Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/2010 z dne 29. 1. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/2010 z dne 29. 1. 2010

Kazalo

246. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja Trata II (P5/S16) – 1. faza, stran 916.

Na podlagi 61. člena in v povezavi s sedmim odstavkom 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99, 53/99 – popravek, 73/02, 117/02, 43/03 in 44/05) ter 74. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kočevje 8 (Uradni list RS, št. 68/99 in 43/03) je Občinski svet Občine Kočevje na 25. redni seji dne 21. 1. 2010 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za območje urejanja Trata II (P5/S16) – 1. faza
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za zahodni del območja urejanja Trata II (P5/S16) – 1. faza (v nadaljevanju: zazidalni načrt). Prometna ureditev posega tudi na dele območij urejanja P5/ŽP, P5/S2, in P5/P2 (ki se urejajo s PUP-om za SV del ureditvenega območja mesta Kočevje za del planske celote P5) ter del območja urejanja P5/S3 (ki se ureja s PUP-om za JZ del ureditvenega območja mesta Kočevje za del planske celote P5).
2. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z ZN)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja ZN, namensko rabo, vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih posegov, funkcionalna in oblikovna merila in pogoje za graditev objektov in izvedbo drugih del, možnost postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev utrjenih površin, zelenih površin in prostorov za igro otrok ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli odloka)
Sestavni del odloka so naslednje grafične priloge:
–    LIST 4.1   – Ureditveno območje na            M 1:1000
                katastrskem načrtu
–    LIST 4.2   – Ureditveno območje na            M 1:1000
                geodetskem načrtu
–    LIST 5     – Pregledna situacija              M 1:1000
–    LIST 6     – Arhitektonsko zazidalna           M 1:500
                situacija
–    LIST 7     – Situacija zunanje ureditve        M 1:500
–    LIST 8     – Prometno tehnična situacija,      M 1:500
                idejna višinska regulacija in
                načrt intervencijskih poti
–    LIST 9     – Zbirni načrt komunalnih vodov     M 1:500
                in naprav
–    LIST 10    – Obodna parcelacija in načrt      M 1:1000
                gradbenih parcel na katastrskem
                načrtu
–    LIST 11    – Obodna parcelacija in načrt      M 1:1000
                gradbenih parcel na geodetskem
                načrtu
–    LIST 12    – Idejni zakoličbeni načrt         M 1:500.
4. člen
(dodatna vsebina odloka)
Zazidalni načrt vsebuje še:
I    Tekstualni del
              – Smernice in mnenja nosilcev
              urejanja prostora
              – Obrazložitev zazidalnega načrta
II   Grafični del
–    LIST 1   – Izsek iz dolgoročnega plana        M 1:5000
–    LIST 2   – Kopija katastrskega načrta         M 1:1000
–    LIST 3   – Geodetski načrt                     M 1:500
–    LIST 13  – Idejna zasnova objektov – tip A     M 1:200
–    LIST 14  – Idejna zasnova objektov – tip B     M 1:200
–    LIST 15  – Idejna zasnova objektov – tip C     M 1:200
–    LIST 16  – Idejna zasnova objektov – tip D     M 1:200
–    LIST 17  – Idejna zasnova objektov – tip       M 1:200
              D/1
–    LIST 18  – Idejna zasnova objektov – tip E    M 1:200.
5. člen
(izdelovalec ZN)
Zazidalni načrt je na podlagi posebnih strokovnih podlag in programske zasnove za območje P5/S16 ZN Trata II v Kočevju (izdelovalec Populus d.o.o., junij 2002) izdelal City Studio d.o.o. pod št. projekta 779, v novembru 2009.
II. UREDITVENO OBMOČJE ZAZIDALNEGA NAČRTA
6. člen
(ureditveno območje zazidalnega načrta)
Z zazidalnim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvidi izgradnja štiridesetih individualnih stanovanjskih hiš in dveh večstanovanjskih objektov ter komunalno energetske in prometne infrastrukture.
1. Obseg
Ureditveno območje zazidalnega načrta – 1. faza (v nadaljevanju: ureditveno območje) obsega zahodni del območja urejanja Trata II (P5/S16), in sicer zemljišča s parc. št. 80/2, 80/3, 83/1, 83/2, 83/3, 83/4, 83/5, 83/6, 84 (del), 85/1, 85/2, 86 (del), 87/1, 87/2, 89/1, 96/1 (del), 96/2 (del), 98/2 (del), 99/1 (del), 99/2 (del), 100/1 (del) in 100/2 (del), vse k.o. Kočevje.
Prometna ureditev posega tudi na območje urejanja P5/ŽP in sicer na zemljišča s parc. št. 2111/16 (del), 2111/23 (del), 2170/2 (del), 2170/3 (del) in 84 (del), v območje urejanja P5/S2 s parc. št. 2169 (del), v območje urejanja P5/P2 s parc. št. 2169 (del) ter v območje urejanja P5/S3 s parc. št. 2170/3 (del) in 2171/2 (del), vse k.o. Kočevje.
2. Meja
Meja ureditvenega območja zazidalnega načrta poteka v katastrski občini Kočevje.
Meja območja ZN poteka po severnem robu zemlj. parcelne št. 80/3, preseka pot s parc. št. 96/2 in se nadaljuje proti jugu ob zahodnem robu parcel 98/2, 99/2, 100/2, 100/1 in južnem robu parcele 99/1, kjer preseka cesto s parc. št. 2169 in nadaljuje po isti parceli proti zahodu, ponovno preseka cesto s parc. št. 2169 in se nadaljuje po južnem robu parcele 83/1, nato zalomi proti jugu in nadaljuje po vzhodni strani zemlj. parc. št. 87/1 in preseka cesto s parc. št. 2169, ponovno zalomi proti zahodu in nadaljuje po južnem robu zemlj. parc. št. 2169 prečka železnico s parc. št. 2111/23, nadaljuje po južnem robu zemlj. parc. št. 2170/3, nadaljuje po vzhodnem robu ceste s parc. št. 2171/2, ki jo prečka, nadaljuje po zahodnem robu iste ceste in prečka cesto s parc. št. 2170/3 in nadaljuje proti severu po zahodnem robu križišča parc. št. 2170/3 in 2170/2, prečka cesto s parc. št. 2170/2 in se nadaljuje proti jugu in naprej proti vzhodu po severnem robu zemlj. parc. št. 2170/3, ponovno prečka železnico in nadaljuje proti severu po zahodnem robu zemlj. parc. št. 86, 83/2 in diagonalno po zemlj. parc. št. 84 ter poseže v jugo-vzhodni del zemlj. parc. št. 2111/16 in nadaljuje po zahodnem in severnem robu zemlj. parc. št. 83/6, zalomi proti severu in nadaljuje po zahodnem robu zemlj. parc. št. 80/2 in 80/3.
Meja ureditvenega območja zazidalnega načrta je razvidna iz grafičnih prikazov: Ureditveno območje na katastrskem načrtu (list št. 4.1.) ter Ureditveno območje na geodetskem načrtu (list št. 4.2.) in analitično obdelana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
3. Površina
Površina območja zazidalnega načrta znaša 56.209 m2.
4. Delitev na prostorske enote
Območje ZN sestavljajo tri prostorske enote F1, F2 in F3.
Delitev območja na posamezne prostorske enote je razvidna iz Pregledne situacije (list št. 5)
III. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
7. člen
(regulacijske omejitve)
Posegi v prostor morajo upoštevati omejitve prikazane na grafični karti Arhitektonsko zazidalna situacija (list št. 6).
Posegi v prostor se morajo skladati z elementi, prikazanimi na Arhitektonsko zazidalni situaciji (list št. 6) in na Situaciji zunanje ureditve (list št. 7) iz 3. člena odloka.
Oznake na grafičnih kartah imajo naslednji pomen:
– meja območja urejanja – določa mejo območja urejanja,
– meja ureditvenega območja ZN – določa mejo območja ZN,
– meja prostorske enote (F) – določa mejo površine, ki se ureja z enotnimi merili in pogoji ter vsebuje eno ali več gradbenih parcel, razdeljena je na enega ali več lastnikov,
– RL – regulacijska linija je črta, ki razmejuje javne površine od drugih površin,
– GL – gradbena linija je črta, na katero mora biti s fasado postavljen objekt, ki se gradi na zemljišču ob tej črti, dovoljeni so le manjši zamiki fasade, kot odraz členitve in oblikovanja fasad objekta,
– GM – gradbena meja je črta, ki jo načrtovan objekt ne sme presegati,
– GMp – gradbena meja pomožnih objektov je črta, ki jo garaže, zimski vrtovi in nadstreški ob predvidenih objektih ne smejo presegati,
– predviden objekt – določa lego načrtovanega objekta v prostoru z njegovimi tlorisnimi gabariti,
– oznaka objekta – označuje tip stanovanjskega objekta glede na njegovo funkcionalno zasnovo,
– višinski gabarit – določa maksimalno etažnost objekta,
– uvoz – določa položaj uvozov na parcelo,
– parkovna površina – določa lego parkovne površine v prostoru,
– zazelenjena površina – določa lego načrtovane zazelenjene površine v prostoru,
– oznaka ulice – označuje tip načrtovane javne površine namenjene prometu glede na njeno funkcionalno zasnovo,
– tlakovana površina – določa lego načrtovane tlakovane ureditve v prostoru,
– zbirno in odjemno mesto za odpadke – določa lego načrtovanega zbirnega in odjemnega mesta za odpadke ter ekološkega otoka v prostoru,
– zaščitno zelenje – določa lego načrtovane ureditve z zaščitnim zelenjem,
– smer slemena – določa smer loma strešine.
8. člen
(dopustne dejavnosti)
Prostorska enota F1
V prostorski enoti F1 je predvidena gradnja individualnih prostostoječih stanovanjskih objektov:
11100 enostanovanjske stavbe.
V prostorski enoti F1 je do 50% tlorisne površine pritličja objekta lahko namenjenih tudi za:
12203 druge upravne in pisarniške dejavnosti, vendar le za poslovne prostore, namenjene lastnemu poslovanju podjetij;
Prostorska enota F2
V prostorski enoti F2 je predvidena gradnja večstanovanjskih objektov:
11221 tri- in večstanovanjske stavbe.
9. člen
(dopustni posegi znotraj območja ZN)
Prostorska enota F1
V prostorski enoti F1 je predvidena gradnja individualnih prostostoječih stanovanjskih objektov s spremljajočimi ureditvami.
V prostorski enoti F1 je predvidenih pet tipov stanovanjskih objektov, in sicer:
– TIP A
– TIP B
– TIP C
– TIP D
– TIP D/1.
Dopustni posegi v prostorski enoti F1 so:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– sanacija in priprava zemljišča za gradnjo,
– gradnja novih objektov,
– gradnja kleti v tlorisnih gabaritih objekta,
– gradnja nezahtevnih objektov iz 12. člena tega odloka za prostorsko enoto F1,
– gradnja enostavnih objektov iz 13. člena tega odloka za prostorsko enoto F1,
– urejanje parkovnih, zelenih in utrjenih zunanjih površin,
– urejanje prometne in komunalno energetske infrastrukture,
– vzdrževanje objektov, naprav in površin.
Prostorska enota F2
V prostorski enoti F2 je predvidena gradnja dveh večstanovanjskih objektov – TIP E in niz garaž oziroma shramb z vsemi spremljajočimi ureditvami.
Dopustni posegi v prostorski enoti F2 so:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– sanacija in priprava zemljišča za gradnjo,
– gradnja novih objektov,
– gradnja kleti v tlorisnih gabaritih objekta,
– gradnja nezahtevnih objektov iz 12. člena tega odloka za prostorsko enoto F2,
– gradnja enostavnih objektov iz 13. člena tega odloka za prostorsko enoto F2,
– urejanje parkovnih, zelenih in utrjenih zunanjih površin,
– zasaditev zaščitnega zelenja ob zahodni in severni strani prostorske enote F2,
– urejanje prometne in komunalno energetske infrastrukture,
– vzdrževanje objektov, naprav in površin.
Prostorska enota F3
V prostorski enoti F3 je predvidena rekonstrukcija dela ceste Trata XIV ter križišča s Kolodvorsko cesto.
10. člen
(oblikovanje objektov in zunanjih površin)
Prostorska enota F1
Oblikovanje objektov:
Konstrukcija objekta je lahko zidana ali montažna. Kolenčni zid je lahko visok do največ 1,5 m.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: kamen, omet, steklo in les. Dopustna je kombinacija različnih materialov, s tem, da je prevladujoči omet. Barve fasad so svetle.
Streha objektov je dvokapnica z naklonom 35–40°. Izjema so objekti tipa B, pri katerih je streha lomljena dvokapnica v obliki črke L, tudi z naklonom 35–40°. Kritina je opečna ali pa po barvi in strukturi njej podobna. Prepovedana je plastična kritina, valovitka in pocinkana svetleča pločevina. Na strešinah je dopustna uporaba strešnih fotonapetostnih sistemov (fotovoltaika).
Streha osnovnih delov objektov se izvede z napuščem v širini 0,80 m.
Smer slemen je razvidna iz Arhitektonsko zazidalne situacije (list št. 6).
Dovoljena je izvedba frčad, čopov in strešnih oken. Frčade ne smejo presegati 1/3 strešne površine, na kateri se nahajajo in morajo biti enakega naklona kot osnovna streha.
Stavbno pohištvo je lahko leseno, PVC ali Alu.
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
Garaže in gospodarski objekti morajo biti zidani, ometani in pleskani v isti barvi kot osnovni objekt. Streha mora biti dvokapnica z istim naklonom kot osnovni objekt in krita z identično kritino kot osnovni objekt ali pa ravna nepohodna. Gradijo se lahko le znotraj površine, ki je namenjena gradnji prizidkov in je omejena z gradbeno mejo prizidka (GMp). Maksimalna skupna velikost pomožnega objekta je 30 m2.
Fasade in streha zimskih vrtov so iz transparentnih (steklenih) polnil, z možnostjo odprtja fasad v poletnem času. Gradijo se lahko v sklopu gabarita osnovnega objekta oziroma toleranc.
Nadstrešnice so odprte z vseh strani in nadkrite s streho, ki je oblikovana kot streha glavnega objekta ali ravna. Gradijo se lahko le znotraj površine, ki je namenjena gradnji prizidkov in je omejena z gradbeno mejo prizidka (GMp). Manjši nadstreški do širine 1m pa se lahko gradijo tudi nad vhodi v objekt.
Pergole so objekti, ki so odprti z vseh strani, brez strehe, zazelenjeni s plezalkami in se lahko gradijo po celotni gradbeni parceli.
Za nadstreške, zimske vrtove, pergole nad terasami se lahko uporablja naslednje materiale: leseni in kovinski nosilci in okvirji ter zasteklitev. Streha naj bo iz istega materiala, kot pri osnovnem objektu ali steklena.
Garaže, nadstreški, zimski vrtovi in pergole nad terasami so pritlični in ne smejo presegati višine 3,50 m.
Ograje se predvidijo proti cesti in na medposestnih mejah. Postavijo se po obodu gradbene parcele oziroma na meji dveh sosednjih parcel. Za ograje se lahko uporabljajo naslednji materiali: les in žica z živico na betonskem podstavku višine 0,6 m. Ograje se lahko zazelenijo. Ograja skupaj s podstavkom ne sme presegati višine 1,8 m.
Oporni zidovi so maksimalne višine 1,5 m, v kamniti ali betonski izvedbi, zazelenjeni s plezalkami. Gradijo se lahko na celotni gradbeni parceli.
Višina protihrupne ograje se določi s študijo obremenitve okolja s hrupom železniškega prometa. Za protihrupno ograjo se lahko uporablja naslednje materiale: les, strukturiran beton ali kamen. Ograje se ozelenijo s plezalkami. Protihrupna ograja se izvede v eni fazi in mora biti enotno oblikovana.
Odjemno mesto komunalnih odpadkov se izvede v obliki nadstrešnice maksimalne višine 3,0 m, ki se postavi na betonsko podlago, ogradi s parapetnim zidom in obsadi z grmovjem.
Ekološki otok (zbiralnica ločenih frakcij) se postavi na betonsko podlago, ogradi s parapetnim zidom ali leseno ograjo maksimalne višine 2,0 m in obsadi z grmovjem.
Elektro omarice se postavijo kot prostostoječe v sklopu ograje, na vedno dostopnem mestu.
Telefonske omarice se vgradijo v fasade objektov, ki so orientirane stran od cest.
Začasni objekti, kot so gradbene barake in podobno, se lahko postavijo le za omejeno časovno obdobje, največ za dve leti in po končani izgradnji objekta obvezno odstranijo.
Ureditev pripadajočih zunanjih površin:
– utrjene – tlakovane površine,
– zazelenjene površine,
– drevoredi,
– vrtne ureditve na zasebnih zemljiščih (zelene površine, tlakovane površine, otroška igrala, ribniki in vrtni kamini),
– parkovne ureditve P1 in P2 na delu zemlj. s parcelno številko 83/1, 83/2 in 83/3 k.o. Kočevje, (zelene površine, tlakovane površine, klopi, koši za smeti),
– brežine in oporni zidovi,
– prometne površine.
Urejanje zelenih površin mora biti enotno.
Zasaditev zelenih površin se izvede z avtohtonimi vrstami grmovnic in dreves.
Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni mogoče drugače zavarovati. Oporni zidovi morajo biti ozelenjeni s plezalkami in ne smejo presegati višine 1,50 m.
Brežine se lahko urejajo tudi z betonskimi škarpniki, obraščenimi z avtohtonim rastlinjem ali armirano zemljino, ki tudi ne smejo presegati skupne višine 1,50 m.
Prostorska enota F2
Oblikovanje objektov:
Konstrukcija objekta je zidana ali betonska. Kolenčni zid je lahko visok do največ 1,5 m.
Za oblikovanje fasad se lahko uporabi materiale: kamen,omet, steklo in les. Dopustna je kombinacija različnih materialov, s tem, da je prevladujoči omet. Barve fasad so svetle.
Streha objektov je sestavljena dvokapnica z naklonom 35–40°, krita z opečno kritino ali pa bo barvi in strukturi njej sorodno. Prepovedana je plastična kritina, valovitka in pocinkana svetleča pločevina. Na strešinah je dopustna uporaba strešnih fotonapetostnih sistemov (fotovoltaika).
Dovoljena je izvedba frčad, čopov in strešnih oken. Frčade ne smejo presegati 1/3 strešne površine in morajo biti enakega naklona kot osnovna streha. Streha osnovnih delov objektov je izvedena z napuščem v širini 0,50 m.
Smer slemen je razvidna iz Arhitektonsko zazidalne situacije (list št. 6)
Stavbno pohištvo je lahko leseno, PVC ali Alu.
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
Pomožni objekti oziroma garaže na severni strani večstanovanjskih objektov se izvedejo le znotraj gradbenih mej prizidka GMp. Uporabijo se naslednji materiali: leseni in kovinski nosilci in okvirji ter lesena polnila ali polnila zaključena z ometom. Streha je ravna ali blaga enokapnica z naklonom do 10°, kritina pločevinasta v opečni ali sivi barvi. Pomožni objekti oziroma garaže se morajo izvesti sočasno po enotnem projektu.
Nadstreški do širine 1m se predvidijo le nad vhodi v objekt.
Ograje se predvidijo na obodu atrijev. Ograje so lesene na betonskem podstavku višine do 0,6 m. Ograja skupaj s podstavkom ne sme presegati višine 1,8 m. Ograje se lahko zazelenijo. Ograja mora biti enotna za oba objekta in izvedena sočasno z gradnjo objektov.
Ob otroškem igrišču je možna postavitev kovinske ali žične ograje, višine do 1,10 m.
Oporni zidovi so maksimalne višine 1,5 m, v kamniti ali betonski izvedbi, zazelenjeni s plezalkami. Gradijo se lahko na celotni gradbeni parceli.
Višina protihrupne ograje se določi s študijo obremenitve okolja s hrupom železniškega prometa. Za protihrupno ograjo se lahko uporablja naslednje materiale: les, strukturiran beton ali kamen. Ograje se ozelenijo s plezalkami. Protihrupna ograja se izvede v eni fazi in mora biti enotno oblikovana.
Odjemno mesto komunalnih odpadkov se izvede v obliki nadstrešnice maksimalne višine 3,0 m, ki se postavi na betonsko podlago ogradi s parapetnim zidom in obsadi z grmovjem.
Ekološki otok (zbiralnica ločenih frakcij) se postavi na betonsko podlago, ogradi s parapetnim zidom ali leseno ograjo maksimalne višine 2,0 m in obsadi z grmovjem.
Urbana oprema (klopi, koši za smeti, kolesarnice, elementi javne razsvetljave …) mora biti enotno oblikovana.
Elektro omarice se postavijo kot prostostoječe na vedno dostopnem mestu ali vgradijo v fasade objektov, ki so orientirane stran od cest in dostopne.
Telefonske omarice se vgradijo v fasade objektov, ki so orientirane stran od cest.
Začasni objekti, kot so gradbene barake in podobno, se lahko postavijo le za omejeno časovno obdobje, največ za dve leti in po končani izgradnji objekta obvezno odstranijo.
Ureditev pripadajočih zunanjih površin:
– utrjene – tlakovane površine,
– zazelenjene površine,
– atriji vzdolž daljših stranic objektov,
– otroško igrišče na delu zemljišča s parcelno številko 83/4, k.o. Kočevje,
– površine z zaščitnim zelenjem ob zahodni in severni strani prostorske enote F2,
– brežine in oporni zidovi,
– prometne površine.
Urejanje zelenih površin mora biti enotno.
Zasaditev zelenih površin se izvede z avtohtonimi vrstami grmovnic in dreves.
Park med večstanovanjskima objektoma se ureja v tlaku in zelenicah z vsemi elementi urbane opreme (drevesa, klopi, otroško igrišče, igrala, koši za smeti, osvetlitev). Zazelenjene površine se urejajo parkovno, zasadi se trava, skupine grmovnic in dreves, uredijo se poti in počivališča.
Zaščitno zelenje se zasadi ob zahodni in severni strani prostorske enote F2.
Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni mogoče drugače zavarovati. Oporni zidovi morajo biti ozelenjeni s plezalkami in ne smejo presegati višine 1,50 m.
Brežine se lahko urejajo tudi z betonskimi škarpniki, obraščenimi z avtohtonim rastlinjem in armirano zemljino, ki tudi ne smejo presegati skupne višine 1,50 m.
11. člen
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
Umestitve objektov v prostor so opredeljene v Arhitektonsko zazidalni situaciji (list št. 6).
Prostorska enota F1
Objekti se gradijo na za to predvidenih površinah (zemljiščih za gradnjo) upoštevajoč gradbene meje in gradbene linije. Podane so dimenzije osnovnega volumna, kateremu je možno dodajati ali odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne v sklopu predvidenih toleranc.
Stanovanjski objekti vseh tipov imajo lahko največ klet, pritličje in mansardo (K)+P+M, vsi pomožni objekti pa največ pritličje P.
Višinska kota pritličja vseh objektov je 0,15 metra nad urejenim nivojem terena. Glede na razgibanost terena lahko klet s treh strani sega izven nivoja terena do največ 1,0 m.
Pomožni objekti se lahko gradijo le znotraj gradbene meje pomožnih objektov (GMp). Višina pomožnih objektov ne sme presegati 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
Tip A:
Osnovna tlorisna oblika objekta je pravokotnik dimenzij 8,60 x 11,20 m.
Višina slemena je 7,70 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 3,50 m nad utrjenim terenom.
Tip B:
Osnovna tlorisna oblika objekta je L maksimalnih dimenzij 10,60 x 10,60 m. Maksimalna dolžina krajše stranice je 6,60 m.
Višina slemena je 7,00 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 3,20 m nad utrjenim terenom.
Tip C:
Osnovna tlorisna oblika objekta je razgiban večkotnik maksimalnih dimenzij 13,40 x 10,30 m.
Višina slemena je 7,80 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 3,50 m nad utrjenim terenom.
Tip D:
Osnovna tlorisna oblika objekta je razgiban večkotnik maksimalnih dimenzij 13,05 x 12,55 m.
Višina slemena je 9,60 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 4,10 m nad utrjenim terenom.
Tip D/1:
Osnovna tlorisna oblika objekta je razgiban večkotnik maksimalnih dimenzij 13,05 x 13,45 m.
Višina slemena je 9,60 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 4,10 m nad utrjenim terenom.
Prostorska enota F2
Objekti se gradijo na za to predvidenih površinah (zemljiščih za gradnjo) upoštevajoč gradbene meje in gradbene linije.
Višinska kota pritličja obeh večstanovanjskih objektov je 0.15 metra nad urejenim nivojem terena.
Stanovanjska objekta imata lahko največ klet, pritličje, eno nadstropje in mansardo (K)+P+1+M, pomožni objekti pa največ pritličje P.
Pomožni objekti se lahko gradijo le znotraj gradbene meje pomožnih objektov (GMp). Višina pomožnih objektov ne sme presegati 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
Tip E:
Osnovna tlorisna oblika objekta je razgiban večkotnik maksimalnih dimenzij 17,00 x 57,80 m.
Višina slemena je 11,80 m nad utrjenim terenom.
Višina kapi je 7,60 m nad utrjenim terenom.
12. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov)
Znotraj ureditvenega območja je dovoljena gradnja in ureditve naslednjih nezahtevnih objektov:
Prostorska enota F1
– garaže in gospodarski objekti (bruto površine največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m)
– zimski vrtovi (bruto površine največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m)
– oporni zidovi (do višine 1,5 m)
– medposestne ograje (do višine 1,8 m)
– spominska obeležja na območju parka na zahodni strani krožišča – spomenik, kip, spominska plošča
Prostorska enota F2
– pomožni objekti oziroma garaže na severni strani večstanovanjskih objektov (bruto površina posamezne garaže je največ 30 m2, višina najvišje točke največ 3,5 m)
– oporni zidovi (do višine 1,5 m)
– ograje atrijev (do višine 1,8 m)
– spominska obeležja na območju parka – spomenik, kip, spominska plošča, tehnični spomenik ….
13. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
Znotraj ureditvenega območja je dovoljena gradnja in ureditve naslednjih enostavnih objektov:
Prostorska enota F1
– nadstreški (bruto površine največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m)
– pergole nad terasami
– protihrupna ograja vzporedno z železniško progo
– utrjeno dvorišče
– pomožni cestni objekti
– pomožni komunalni objekti
– spominska obeležja
– urbana oprema na javnih površinah (klopi, javna razsvetljava, koši za smeti, nadstrešnice za zbirna in odjemna mesta komunalnih odpadkov)
– redna in investicijska vzdrževalna dela
Prostorska enota F2
– pergole nad terasami
– utrjeno dvorišče znotraj atrija
– pomožni cestni objekti
– pomožni komunalni objekti
– spominska obeležja
– urbana oprema na javnih površinah (klopi, javna razsvetljava, koši za smeti, nadstrešnice za zbirna in odjemna mesta komunalnih odpadkov)
– redna in investicijska vzdrževalna dela.
IV. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
14. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Splošni pogoji
Prostorski enoti F1 in F2 se prometno navezujeta neposredno na krožišče premera 28 m, ki se izvede na križišču med obstoječima cestama Trata XIII in Trata XIV.
Ohranja se obstoječa navezava na jugu na Kolodvorsko cesto po obstoječih cestah Trata XIV in Trata XV.
V prostorski enoti F3 je predvidena rekonstrukcija ceste Trata XIV v delu od križišča s Cesto 1 do Kolodvorske ceste ter rekonstrukcija in semaforizacija križišča s Kolodvorsko cesto. Ureditev križišč na obeh straneh nivojskega železniškega prehoda mora biti v skladu z določili veljavnih področnih predpisov.
Obstoječa cesta Trata XIV se rekonstruira tudi v delu od krožišča proti severu.
Obstoječa cesta Trata XIII se nadaljuje od krožišča proti zahodu (Cesta 2 – C2).
Izvede se nova cesta Cesta 1 – C1, ki poteka po severnem in zahodnem delu funkcionalne enote F1.
Med cestama Cesta 1 in Cesta 2 se izvedeta dve interni ulici Ulica 2 in Ulica 3.
Na Cesto 2 se priključi nova ulica Ulica 4.
Cesta 1 tvori s podaljškom obstoječih cest Trata XIII in Trata XIV krožno prometno povezavo celotnega območja urejanja.
Skupen dovoz do večstanovanjskih objektov je širok 9,80 metrov, individualni dovozi do objektov pa so široki 5,50 m. Vsi dovozi so izvedeni s poglobljenim robnikom.
Vse prometne površine so utrjene z ustreznim tlakom oziroma asfaltirane.
Minimalni radij vozišč na javnih ulicah je 5,5 m, minimalni radij uvozov je 2,5 m.
Motorni promet
Motorni promet se odvija dvosmerno, tako na cestah kot na stanovanjskih ulicah vseh tipov.
V območju urejanja so naslednji tipi stanovanjskih ulic:
C1 s prečnim prerezom
– cestišče 2 x 2,75 m
– kolesarska steza 2 x 1,20 m
– hodnik za pešce 2 x 1,50 m
– zelenica z drevoredom 2 x 1,50 m
skupaj širine 13,90 m
C2 s prečnim prerezom
– cestišče 2 x 2,75 m
– zelenica z drevoredom 2 x 1,50 m
– hodnik za pešce 2 x 1,50 m
skupaj širine 11,50 m
U s prečnim prerezom
– cestišče 4 m
– robni pas 2 x 0,50 m
skupaj širine 5 m.
Mirujoči promet
Mirujoči promet v prostorski enoti F1 je organiziran:
– na dvoriščih stanovanjskih objektov za potrebe stanovalcev in obiskovalcev,
– v garažah stanovanjskih objektov za potrebe stanovalcev,
– na javnih površinah ni predvidenega parkiranja.
Za posamezni individualni stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti min. 2 PM.
Za potrebe poslovnih prostorov, namenjenih lastnemu poslovanju podjetij, je potrebno zagotoviti 1PM/ 30 m2 BEP na funkcionalnem zemljišču objekta.
Mirujoči promet v prostorski enoti F2 je organiziran:
– na funkcionalnem zemljišču večstanovanjskih objektov po 1,5 PM/ stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce, kar znaša za potrebe 48 stanovanjskih enot 80 PM.
Kolesarski in peš promet
Na cesti z oznako C1 se kolesarski promet odvija po dvosmerni kolesarski stezi, na preostalih cestah pa se odvija na vozišču.
Vse površine namenjene kolesarskemu prometu so utrjene z ustreznim tlakom oziroma asfaltirane.
Hodniki za pešce so z dvignjenim robnikom ločeni od vozišča.
Vse površine namenjene peš prometu so utrjene z ustreznim tlakom oziroma asfaltirane.
Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja ulic v območju križišč so urejeni brez arhitekturnih ovir.
Prometno mešane površine
Prometno mešane površine so skupni dovozi do objektov, kot je to razvidno iz karte Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti (list št. 8).
V. POGOJI ZA GRADNJO GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST ZA PRIKLJUČEVANJE NA OBJEKTE OZIROMA OMREŽJE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
15. člen
(splošni pogoji)
Sestavni del meril in pogojev za komunalno in energetsko urejanje je Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav (list št. 9).
Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov;
– križanje železniške proge z instalacijami je potrebno izvesti s podbojem (ali vrtanjem) zaščitne cevi pod progo, pri čemer mora biti vrh zaščitne cevi vsaj 1,50 m pod gornjim robom tirnice. Kot križanja mora biti čim bolj pravokoten (90 stopinj), vsekakor pa ne manjši od 60 stopinj. Zaščitna cev mora segati vsaj 5,00 m od osi skrajni tirov oziroma več kolikor je proga v nasipu ali useku in sicer tako, da se preboj izvede še minimalno 1,0 m od spodnjega roba nasipa ali zg. roba brežine. Konstrukcija zaščitne cevi mora med izvedbo in obratovanjem zagotavljati ustrezno nosilnost za železniške obremenitve.
Pri vzporednem poteku trase je minimalni odmik 8,0 m in vsaj 1,0 m od roba železniškega nasipa ali useka.
Križanje je potrebno grafično obdelati (situacija, prečni in vzdolžni prerez). Morebitni jaški morajo biti oddaljeni od osi bližnjega tira vsaj 8,0 m. Kolikor bi bila pri izvedbi jaška ogrožena stabilnost proge (npr. zaradi globine izkopa), je potrebno predvideti zavarovanje gradbene jame in druge ukrepe za zavarovanje železniškega prometa.
Po končanih delih je treba vzpostaviti teren v urejeno stanje.
Kanalizacijsko omrežje
Izvede se nova kanalizacija ločenega sistema, ki bo potekala po trasah predvidenih cest. Kanalizacija za komunalno odpadno vodo je zasnovana iz kanalov S1, S2, S2a in S2b. Zasnovano kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo se priključuje na obstoječe omrežje na dveh lokacijah. Kanal S1 poteka po južnem delu ceste Cesta 1 od objekta št. 40 proti državni cesti G-II-106, kjer se priključi na obstoječo kanalizacijo za odpadne vode mešanega sistema profila 800 mm. Kanal S2 se priključi na obstoječo kanalizacijo za odpadne vode mešanega sistema profila 600 mm, ki poteka po cesti s parc. št. 89/2, k.o. Kočevje. Vsi kanali so zasnovani v profilu DN250. Na zasnovane kanale se priključijo novi individualni objekti in večstanovanjski objekt št. 2. Večstanovanjski objekt št. 1 in individualni objekti na vzhodnem robu zazidalnega območja pa se priključijo na obstoječo kanalizacijo za odpadne vode, ki poteka v neposredni bližini.
Ponikanje padavinske vode ni možno. Padavinske vode z zazidalnega območja se vodijo v obstoječo kanalizacijo za padavinske vode, ki poteka zahodno od železniške proge v smeri sever-jug, preko predvidenega kanalizacijskega omrežja. Na predvidene kanale za padavinsko vodo se priključi padavinska voda iz streh objektov, utrjenih površin objektov in cest. Pred priključitvijo na kanalizacijo za padavinske vode je potrebno padavinske vode iz parkirnih površin očistiti v lovilcu olj.
Kanalizacija za padavinsko vodo je zasnovana iz kanala M, ki bo potekal v smeri vzhod-zahod, od predvidenega krožišča proti železniški postaji. Kanal M bo prečkal obstoječi vročevod in železniško progo. Pri prečkanju je potrebno predvideti izvedbo s podbijanjem. Priključek na obstoječo kanalizacijo za padavinsko vodo je predviden v jašku na Kolodvorski cesti. Ostali predvideni kanali za padavinsko vodo (kanali M1, M1a, M1b, M2, M2a, M3, M4 in M5), ki bodo potekali po novo predvidenih cestah, se bodo navezovali za kanal M. Predvideni kanali za padavinsko odpadno vodo bodo potekali deloma vzporedno s kanali za komunalno odpadno vodo, deloma pa samostojno ob ostalih komunalnih vodih. Projektirani kanali omogočajo priključitev z leve in desne strani.
Na kanalizacijskem omrežju za padavinsko vodo je predvideno zadrževanje odpadne vode. Predviden je cevni zadrževalnik iz kanalizacijskih cevi DN 1200 mm – vzporedno po dve cevi, v skupni dolžini 184 m. Na iztoku iz zadrževalnika je zasnovana dušilka, ki prepušča omejeno količino padavinske vode v odvodnik. Na ustrezni višini v zadrževalniku je predviden varnostni preliv.
Za izvedbo novega kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati Idejno zasnovo št. 1145/06, 9/2 kanalizacijsko omrežje, ki ga je marca 2006 izdelal KONO B d.o.o., Ljubljana in dopolnitev iz novembra 2009.
Vodovodno omrežje
Izvede se novo javno vodovodno omrežje z navezavo na obstoječe javno vodovodno omrežje NL DN 150. Pred začetkom gradnje je potrebno prestaviti obstoječi napajalni cevovod AC-100, ki tangira del zazidalnega območja. Obstoječi vodovod v dolžini cca 229 m se prestavi v cestno telo državne ceste G-II-106.
Novo sekundarno vodovodno omrežje je zasnovano iz petih vodovodov, ki potekajo vzdolž novih cest oziroma ulic zazidalnega območja. Vodovod V1 bo potekal po cesti Trata XIV in Cesti 1. Vodovod V2 bo potekal po predvidenih cestah Ulica 2, Ulica 3 in Ulica 4. Vodovod V3 je zasnovan na obstoječi ulici – Trata XV, ki poteka pravokotno na državno cesto. Vodovoda V4 in V5 sta zasnovana za napajanje dveh predvidenih večstanovanjskih objektov na severu območja. Vodovod V4 bo potekal po Ulici 1, vodovod V5 pa po Trati XIV.
Predvidi se novo hidrantno omrežje. Hidranti morajo biti razporejeni tako, da bo požarno pokrito celotno območje zazidave. Povsod kjer je to možno, je predvidena montaža nadzemnih hidrantov.
Novo predvideni cevovodi se izvedejo iz cevi modularne litine premera DN 100 mm.
Iz novo predvidenega sekundarnega vodovodnega omrežja se izvedejo hišni vodovodni priključki z zgraditvijo zunanjih vodomernih jaškov, v katerih bodo nameščene vodomerne ure. V večstanovanjskih objektih se v zunanjih jaških namesti centralni vodomer, za vsako stanovanjsko enoto pa je potrebno predvideti ločeno meritev porabe vode.
Za izvedbo novega vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati Idejno zasnovo št. 1145/06, 9/1 vodovodno omrežje, ki ga je marca 2006 izdelal KONO B d.o.o., Ljubljana.
Elektroenergetsko omrežje
Ob robu zazidalnega območja poteka 20 kV visokonapetostni podzemni kablovod.
Pred začetkom gradnje je potrebno obvestiti vzdrževalno službo DE Elektro Kočevje zaradi zakoličbe in nadzora v območju kablovoda.
Oskrba z električno energijo za stanovanjsko gradnjo je predvidena iz transformatorske postaje Betonarna po razbremenitvi postaje z izgradnjo lastne transformatorske postaje za potrebe kotlovnice. V TP je treba zamenjati transformator 400 kVA s 630 KVA.
V sklopu komunalnega opremljanja se predvidi izgradnja podzemnega nizkonapetostnega omrežja iz transformatorske postaje Betonarna s postavitvijo prostostoječih priključno merilnih omaric.
Vso predvideno elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno pred izvedbo projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji in veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
Elektroenergetska infrastruktura mora biti idejno obdelana v posebnem projektu električnih inštalacij, naprav in opreme, ki jo investitor predhodno naroči na Elektro Ljubljana d.d., distribucijska enota Kočevje.
Za izvedbo elektroenergetske infrastrukture je potrebno upoštevati Načrt električnih instalacij in električne opreme (Idejna zasnova Elektro vodov), št. 925/2009, avgust 2009, ki ga je izdelal ELEKTRO LJUBLJANA d.d.
Vročevodno omrežje
Za ogrevanje objektov se predvidi priključitev vsakega posameznega objekta na vročevodno omrežje. Priključitev na vročevodno omrežje bo predvidoma preko toplotne postaje indirektnega tipa.
Priklop na obstoječi vročevod se predvidoma izvede v bližini fiksne točke. Sekundarni vročevod za naselje bo potekal v in ob cestišču. Nanj se bosta neposredno vezala priključka za večstanovanjska objekta ter odcepi razvodov za stanovanjske hiše. Razvodi vročevoda za oskrbo stanovanjskih hiš bodo potekali med objekti po vrtovih. Vsi priključki stanovanjskih hiš bodo predvidoma dimenzije DN 25/90m, za večstanovanjske objekte pa DN 40/110.
Zunanji vročevod in priključki objektov bodo predvidoma iz jeklenih predizoliranih cevi, vkopanih direktno v zemljo. Na posameznih vejah se na odcepih daljših vej ter priključkov večstanovanjskih objektov predvidijo predizolirane zaporne armature. Vstop vročevodnih priključkov v objekte bo v klet ali skozi tlak v pritličje.
Dopušča se možnost individualnega etažnega ogrevanja individualnih stanovanjskih objektov na trda goriva v času pred in po kurilni sezoni.
Ob vročevodu na relaciji od Kotlovnice Trata–TP Melamin mora biti najmanj 2,0 m prostora za vzdrževala in obnovitvena dela.
Za izvedbo novega vročevodnega omrežja je potrebno upoštevati Idejno zasnovo št. 1145/06, 9/3 vročevodno omrežje, ki ga je marca 2006 izdelal KONO B d.o.o., Ljubljana.
Telekomunikacijsko omrežje
Območje se opremi s TK sistemom (Telekom) in KKS sistemom (izbrani ponudnik).
Za potrebe priključitev načrtovanih kapacitet novih objektov v območju urejanja je potrebno v celoti zgraditi novo TK in KKS omrežje znotraj območja za vse nove objekte. Za potrebe objektov v območju urejanja so predvidene ustrezne zaključne in priključne omare na posameznih objektih. Upoštevati je potrebno zahtevo Telekoma, da se omare postavi tako, da je zagotovljen 24-urni prost dostop vzdrževalca. Omare in kabelska kanalizacija v območju se dimenzionirajo za potrebe TK kabelskega omrežja (Telekom) in kabelskega komunikacijskega sistema (KKS).
V skladu z usmeritvami Telekoma se kapacitete TK sistema dimenzionirajo po kriteriju dva priključna para za vsako stanovanjsko enoto.
Na območju novega naselja v območju urejanja se predvidi kabelski komunikacijski sistem za prenos TV, radijskih in podatkovnih signalov. Sistem bo grajen s koaksialnimi ali optičnimi telekomunikacijskimi kabli in opremo. Za potrebe tega omrežja se predvidi po ena komunikacijska cev v kabelski kanalizaciji.
Za izvedbo novega telekomunikacijskega omrežja je potrebno upoštevati Idejno zasnovo telekomunikacijskega omrežja št. 1901610, ki ga je aprila 2006 izdelal DEKATEL d.o.o., Ljubljana.
Železniška zračna TK trasa
Po zahodni strani območja ZN poteka železniška zračna TK trasa, ki je v lasti JŽI. Pri izvajanju del je potrebno paziti, da se ne ogrozi stabilnosti TK oporišč zračne TK trase.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava je že izvedena na cesti Trata XIV.
Nova cestna razsvetljava se bo napajala iz TP Betonarna.
Cesta razsvetljava se predvidi na celotnem območju stanovanjskega naselja. Napajala se bo iz prostostoječe omarice, v kateri bodo meritve električne energije in prižigališče.
Predvidijo se standardni tipski elementi razsvetljave.
Svetilke ob cestah bodo postavljene na kovinskih stebrih, višine 8 m. V parku, med stanovanjskimi bloki, bodo imeli stebri višino 5 m. Posamezne svetilke bodo napajane po zemeljskem NN kablu, ki bo uvlečen v PVC cev.
Za izvedbo javne razsvetljave je potrebno upoštevati Načrt električnih instalacij in električne opreme (Idejna zasnova cestne razsvetljave), št. 926/2009, avgust 2009, ki ga je izdelal Elektro Ljubljana d.d.
VI. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
16. člen
(varovanje okolja)
Varstvo pred hrupom
Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup železniškega prometa bo vplival na načrtovano naselje. Zagotoviti je potrebno ustrezno aktivno in pasivno zaščito fasad objektov, ki gledajo proti zahodu.
Aktivna zaščita: postavitev protihrupne zaščite na zahodni strani drevoreda ob cesti Cesta 1. Protihrupna ograja bo potekala po delih zemlj. parcel. št. 86, 83/2, 84, 2111/16, 83/6, 80/2 in 80/3, k.o. Kočevje.
Pasivna zaščita: povečana zvočna izolativnost fasad proti železnici z ustreznimi okni.
Odstranjevanje odpadkov
Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu z določili področnih pravilnikov. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Predvidijo se ekološki otoki.
Odjemna mesta za odpadke in ekološki otoki se predvidijo na javnem zemljišču.
Urejena morajo biti na tlakovani površini, obzidana s parapetnim zidom in zaščitena z nadstreškom in locirana tako, da je omogočen neoviran dostop komunalnega vozila in odvoz odpadkov.
Razmestitev odjemnih mest za odpadke je razvidna iz Situacija zunanje ureditve (list št. 7).
Emisije
Z ustreznimi komunalnimi priključki in prometno tehničnimi rešitvami je treba zagotoviti, da se z novogradnjami in ureditvami zunanjih površin, ne povzroča nedovoljenih emisij v zemljo ali zrak.
VII. POGOJI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
17. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Območje urejanja je na območju enote kulturne dediščine, ki je v Register nepremične kulturne dediščine vpisana kot EŠD 11983 Kočevje – Arheološko najdišče Čez progo.
Če bodo v izkopih gradbenih jam stanovanjskih in infrastrukturnih objektov najdeni arheološki predmeti oziroma strukture arheološke vrednosti, morajo biti v skladu s prvo alinejo 26. člena ZVKD-1 gradbena dela ustavljena. Investitor oziroma izvajalec del mora poskrbeti, da najdba ostane nepoškodovana ter na mestu in položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa takoj obvesti ZVKDS, OE Ljubljana.
Če bodo odkrite kulturne ostaline, arheološki predmeti oziroma predmeti arheološke vrednosti, bodo nato izvedene arheološke raziskave po določilih sedemindvajsete alineje 3. člena, 33. in 34. člena ZVKD-1.
VIII. UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
18. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Splošne določbe
Objekti morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Objekti morajo omogočati pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
Intervencijske poti in površine
Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna z veljavnimi predpisi. Vse poti izven vozišč morajo biti izvedene na način, ki dopušča ozelenitev teh površin. Vse intervencijske površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Hidrantno omrežje
Požarna zaščita obstoječih in predvidenih objektov se zagotovi z zunanjim hidrantnim omrežjem in ustreznim številom hidrantov.
IX. PARCELACIJA
19. člen
(načrt parcelacije)
Določene so nove gradbene parcele, in sicer gradbene parcele javnega dobrega (C1, C2, C3, P1, P2, P3, U), gradbena parcela dveh večstanovanjskih objektov (GP1 in GP2), gradbene parcele posameznih stanovanjskih objektov (vse od GP3 do GP42).
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss- Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.
Sestavni del parcelacije je Obodna parcelacija in načrt gradbenih parcel na katastrskem načrtu (list št. 10) in Obodna parcelacija in načrt gradbenih parcel na geodetskem načrtu (list št. 11).
X. OMEJITEV LASTNINSKE PRAVICE
20. člen
(javno dobro)
V ureditvenem območju so naslednje parcele oziroma njihovi deli v javnem dobru: deli zemlj. parc. št. 80/2 (del), 80/3 (del), 83/1 (del), 83/2 (del), 83/3 (del), 83/4 (del), 83/6 (del), 84 (del), 85/1 (del), 85/2 (del), 86(del), 87/1 (del), 87/2, 89/1 (del), 96/1(del), 96/2(del), 98/2 (del), 99/1(del), 99/2(del), 100/1(del), 100/2 (del), 2111/16 (del), 2111/23 (del), 2169(del), 2170/2 (del), 2170/3 (del) in 2171/2 (del), vse k.o. Kočevje.
Kot javno dobro se določijo tisti deli parcel, ki so opredeljeni kot ceste C1, C2, C3, ulice U ter parkovne površine P1, P2 in P3.
Zemljišča, ki so v javnem dobrem, bodo v upravljanju za to pristojne javne službe.
XI. TOLERANCE PRI GABARITIH IN NAMEMBNOSTI
21. člen
(tolerance pri gabaritih)
Pri gabaritih so dopustna naslednja odstopanja:
– višinska regulacija terena +/- 0,5 m,
– višinski gabarit objekta +/- 0,5 m,
– tlorisni gabarit +/- 1,0 m.
Pri gradbenih parcelah so dopustna naslednja odstopanja:
– površine parcel smejo odstopati do 5%.
Pri komunalnih vodih so dopustna naslednja odstopanja:
– trase posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov lahko se spremenijo zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
Pri prometnih ureditvah so dopustna naslednja odstopanja:
– ureditev prometnih površin lahko odstopa od predvidene zaradi ustreznejše prometno-tehnične rešitve, vendar ne več kot 1 m izven regulacijskih linij javnih površin.
22. člen
(tolerance pri namembnosti)
Dopustna je mirna pisarniška dejavnost v pritličjih individualnih stanovanjskih objektov, ki pa ne sme presegati 50% tlorisne površine pritličja, s tem da se zagotovijo potrebna parkirišča na funkcionalnem zemljišču objekta.
XII. ETAPNOST IZVEDBE ZAZIDALNEGA NAČRTA
23. člen
(etapnost gradnje)
Zazidalni načrt se izvaja etapno.
Pred gradnjo objektov mora investitor izvesti vso predvideno komunalno in prometno infrastrukturo in zakoličiti gradbene parcele.
Etapna gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vsemi elementi zunanje ureditve, z vso pripadajočo prometno in komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za varovanje okolja in požarno varstvo.
Izgradnja južnega dela Ceste 1, vključno s priključkom z obstoječo cesto Trata XIV, se lahko izvede v kasnejši fazi, a le v primeru, da Občina še ne razpolaga z zemljiščem za gradnjo, a najkasneje pred izdajo uporabnega dovoljenja za komunalno in prometno infrastrukturo.
24. člen
(začasna raba in ureditve)
Zemljišča, predvidena za kasnejše urejanje, obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve, v fazi gradnje komunalne in prometne infrastrukture, ki ne bodo ovirale kasnejšega urejanja območja.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
25. člen
Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
Z izgradnjo predvidenih objektov se požarna varnost, higienska in zdravstvena zaščita, varnost pri uporabi ter zaščita pred hrupom na okolico ne sme poslabšati.
Za preprečitev poškodb objektov se mora zagotoviti ustrezna tehnologija gradnje. Pred pričetkom gradnje je treba ugotoviti stanje sosednjih objektov. Morebitne poškodbe na sosednjih objektih je investitor dolžan odpraviti na svoje stroške v najkrajšem možnem času in s čim manjšimi motnjami za lastnike oziroma uporabnike.
Na ureditvenem območju ZN ni dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov z izjemo tistih, ki so določeni v 12. in 13. členu tega odloka.
Na parkovnih površinah (P1, P2, P3) ni dovoljena postavitev začasnih objektov, sezonskih objektov, deponij. Izjema so ureditve, ki so določene v 8. členu tega odloka.
XIV. KONČNE DOLOČBE
26. člen
(vpogled)
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Občini Kočevje,
– Upravni enoti Kočevje.
27. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju ZN veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje SV dela ureditvenega območja mesta Kočevje za del planske celote P5 (Uradni list RS, št. 42/94) in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje JZ dela ureditvenega območja mesta Kočevje za del planske celote P5 (Uradni list RS, št. 23/91).
28. člen
(nadzor nad izvajanjem odloka)
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
29. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-59/01-141
Kočevje, dne 21. januarja 2010
Župan
Občine Kočevje
Janko Veber l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti