarskih družbah.
(2) Nosilci morajo ocene tveganja za posamezne nesreče javno predstaviti najpozneje v 90 dneh po njihovem sprejemu. Javno naznanilo predstavitve se objavi na spletnih straneh nosilcev, v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način.
(3) Nosilci sprejete ocene tveganja za posamezne nesreče, praviloma brez prilog, objavijo na spletu in na svojem sedežu zagotovijo možnost vpogleda.
(4) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri objavi in vpogledu Državne ocene tveganj za nesreče.
Vl. NAČIN DOPOLNJEVANJA IN SPREMINJANJA OCEN TVEGANJ ZA NESREČE
17. člen
(dopolnjevanje in spreminjanje ocen tveganja za posamezne nesreče)
(1) Ocene tveganja za posamezne nesreče se redno dopolnjujejo z novimi podatki.
(2) Ocene tveganja za posamezne nesreče se pregledajo in po potrebi dopolnijo ali spremenijo vsakih pet let, razen če s posebnim predpisom ali sklepom vlade ni drugače določeno.
(3) Izdelane ocene tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni se pregledajo in po potrebi dopolnijo ali spremenijo vsakih pet let, razen če s sklepom župana ali drugim aktom ni drugače določeno.
18. člen
(dopolnjevanje Državne ocene tveganj za nesreče)
Državna ocena tveganj za nesreče se dopolnjuje vsaka tri leta, razen če s sklepom vlade ni drugače določeno.
Vll. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
19. člen
(roki)
(1) Ocene tveganja za posamezne nesreče v skladu s to uredbo se izdelajo do 1. junija 2015.
(2) Državna ocena tveganj za nesreče se izdela do 1. oktobra 2015.
(3) Ocene tveganja za posamezne nesreče, na katere posredno ali neposredno vplivajo podnebne spremembe, se skladno z rezultati ocene tveganja zaradi podnebnih sprememb dopolnijo do 1. oktobra 2016.
(4) Državna ocena tveganj za nesreče se skladno z oceno tveganja zaradi podnebnih sprememb ter rezultati dopolnjenih ocen tveganja za posamezne nesreče iz prejšnjega odstavka dopolni najpozneje do 31. decembra 2016.
20. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00718-6/2014
Ljubljana, dne 14. avgusta 2014
EVA 2014-1911-0010
Vlada Republike Slovenije
mag. Alenka Bratušek l.r.
Predsednica
