Na podlagi četrtega odstavka 204. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije

V Sklepu o razkritjih s strani bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06, 42/09, 85/10 in 62/11) se v 1.a členu besedilo »Direktivo 2010/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za relistinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (UL L št. 329 z dne 14. decembra 2010, str. 3)« nadomesti z besedilom »Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 120)«.

V 4. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Podrejena banka, ki ni določena kot pomembna podrejena banka iz tretjega odstavka tega člena, mora razkriti informacije iz 23.c in 23.d člena tega sklepa, in sicer:
(a) če ima položaj nadrejene družbe bančne podskupine znotraj Republike Slovenije: na konsolidirani podlagi,
(b) v drugih primerih: na posamični podlagi.«.

Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pomembna podrejena banka mora javno objaviti informacije iz 12., 13., 23.c in 23.d člena tega sklepa. Podrejena banka, ki ni določena kot pomembna podrejena banka, mora javno objaviti samo informacije iz 23.c in 23.d člena tega sklepa.«.
V tretjem odstavku se besedilo »23. člena« nadomesti z besedilom »23.b člena«.

Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Banka, ki izračunava kapitalsko zahtevo za tržna tveganja, mora višino kapitalske zahteve razkriti ločeno po posameznih vrstah tržnih tveganj. Poleg tega mora banka ločeno razkriti višino kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo.«.

Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Banka, ki izračunava kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje spremembe cen blaga z uporabo notranjih modelov, mora razkriti naslednje informacije:
(a) za vsak zajeti podportfelj:
– značilnosti uporabljenih notranjih modelov;
– metodologijo za izračun kapitalskih zahtev in opis tveganj, zajetih z notranjim modelom, vključno z opisom pristopa za določitev obdobij likvidnosti, za izpolnjevanje standardov zanesljivosti, primerljivih s pristopom IRB ter za validacijo notranjih modelov, in sicer ločeno za kapitalske zahteve za presežno tveganje neplačila in migracije ter za kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo;
– opis testiranja izjemnih situacij, uporabljen za posamezne podportfelje;
– opis uporabljenih metod za testiranje za nazaj in za potrditev (validacijo) natančnosti in doslednosti notranjih modelov ter opis postopkov modeliranja;
(b) obseg dovoljenj za uporabo notranjih modelov, izdanih s strani Banke Slovenije;
(c) opis sistemov in kontrol za upravljanje – vrednotenje trgovalne knjige v skladu z 12. in 13. členom sklepa o tržnih tveganjih;
(d) najvišje, najnižje in povprečne:
– dnevne mere tvegane vrednosti (VaR) za poročevalsko obdobje in mero tvegane vrednosti na zadnji dan poročevalskega obdobja;
– mere tvegane vrednosti za izjemne situacije (stressed VaR) za poročevalsko obdobje in mero tvegane vrednosti za izjemne situacije na zadnji dan poročevalskega obdobja;
– kapitalske zahteve za presežno tveganje neplačila in migracije ter kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo v poročevalskem obdobju in na zadnji dan poročevalskega obdobja;
(e) kapitalske zahteve ter povprečne vrednosti kapitalskih zahtev v obdobju likvidnosti za vsak podportfelj, in sicer ločeno za kapitalske zahteve za presežno tveganje neplačila ter kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo;
(f) primerjavo med merami dnevne tvegane vrednosti in enodnevno spremembo vrednosti portfelja ob koncu naslednjega delovnega dne, skupaj z analizo pomembnejših prekoračitev tekom poročevalskega obdobja.«.

Besedilo 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V zvezi z listinjenjem mora banka razkriti naslednje informacije, kjer je primerno, ločeno za bančno in trgovalno knjigo:
(a) cilje, ki jih želi banka doseči z dejavnostjo listinjenja;
(b) naravo drugih tveganj v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi, vključno z likvidnostnim tveganjem;
(c) vrste tveganj z vidika nadrejenosti osnovnih pozicij v listinjenju in osnovnih izpostavljenosti, ki oblikujejo pozicije zadnjega v verigi listinjenj, pridobljenih in zadržanih z dejavnostjo relistinjenja;
(d) vloge, ki jih banka prevzema v procesu listinjenja;
(e) obseg aktivnosti banke v posamezni vlogi iz točke (d) tega odstavka;
(f) opis postopkov za spremljanje sprememb kreditnega in tržnega tveganja pozicij v listinjenju, vključno s spremljanjem vpliva sprememb kvalitete osnovnih izpostavljenosti na pozicije v listinjenju, ter razlike v postopkih za pozicije v relistinjenju;
(g) opis politik banke, ki urejajo uporabo varovanja in osebnega kreditnega zavarovanja za zmanjšanje tveganj zadržanih pozicij v listinjenju in relistinjenju, vključno z opredelitvijo pomembnejših nasprotnih strank, s katerimi so sklenjeni posli varovanja, ločeno po vrstah izpostavljenosti tveganju;
(h) pristope, ki jih uporablja za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, vključno z navedbo vrst pozicij v listinjenju, za katere se uporablja posamezen pristop;
(i) vrste pravnih oseb s posebnim namenom listinjenja (v nadaljevanju SSPE), s pomočjo katerih banka v vlogi sponzorja listini izpostavljenosti tretjih oseb, vključno z navedbami, ali ima izpostavljenosti do teh SSPE, v kakšni obliki in v kolikšnem obsegu, ločeno za bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti, kot tudi seznam subjektov, ki jih banka upravlja ali jim svetuje, in ki investirajo bodisi v izpostavljenosti, listinjene s strani banke, bodisi v SSPE, v razmerju do katerih nastopa banka v vlogi sponzorja;
(j) povzetek računovodskih politik za listinjenje, ki vključuje informacije o:
– tem, ali se posli obravnavajo kot prodaje ali financiranja,
– pripoznavanju dobičkov pri prodaji,
– metodologijah, ključnih predpostavkah in vhodnih podatkih za vrednotenje pozicij v listinjenju ter njihovih spremembah glede na predhodno obdobje,
– obravnavi sintetičnih listinjenj, če ta informacija ni zajeta v drugih računovodskih politikah,
– tem, kako so vrednotene izpostavljenosti, ki jih namerava banka listiniti, in ali so evidentirane v bančni ali trgovalni knjigi,
– politikah za pripoznavanje obveznosti v izkazu finančnega položaja v primerih, ki lahko zahtevajo od banke zagotavljanje finančne podpore za listinjene izpostavljenosti;
(k) imena ECAI, ki se uporabljajo za ocenjevanje pozicij v listinjenju, in vrste izpostavljenosti, za katere se uporablja ocena posamezne agencije;
(l) kjer je primerno, opis metode notranjega ocenjevanja, vključno z informacijami o strukturi procesa notranjega ocenjevanja in razmerju med notranjimi in zunanjimi bonitetnimi ocenami, uporabi notranjega ocenjevanja za druge namene kot za izračun kapitalskih zahtev, kontrolnih mehanizmih pri procesu notranjega ocenjevanja, vključno z oceno njihove neodvisnosti in odgovornosti ter informacijami o pregledu procesa notranjega ocenjevanja, vrstah izpostavljenosti, za katere se uporablja metoda notranjega ocenjevanja ter dejavnikih izjemnih situacij, ki so upoštevani pri določitvi stopenj kreditne izboljšave, ločeno po vrstah izpostavljenosti;
(m) pojasnila bistvenih sprememb glede kvantitativnih razkritij v točkah (n) do (r) glede na zadnje poročevalsko obdobje;
(n) naslednje informacije, razčlenjene po vrstah izpostavljenosti, ločeno za bančno in trgovalno knjigo:
– skupno stanje pozicij v listinjenju, ločeno za tradicionalno in sintetično listinjenje ter listinjenje, v katerem banka prevzema le vlogo sponzorja,
– skupni znesek zadržanih ali kupljenih bilančnih pozicij v listinjenju ter zunajbilančnih pozicij v listinjenju,
– skupni znesek izpostavljenosti, ki jih banka namerava listiniti,
– za listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila, celotno vrednost črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti, pripisano udeležbi originatorja in udeležbi investitorja, skupno kapitalsko zahtevo banke za udeležbo originatorja in skupno kapitalsko zahtevo banke za udeležbo investitorja, izračunano na osnovi investitorjevega dela črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti in dela nečrpanih zneskov kreditnih linij,
– znesek pozicij v listinjenju, ki so bile odštete od kapitala ali tehtane s 1250 %,
– povzetek dejavnosti listinjenja v poročevalskem obdobju, vključno z zneskom listinjenih izpostavljenosti in pripoznanimi dobički ali izgubami iz prodaje;
(o) naslednje informacije, ločeno za bančno in trgovalno knjigo:
– skupni znesek zadržanih ali kupljenih pozicij v listinjenju in z njimi povezani znesek kapitalskih zahtev, razčlenjen na pozicije v listinjenju in relistinjenju in nadalje razčlenjen v razumno število razredov uteži tveganja oziroma kapitalskih zahtev za vsak pristop, ki ga banka uporablja za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti,
– skupni znesek zadržanih ali kupljenih pozicij v relistinjenju, razčlenjen na izpostavljenosti pred in po varovanju/zavarovanju in izpostavljenosti do dajalcev osebnega jamstva, razčlenjene po stopnjah kreditne kvalitete ali nazivih dajalcev osebnega jamstva;
(p) za listinjene izpostavljenosti v bančni knjigi, znesek zapadlih postavk/postavk, ki jih je banka oslabila oziroma oblikovala rezervacije in znesek izgub, ki jih je banka pripoznala v poročevalskem obdobju, oboje razčlenjeno po vrstah izpostavljenosti;
(r) za listinjene izpostavljenosti v trgovalni knjigi, skupen znesek izpostavljenosti, ki se upošteva pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, razčlenjen na tradicionalno in sintetično listinjenje in po vrstah izpostavljenosti.«.

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2011.