Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/2010 z dne 12. 3. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/2010 z dne 12. 3. 2010

Kazalo

810. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2010–junij 2011 (DeUDIEU1011), stran 2288.

Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 3. marca 2010 sprejel
D E K L A R A C I J O
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2010–junij 2011 (DeUDIEU1011)
Ob zavedanju nezamenljivega poslanstva EU in njenih temeljnih ciljev ter vloge Slovenije kot članice EU,
ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,
v želji po razvidnih ciljih Slovenije v institucijah EU, še posebno v Svetu,
ob upoštevanju 18-mesečnega programa predsedovanja Španije, Belgije in Madžarske Svetu, Zakonodajnega in delovnega programa za leto 2010 ter Letne strategije politik za leto 2010 Evropske komisije,
ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Slovenija,
Državni zbor s to deklaracijo
sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Slovenija srečala pri nadaljnjem sprejemanju odločitev v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov EU v obdobju januar 2010–junij 2011, ter
se pridružuje v okviru svojih pristojnosti skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.
Slovenija, uveljavljena članica Evropske unije
Po več kot petih letih članstva v Evropski uniji in uspešno opravljenem predsedovanju Svetu EU v prvi polovici leta 2008 je Slovenija dejavna in zrela članica, ki svoje notranje delovanje učinkovito prepleta z delovanjem Unije. Članstvo v Evropski uniji je prispevalo h gospodarskemu razvoju ter razvoju slovenske družbe kot celote. Okrepilo je vlogo Slovenije v evropskem in tudi svetovnem merilu in izboljšalo njeno prepoznavnost. S prevzemom evra, vključitvijo v schengenski režim in dejavnim sodelovanjem Slovenije pri delovanju institucij Evropske unije so doseženi nekateri pomembni srednjeročni cilji Slovenije v okviru delovanja v Evropski uniji. Slovenija je tako uveljavljena in prepoznavna članica, ki sodeluje pri vsakodnevnem delu Evropske unije in se redno ter konstruktivno odziva na tekoča odprta vprašanja.
Izzivi v novem obdobju
Evropska unija je na pragu novega obdobja. Z Lizbonsko pogodbo je sprejeta nova pravna podlaga, ki izboljšuje njeno delovanje in omogoča nadaljnji razvoj. Nova ureditev približuje Unijo državljanom tudi z večjo vlogo parlamentov – evropskega in nacionalnih. V prihodnjem obdobju bo Unija morala najti trajnostno naravnane odgovore na izzive, povezane z globalno krizo, ter s tem okrepiti svojo vlogo v svetu.
Prihodnje obdobje prinaša nove izzive tudi za Slovenijo. Pretekli dosežki so pomembna, ne pa zadostna podlaga za njen nadaljnji uspešni razvoj. Trenutne gospodarske in finančne razmere v svetu, stanje na trgu dela, povezanost slovenskega gospodarstva s trgi Evropske unije in vpetost v globalne izzive, povezane s preseljevanjem oseb, kažejo na potrebo po dejavnem delovanju države pri oblikovanju evropskih politik na teh področjih tudi v prihodnje. Izziv Slovenije v okviru Evropske unije je oblikovati sinergijske učinke, poiskati in izrabiti svoje prednosti ter dati povezavi svoj prispevek, oporo in znanje pri zadevah, ki jih dobro pozna. Uspešen razvoj Slovenije je tesno povezan z uspešnim razvojem Unije. Usmeritev Slovenije je, da bo tudi v prihodnje dejavna, učinkovita in solidarna; od povezave ne želi le pričakovati in prejemati, temveč tudi soustvarjati in usmerjati.
V prihodnjem obdobju želi Slovenija svojo vlogo v Evropski uniji še okrepiti. Samo dejavna članica, ki sodeluje pri vseh procesih delovanja Unije in dejavno prispeva k delovanju njenih institucij, lahko pričakuje sinergijske učinke. Pri institucionalnih zadevah bo tako pomembno delovanje v prid učinkovitega izvajanja Lizbonske pogodbe, na podlagi katere bodo nekatere pomembne institucije, kot sta med drugim Evropski svet in Svet za splošne zadeve, na novo oblikovale svoj način dela v praksi. Slovenija si bo prizadevala tvorno prispevati k oblikovanju optimalnih dogovorov v prid celotne Unije, pri tem pa tudi zastopala svoje interese tako v Svetu ministrov in drugih institucijah Evropske unije. V ta namen bo veliko pozornost namenila učinkovitemu sistemu priprave in usklajenemu zastopanju svojih stališč. Prizadevala si bo tudi za ustrezno vključenost in zastopanost svojih državljanov v institucijah Evropske unije.
K okrepljeni vlogi doma in v svetu
V prihodnjem 18-mesečnem obdobju bo dejavno spremljala vse tekoče zadeve in zagovarjala slovenske interese. Strateški interes Slovenije v okviru Evropske unije je omogočiti izboljšanje blaginje njenih državljanov, pripomoči k razvoju slovenskega gospodarstva in rasti BDP-ja, izboljšati njeno delovanje v evropskih institucijah ter pripomoči k ugledu tudi na zunanjepolitičnem področju. Za uresničevanje teh ciljev pa bo poleg rednega sodelovanja pri delu institucij Evropske unije posebno pozornost namenila nekaterim, za Slovenijo pomembnejšim področjem.
Nova strategija za prihodnji razvoj
Evropska unija se spoprijema z vrsto izzivov, vključno z globalno gospodarsko in finančno krizo, pomanjkanjem virov ter demografskimi in podnebnimi spremembami. Ob zagotovitvi uspešnega izhoda iz krize in zmanjševanju socialnih razlik mora nova strategija razvoja Evropske unije zagotoviti tak okvir delovanja, ki bo zagotavljal uspešen prehod v konkurenčno in okoljsko učinkovito družbo.
Hiter izhod iz gospodarske in finančne krize je nujen, ustrezne izhodne strategije pa morajo biti oblikovane tako, da v čim krajšem času spodbudijo gospodarsko dejavnost in zagotovijo postopno odpravo makroekonomskih neravnovesij. Hkrati morajo slediti ciljem razvojnih strategij v državah in prednostnim nalogam, potrebnim za dolgoročni razvoj, ki se kažejo v aktualni razpravi o novi razvojni strategiji.
Slovenija se pri načrtovanju nove strategije razvoja Evropske unije zavzema za celovitost politik na evropski ravni in ravneh posameznih držav ter usklajeno vzpostavitev finančnih in vsebinskih okvirov. Tudi v prihodnje se bo zavzemala za doseganje ključnih strateških ciljev Evropske unije, to je spodbujanje trajnostnega razvoja gospodarstva, izboljšanje njegove konkurenčnosti ter dvig kakovosti in varnosti življenja državljanov. Prihodnji strateški model evropskega trajnostnega razvoja z uravnoteženimi tremi razvojnimi komponentami (gospodarstvo, sociala, okolje) mora temeljiti na ustvarjalnosti, inovativnosti in trikotniku znanja ter vključevati nujne strukturne spremembe, saj bo le tako mogoč prehod v okoljsko učinkovito in socialno pravično družbo. Posebno pozornost je treba nameniti tudi stalnemu zagotavljanju učinkovitosti delovanja notranjega trga kot temeljnega podjetniškega okolja še zlasti za mala in srednje velika podjetja, ki precej prispevajo h gospodarski rasti ter ustvarjanju novih delovnih mest in blaginje.
Soočanje s podnebnimi spremembami
Slovenija si bo v procesu, ki sledi podnebni konferenci v Københavnu, prizadevala za globalne, ambiciozne in celovite rešitve glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov za obdobje po letu 2012. V Evropski uniji se bo na tem področju zavzemala za hkratno odpravljanje globalnih problemov in upoštevanje gospodarskih in okoljskih posebnosti držav članic, kot je Slovenija. Tako si bo prizadevala za rešitve, ki omogočajo spodbudno, predvidljivo in varno ekonomsko okolje za evropska podjetja in doseganje dogovorjenih okoljskih ciljev ter prispevajo k večji varnosti v mednarodni skupnosti.
Pregleden, učinkovit in razvojno naravnani proračun Evropske unije
Slovenija se zavzema za celovito in temeljito reformo proračuna Evropske unije in sistema njegovega financiranja, saj njegove sedanje značilnosti ne podpirajo več dovolj glavnih skupnih prizadevanj in ciljev Unije. Reforma mora omogočiti nadaljnje prestrukturiranje proračuna, zadostno financiranje aktualnih in prihodnjih političnih ciljev Evropske unije ter hkrati zagotoviti vzdržnost javnih financ tudi ob nadaljnjih širitvah.
Prihodnji proračun, v katerem se morajo jasno kazati tudi ključni strateški dokumenti Evropske unije, mora biti bolj razvojno usmerjen, več sredstev kot do zdaj je treba nameniti boju proti podnebnim spremembam, razvoju podeželja, zagotavljanju energetske varnosti ter izdatkom, ki so usmerjeni v izboljšanje kakovosti življenja, varnosti in splošne blaginje državljanov Evropske unije, ki omogočajo večjo prisotnost in odzivnost Unije na globalni ravni.
V okviru pogajanj o naslednji finančni perspektivi 2014+ se bo Slovenija – ob predhodno navedenih izhodiščih – zavzemala za tak proračun Evropske unije, ki bo Uniji kar najbolj omogočal spoprijemanje z aktualnimi in prihodnjimi izzivi, Sloveniji pa zagotavljal kar najboljši trajnostno naravnani razvoj.
Krepitev območja varnosti, pravice in svobode
S sprejetjem Stockholmskega programa decembra 2009 so bile postavljene smernice za delo Evropske unije na področju pravosodja in notranjih zadev za obdobje 2010–2014. Ob njegovem izvajanju bo Slovenija še posebno pozornost namenila dvigu kakovosti sprejete zakonodaje, predlogom aktov na področju notranje varnosti in oblikovanju, ki bodo upoštevali vse njegove vidike in bodo imeli sinergijske učinke za države, njihova gospodarstva in trge dela ter same priseljence. Hkrati z izboljšanjem upravljanja zunanje meje držav članic EU, predvsem z uvajanjem novih tehnologij, je treba osebam, ki imajo za to zakonit razlog, ter tudi tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito, omogočiti vstop na ozemlje EU. Zagotoviti jim je treba tudi objektivno in hitro obravnavo pred pristojnimi organi. Slovenija velik pomen pripisuje tudi varstvu človekovih pravic v kazenskih postopkih in olajšanju vsakdanjega življenja državljank in državljanov, zlasti na področju družinskega prava.
Podpora širitvi Evropske unije in zahodni Balkan
Podpora procesu širitve Unije ostaja prednostna naloga slovenskega delovanja v Evropski uniji. Za Slovenijo je še posebej pomembna širitev na države zahodnega Balkana. Slovenija bo tej regiji še naprej namenjala pozornost na bilateralni in multilateralni ravni. Glede na to bo v institucijah Evropske unije glavni cilj Slovenije zagotoviti, da se proces širitve nadaljuje, saj lahko pomembno prispeva k izvajanju reform, trajnostnemu razvoju in stabilnosti v tej regiji.
Pri procesu širitve na zahodni Balkan je posebnega pomena krepitev gospodarskega sodelovanja in odpiranja trgov držav te regije. Projekti, usmerjeni v krepitev in olajšanje stikov med ljudmi, kulturno sodelovanje, nadaljevanje izvajanja projekta vizumske liberalizacije za vse države regije, spodbujanje regionalnega sodelovanja, mobilnosti, nadaljevanje priprave transportne pogodbe med EU in državami zahodnega Balkana ter ustanavljanje štipendijskih skladov pomembno prispevajo k pripravi zahodnega Balkana na članstvo v Evropski uniji. Za države te regije dobrososedski odnosi ostajajo ključni za izpolnjevanje meril za pristop k Evropski uniji.
Krepitev vloge Evropske unije v svetu
Slovenija je zgodovinsko in geografsko povezana s sredozemsko in vzhodnoevropsko soseščino Evropske unije, zato je zainteresirana za celovito krepitev odnosov med Evropsko unijo in državami evropske sosedske politike. Menimo, da se lahko evropska sosedska politika kot celota krepi in utrjuje le kot skupek dveh močnih in prepoznavnih razsežnosti: južne z delovanjem Unije za Sredozemlje in vzhodne z ambiciozno zastavljenim Vzhodnim partnerstvom. V okviru Unije za Sredozemlje si bomo prizadevali za uveljavitev Evromediteranske univerze (EMUNI) kot izvirnega projekta Unije za Sredozemlje, kar bo prispevalo k poglabljanju medkulturnega dialoga, mobilnosti ter vzpostavitvi evromediteranskega območja visokega šolstva in raziskovanja. Pri vzhodni dimenziji je pomembno, da se državam Vzhodnega partnerstva ponudijo mehanizmi in instrumenti, ki so bili določeni pri njegovi vzpostavitvi.
Evropska unija temelji na spoštovanju temeljnih človekovih pravic, za promocijo katerih si prizadeva tudi v svoji skupni varnostni in zunanji politiki.
Posebna vprašanja Slovenije – prispevek k raznolikosti Evropske unije
Vsaka država članica je edinstvena in skuša s svojimi posebnimi pogledi prispevati k delovanju Unije. V prihodnjem obdobju želi tudi Slovenija na svojih pomembnih področjih predstaviti svoje interese in delovati njim v prid.
Slovenija si bo na ravni Evropske unije prizadevala za gospodarsko in okoljsko sprejemljive rešitve, prilagojene posebnostim slovenskega fizičnega in socialnega prostora, ki bodo upoštevale razpršeno poselitev, reliefno razgibanost in pokrajinsko raznolikost ter visoko stopnjo biotske raznovrstnosti Slovenije.
Slovenija si bo kot država, ki ima zaradi svojih naravnih danosti enega najvišjih deležev območij s težjimi pogoji za kmetijsko dejavnost in eno najslabših agrarnih struktur v Evropski uniji, prizadevala za primerno raven in obliko spodbud za ohranjanje in razvoj trajnostnega kmetijstva ter s tem za ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželskih območij.
Slovensko ribištvo ima s svojimi posebnimi lastnostmi, za katere je značilen mali priobalni ribolov, kljub majhnemu prispevku k nacionalni ekonomiji pomembno vlogo pri ohranjanju pomorske tradicije in narodne identitete. Slovenija tudi ni vključena v noben režim ribolovnih kvot. Zaradi dolgoročnega ohranjanja in trajnostnega upravljanja ribolovnih virov bo Slovenija podprla reformo skupne ribiške politike Evropske unije ter si prizadevala za upoštevanje posebnih lastnosti majhnih ribiških sektorjev ter regionalnih posebnosti ribištva, še posebej ribištva v Sredozemlju.
Slovenija kot tranzitna država bo posebno pozornost namenila vseevropskemu prometnemu omrežju (TEN-T) in se zavzemala za ohranitev sedanjih prednostnih projektov, v katere je Slovenija tudi vključena. V tem okviru bo posebna pozornost namenjena predlaganim novim načinom pri varovanju okolja, načinom prevoza, multimodalnosti, boljšemu upravljanju infrastrukture in financiranja.
Po preteklih težavah pri oskrbi s plinom morajo biti Unija in njene države članice pripravljene z jasnimi in učinkovitimi načrti za izredne razmere, ki vključujejo vse zainteresirane strani in v celoti upoštevajo evropsko razsežnost vsake večje motnje. Za Slovenijo kot uvoznico zemeljskega plina z majhnim trgom je pomembno, da se pri doseganju infrastrukturnih standardov, ki bi zagotavljali učinkovit odziv na take krize, upošteva tudi regionalna raven oziroma sodelovanje s sosednjimi državami članicami.
Kot državi, ki ji je bil dodeljen sedež ene od institucij Evropske unije – Agencije za nadzor energetskih regulatorjev, bo Slovenija v prihodnjem 18-mesečnem obdobju poskrbela za optimalne pogoje za njeno delovanje.
Knjižni založniki v majhnih jezikovnih skupnostih Evropske unije, kot je slovenska, se spoprijemajo s številnimi težavami pri izdajanju knjig. Zato si bo Slovenija prizadevala, da se kot eden od mogočih ukrepov za izboljšanje položaja založnikov knjig v jezikih z majhnim številom govorcev vzpostavi možnost za odobritev ničelne stopnje DDV-ja na knjigo kot splošnega ukrepa, ki bi prispeval k jezikovni in kulturni raznolikosti, podprl ustvarjalnost ter izboljšal dostopnost knjig bralcem. Še posebej bi bil tak ukrep smiseln pri majhnih jezikovnih skupnostih, saj ne izkrivlja konkurence na notranjem trgu.
Slovenija si bo prizadevala za dosledno upoštevanje Lizbonske pogodbe in Listine o temeljnih pravicah, ki določata, da EU temelji tudi na spoštovanju človekovih pravic, vključujoč pravice pripadnikov tradicionalnih narodnostnih, etničnih in jezikovnih manjšin.
Kot članica EU se bo zavzemala, da bo EU spoštovala, ohranjala in razvijala jezikovno in kulturno raznolikost ter večjezičnost.
PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V SVETU V OBDOBJU JANUAR 2010–JUNIJ 2011
HORIZONTALNE ZADEVE
Institucionalne zadeve
Na področju institucionalnih zadev se bodo nadaljevala pogajanja o izvajanju Lizbonske pogodbe. Do konca leta 2011 se predvideva sprejetje vrste zakonodajnih aktov in drugih ukrepov, ki bodo omogočili učinkovito izvajanje politik EU na podlagi te pogodbe. Slovenija podpira vzpostavitev novih institucij organov in teles ter vzpostavitev okvira, ki bo omogočil uporabo novega postopka odločanja EU na novi pravni podlagi.
V luči novih določb Lizbonske pogodbe, ki je prvič formalno vključila nacionalne parlamente v sprejemanje odločitev na ravni Evropske unije, bo Republika Slovenija namenila pozornost poglobljeni vlogi Državnega zbora. Tako bo ta pri svojem delu učinkovito nadzoroval delo Vlade in zagotavljal njeno odgovornost pri obravnavi zadev EU. Hkrati pa bo prispeval k dobremu delovanju EU predvsem z zagotavljanjem spoštovanja načela subsidiarnosti v skladu s postopki iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti; s sodelovanjem v mehanizmih ocenjevanja politik Unije na področju svobode, varnosti in pravice; v postopkih za spremembe Pogodb ter pri prošnjah za pristop. Z namenom uveljavitve vloge nacionalnih parlamentov v ustroju EU bo Državni zbor aktivno sodeloval pri medparlamentarnem sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in z Evropskim parlamentom.
Slovenija prednostno podpira sprejetje ukrepov za izvajanje ekonomske in monetarne politike EU, kakršne predvideva nova pogodba, ukrepov pri politiki (kontrole) nadzora zunanje meje, azila in priseljevanja ter ukrepov za vzpostavitev upravnega sodelovanja za poglavje območja svobode, varnosti in pravice ter evropskega državljanstva. Slovenija bo dejavno sodelovala pri vzpostavitvi in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje ter pri sprejetju zakonodajnih in drugih aktov, ki bodo omogočili učinkovito izvajanje skupne zunanje in varnostne ter skupne varnostne in obrambne politike, kakor jih predvideva nova pogodba.
Slovenija si bo prizadevala za učinkovito in konstruktivno zastopanje svojih interesov v vseh institucijah EU. V ta namen bo posvetila veliko pozornost učinkovitemu sistemu priprave in zagovarjanja usklajenih domačih stališč. Prizadevala si bo tudi za zagotavljanje pogojev za delovanje svojih državljanov v vseh institucijah EU. Pri tem se bo zavzemala za ustrezno zastopanost zaposlenih slovenskih državljanov, vključno s položaji na višjih ravneh. Kar najbolj bo izkoriščala tudi možnost začasnih napotitev strokovnjakov v institucije.
Celovit pregled proračuna EU
Kar zadeva proračun EU, se Slovenija zavzema za njegovo celovito in temeljito reformo, skupaj s sistemom njegovega financiranja, saj meni, da njegove sedanje značilnosti ne podpirajo več zadosti glavnih skupnih ambicij in ciljev EU. Za doseganje trajnostnega razvoja in prehoda v nizkoogljično družbo bo treba zagotoviti večjo skladnost med proračunom EU in ključnimi razvojnimi dokumenti EU, o prenovi katerih se države članice že pogovarjajo oziroma bodo šele začele razpravljati.
Slovenija podpira večjo razvojno usmerjenost proračuna EU. Pri tem se razvojna usmerjenost ne razume zgolj kot povečevanje konkurenčnosti, se pravi izdatkov, ki neposredno podpirajo lizbonsko strategijo, temveč mnogo širše. Več sredstev je treba nameniti tudi za tiste izdatke v drugih postavkah proračuna, ki so usmerjeni v izboljšanje kakovosti življenja in varnosti ter v splošno dobro državljanov EU. Zaradi naraščajočih globalnih izzivov, še zlasti izzivov v okolici EU na eni strani in velike potencialne vloge EU kot celote v svetu na drugi strani, morajo k splošnim okvirom razvoja prispevati tudi zunanjepolitični ukrepi, ki so v obstoječem proračunu združeni v naslovu »EU kot globalna partnerica«.
Reforma bi tako morala prispevati k povečanju deležev t.i. »lizbonskih sredstev«, razvoja podeželja ter sredstev, namenjenih krepitvi državljanstva, svobode, varnosti in pravice v proračunu EU. Delež kohezijskih sredstev bi moral biti vsaj ohranjen na ravni obstoječe perspektive. Delež sredstev, namenjen neposrednim plačilom in tržnim intervencijam v Skupni kmetijski politiki, naj bi se prilagodil tako, da bo učinkovito uresničevanje ciljev te politike še vedno mogoče. V primeru postopnega zmanjšanja sredstev prvega stebra Skupne kmetijske politike bi se to zmanjšanje moralo nadomestiti s postopnim uvajanjem obveznega nacionalnega sofinanciranja. Na drugi strani pa bi za politiko razvoja podeželja moralo biti zagotovljenih več sredstev EU.
Z omenjenimi spremembami pri izdatkih bi proračun EU več prispeval k skupnim ambicijam in ciljem EU. Tako bi bilo mogoče doseči zastavljene razvojne cilje tudi ob ohranjanju obstoječega sorazmernega obsega proračuna EU. Če pa se prej predstavljene reforme ne bi izpeljale, bo treba v podporo tem ciljem povečati izdatke proračuna EU.
Reforma sistema prihodkov je neločljivi del celovite pregleda proračuna EU. Slovenija se zavzema za poenostavitev sistema financiranja in za odpravo vseh korekcijskih mehanizmov, prepletenih v sistemu financiranja EU. Če pa se to izkaže kot neizvedljivo, si prizadeva za uvedbo takšnega mehanizma financiranja proračuna EU, s katerim bi se razprava o proračunskih izdatkih razbremenila teženj držav članic po ohranjanju neto finančnih tokov, kar bi omogočalo pregledno in ciljno usmerjeno reformo izdatkov.
Lizbonska strategija po letu 2010
Slovenija dejavno sodeluje v razpravi o prihodnosti lizbonske strategije oziroma o novi razvojni strategiji po letu 2010. V svojem prispevku se želi odzvati na že obstoječe presoje in ocene dosežkov in slabosti prenovljene lizbonske strategije iz leta 2005, hkrati pa ostaja zavezana nadaljevanju strukturnih reform v prid trajnostnega razvoja in socialne kohezije. Pri oblikovanju nove razvojne strategije si prizadeva za odpravo slabosti sedanjega sistema upravljanja strategije za rast in delovna mesta ter se zavzema za oblikovanje enotnega razvojnega strateškega dokumenta namesto množice dokumentov in politik, ki ne prinašajo pravega rezultata. Poudarja potrebo po bolj usklajeni in povezani razpravi o izvajanju zastavljenih ukrepov in doseganju ciljev nove razvojne strategije, zato predlaga, da se okrepi vloga Sveta za splošne zadeve. Prav tako v svojem prispevku poudarja, da je potrebna celovitost politik na nacionalnih ravneh ter usklajen razvoj finančnih in vsebinskih okvirov. Pri tem opozarja, da morata reforma proračuna EU in nova finančna perspektiva bolj podpirati zastavljene ukrepe in izvajanje lizbonske strategije.
Strategija trajnostnega razvoja EU
Zaradi racionalizacije, optimizacije in sinhronizacije ključnih strateških dokumentov na ravni EU si bo Slovenija prizadevala za združitev strategije trajnostnega razvoja in lizbonske strategije in ne le za zagotavljanje njune večje sinergije. Države članice se strinjajo, da je med strategijama potrebno boljše povezovanje, večja koherentnost ter natančneje določena vloga in mesto vsake, a zagovarjajo njuno ločenost, pri čemer za strategijo trajnostnega razvoja predlagajo utrditev njene krovne vloge, dolgoročne naravnanosti in vključenosti njenih ciljev v sektorske politike. Poudarjajo tudi potrebo po izboljšanju upravljanja te strategije. Slovenija meni, da je treba uveljavljati povezovanje v izhodišču z boljšo vključitvijo procesov strateškega načrtovanja ter teritorialne dimenzije razvoja. Zato priporoča, da Svet in Komisija pri organizaciji razprav o prihodnosti lizbonske strategije in strategije trajnostnega razvoja EU ter drugih presečnih strategij tesneje povežeta forume, odgovorne za strateški premislek. Tako bo že med pripravo strateških dokumentov olajšano poenotenje ciljev in vzpostavitev smiselne hierarhije med strategijami ter ne nazadnje preslikava prednostnih nalog in ključnih ciljev EU v proračun.
Podnebne spremembe
Prehod v nizkoogljično družbo in zmanjševanje odvisnosti od fosilnega goriva je razvojna pot, ki jo je izbrala Slovenija. Ker podnebne spremembe zahtevajo skladne ukrepe za zmanjševanje izpustov in za prilagajanje nepovratnim procesom v vseh sektorskih politikah, si bo prizadevala za ustrezno vključevanje teh ukrepov zlasti v prometno, stanovanjsko, energetsko, kmetijsko, raziskovalno in kohezijsko politiko EU.
Poleg tega si bo prizadevala za sprejetje izvedbenih aktov podnebno-energetskega svežnja (sprejet decembra 2008, začne se izvajati 2012), ki bodo čim bolj upoštevali posebnosti slovenskega gospodarskega, energetskega in upravnega sistema ter okoljsko neokrnjenost rešitev. V tem okviru si želimo, da se dražba pravic iz sheme za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov ureja na način, primeren manjšim sistemom upravljanja, brez prevelikih administrativnih bremen. Glede ukrepov za zaščito slovenskega gospodarstva pred uhajanjem ogljika želimo, da so vsi morebitno ogroženi sektorji vključeni na seznam EU. Kar zadeva pravila za dodeljevanje brezplačnih pravic pa želimo, da se upoštevajo posebnosti sestave slovenskega industrijskega in energetskega sektorja.
V pogajanjih o doseganju novih ciljev EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki bodo sledila sklenitvi novega mednarodnega podnebnega sporazuma, si bo Slovenija prizadevala, da bo pri sprejetih rešitvah upoštevana primerljiva in pravična razporeditev stroškov dodatnih bremen med države članice EU. Dober primer tega je že omenjeni, decembra 2008 sprejeti podnebno-energetski sveženj. Slovenija pričakuje, da bodo igrali pomembno vlogo merila razvitosti in sposobnosti plačila ter možnost upoštevanja ponorov. V pogajanjih za upoštevanje ponorov pri določitvi novih ciljev zmanjšanja izpustov si bo Slovenija prizadevala za ustrezno metodo obračunavanja rabe tal, spremembo rabe tal in gozdarstva (LULUCF). Po njenem mnenju je ustrezna taka metoda obračunavanja, ki ne bo dopuščala, da bi se preteklo dobro gospodarjenje z gozdovi lahko štelo kot izpust in ne kot ponor. V pogajanjih glede delitev bremen javnofinančne pomoči državam v razvoju si bo Slovenija prizadevala, da EU prispeva svoj pravični delež. Posebne rešitve bo treba najti tudi za hitro rastoči tranzitni in domači cestni promet.
Glede prilagajanja na podnebne spremembe se bo Slovenija na ravni EU zavzemala za sprejetje skupne strategije EU ter za regionalno povezovanje in ustanavljanje regionalnih centrov na območjih s podobnimi podnebnimi spremembami. V zvezi s tem so za Slovenijo pomembna zlasti področja: kmetijstvo; trajnostno in celostno upravljanje vodnih virov za proizvodnjo hidroenergije, preprečevanje poplav, zagotavljanje vode za bogatenje nizkih pretokov in ohranjanje okoljske funkcije ter zagotavljanje vode za druge potrebe; trajnostna raba in ohranjanje naravnega bogastva, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih uslug z ukrepi in politikami, ki omogočajo boljšo odpornost ekosistemov zoper podnebne spremembe, in vloga biotske raznovrstnosti v celovitih ukrepih prilagajanja; trajnostno gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi za zagotavljanje njihove okoljske funkcije in vira biomase, lesa za izdelke, ki skladiščijo ogljik, in ponora ogljika; prostorsko načrtovanje kot eden izmed pomembnih preventivnih instrumentov za prilagajanje podnebnim spremembam – povezano načrtovanje prostorskega in urbanega razvoja.
Pri presoji skupne kmetijske politike po letu 2013 bo treba proučiti potrebo po vzpostavljanju ugodnih razmer za prilagajanje kmetijstva in podeželja. Za učinkovito prilagajanje in uvajanje novih tehnologij, ki bodo prispevale k blažitvi posledic, pa tudi k dolgoročni vitalnosti kmetovanja, bodo potrebne naložbe in pospešeno načrtovanje, ki bodo presegali zmogljivost posameznih kmetij. Pomembna bo tudi vloga javnih organov pri podpori in lajšanju izvajanja politike za prilagajanje podnebnim spremembam.
Energetska varnost
Raznovrstnost tranzitnih poti in virov ključnih energentov – energetske krize 2006–2009 so pokazale na nestanovitnost obstoječih tranzitnih poti predvsem zemeljskega plina, ki vse bolj postaja eden najpomembnejših virov proizvodnje električne in toplotne energije v EU. Zato je treba v srednjeročni perspektivi zagotoviti nadaljnjo politično podporo uresničitvi alternativnih tranzitnih poti ključnih energentov (surova nafta in zemeljski plin) v EU. Slovenija v obstoječem dialogu znotraj EU zagovarja stališče, da je treba podpreti vse projekte (ob upoštevanju ustrezne zakonodaje EU), ki bi lahko prispevali k povečanju alternativnih tranzitnih poti v EU. Prizadeva si zlasti za uresničitev projekta Južni tok, ki bo zagotovil dodatne zmogljivosti zemeljskega plina ob izvedbi novega plinskega koridorja Ruska federacija–EU.
Drugi ključni vidik je raznovrstnost virov energije, ki narekuje potrebo po izvedbi projektov novih energetskih koridorjev (pri tem je pomemben predvsem t.i. Južni koridor), pa tudi zagotovitev infrastrukturnih zmogljivosti za dobavo alternativnega goriva, s čimer bi se bistveno povečala energetska varnost EU. V tem smislu velja poudariti plinske (LNG) terminale, s katerimi si ta lahko zagotovi neodvisne (alternativne/dodatne) vire zemeljskega plina. Slovenija takšne infrastrukturne projekte podpira, vendar morajo povsem ustrezati okoljski zakonodaji EU.
Zunanja energetska politika – glede energetike in energetske varnosti je v zadnjih letih zaznati povečano medsebojno odvisnost dobaviteljev, tranzitnih držav, odjemalcev in ključnih institucionalnih zasebnih subjektov. Pričakovati je, da se bo takšna medsebojna odvisnost le še poglabljala, kar članicam in celotni EU narekuje potrebo po razvijanju in izvajanju učinkovite zunanje energetske politike, osrednji cilj katere mora biti zagotavljanje nemotene dobave zadostnih količin osrednjih energentov iz različnih virov in po dostopni ceni. V tem smislu si bo Slovenija še naprej prizadevala za graditev strateškega energetskega partnerstva z Rusko federacijo kot osrednjo dobaviteljico ključnih (tekočih) energentov celotni EU. Nujni pogoj takšnega partnerstva so vodenje odprtega dialoga z Rusko federacijo, vključevanje v delovanje skupnih institucionalnih mehanizmov (sistemi zgodnjega opozarjanja ipd.) in iskanje skupnih interesov vseh vpletenih.
Pri tem mora Skupnost okrepiti svoje zunanje energetske odnose z državami bližnjega sosedstva (predvsem s tranzitnimi državami Vzhodne Evrope) in Srednje Azije (Kaspijski bazen), saj so ta območja ključna za nemoten tranzit energentov (Vzhodna Evropa, Kavkaz) in povečanje raznovrstnosti virov (predvsem Srednja Azija). Mehanizem vzhodnega partnerstva, ki se vzpostavlja in vključuje tudi energetsko varnost, je lahko učinkovit okvir delovanju Skupnosti predvsem do prve skupine držav.
Prihodnost kohezijske politike
Slovenija ocenjuje kohezijsko politiko kot eno osnovnih in ključnih za uspešno delovanje EU. Izkazuje namreč visoko evropsko dodano vrednost po vseh bistvenih merilih, in to glede ciljnih območij in EU kot celote. Dosedanje izkušnje pri izvajanju kohezijske politike kažejo, da je uspešna, saj daje oprijemljive in merljive rezultate, zato se zavzemamo za ohranjanje močne vloge te politike tudi v naslednjem programskem obdobju. Pri tem bo Slovenija namenila posebno pozornost prehodnim ureditvam, ki bodo minimizirale statistični problem in hkrati ohranjale ustrezen motivacijski mehanizem za ciljna območja. Ob tem si bo prizadevala za okrepitev teritorialnega sodelovanja, ki ga ocenjuje kot pomembno orodje za krepitev razvojnih sinergij območij in doseganje vseh treh vidikov kohezije – gospodarskega, socialnega in teritorialnega.
Makroregionalne strategije
Slovenija meni, da so razprave o makroregionalnih strategijah v EU smiselne le, če prinašajo dejansko dodano vrednost. Slovenija je kot alpska, sredozemska in podonavska država na stičišču različnih potencialnih interesnih makroregij, zato je odprta za tiste makroregionalne povezave, ki utrjujejo njen strateški položaj, omogočajo večje razvojne možnosti ter učinkovitejše izvajanje skupnih politik. Tovrstne strategije morajo biti tudi finančno in institucionalno nevtralne, njihovo izvajanje pa ne bi smelo vplivati na spremembe obstoječih struktur in postopkov za izvajanje finančnih instrumentov EU.
Na tej podlagi Slovenija podpira sprejetje Strategije EU za Podonavsko regijo, saj nam je kot državi podonavskega bazena v interesu dejavno sodelovati pri izvajanju te strategije. Slovenija je namreč v prostoru, ki vključuje države Srednje, Jugovzhodne in Vzhodne Evrope, zainteresirana zlasti za sodelovanje na gospodarskem področju, pri razvoju prometnih in energetskih koridorjev, ki potekajo tudi čez naše ozemlje, ter na področju varovanja okolja. Nenazadnje je Slovenija pomembno stičišče podonavskega bazena s Sredozemljem.
MAKROEKONOMSKA VPRAŠANJA
Makroekonomska politika in Evropska monetarna unija (EMU)
Izhodne strategije in kakovost javnih financ – gospodarstvo EU in evrskega območja bo po napovedih v letih 2010–2011 postopoma izšlo iz gospodarske in finančne krize. Okrevanje bo razmeroma počasno in dolgotrajno, zato sta nujna zgodnja razprava in usklajeno ravnanje pri postopnem umiku kriznih ukrepov in normalizaciji javnih financ. Slovenija meni, da mora izhodna strategija iz trenutne gospodarske in finančne krize v čim krajšem času oživiti gospodarstvo in zagotoviti postopno odpravo makroekonomskih neravnovesij. Ob upoštevanju socialnih in okoljskih vidikov razvoja mora izhodna strategija omogočati postopno povečevanje potencialne rasti. Države naj umaknejo javnofinančne spodbude glede na lastni tempo okrevanja. Pri tem je ključna fiskalna konsolidacija, ki mora zagotoviti dolgotrajno vzdržnost javnih financ in izboljšanje njihove kakovosti. Celovite izhodne strategije naj se oblikujejo tudi v skladu s spremenjenim Paktom stabilnosti in rasti.
Strukturne reforme kot širši okvir izhodnih strategij – za ohranjanje makroekonomske stabilnosti ob nenehnem spreminjanju okoliščin, ki jih prinaša gospodarski razvoj, so nujne tudi strukturne prilagoditve, ki naj povečajo zaposlenost in storilnost. Strukturni ukrepi naj bodo širši okvir izhodne strategije in naj določijo razvojne prednostne naloge. Te morajo opredeliti smer, kamor si v obdobju po krizi želimo, in cilje, ki jih želimo doseči. Z drugimi besedami, celovite izhodne strategije so pravzaprav priložnost in izziv za krepitev obstoječih dejavnikov rasti in za oblikovanje novih, ki bodo povečali konkurenčnost EU po novem evropskem razvojnem modelu s posebnim poudarkom na podnebnih spremembah.
Na evropski ravni se postopno oblikuje vse bolj prevladujoče splošno prepričanje, da so zdajšnji izzivi davčne politike »nerazdružljivo povezani« s strukturnimi. Celovitost izhodnih strategij pravzaprav temelji na izvedbi strukturnih reform z ugodnimi učinki na strukturno zaposlenost in potencialno rast, vključno z reformami trga dela in pozitivnimi dolgoročnimi učinki na naložbe. Zato ima krepitev nacionalnih proračunskih okvirov izjemen pomen. Za sidranje pričakovanj in postopno krepitev zaupanja Slovenija pričakuje, da bi se celovite izhodne strategije oblikovale v proračunski ureditvi EU, kakor jo določa spremenjeni Pakt stabilnosti in rasti. Naša država podpira njegovo dosledno spoštovanje in nadaljnjo uporabo. Posebna pozornost naj bo namenjena povezavi med nacionalnimi proračunskimi okviri, fiskalnimi izhodnimi strategijami in strategijo javnofinančne konsolidacije v srednjeročnem obdobju. Glede na pričakovano, razmeroma dolgotrajno okrevanje zaposlenosti v primerjavi z doseženo ravnjo pred krizo bo namreč lotevanje izzivov na trgu dela ključno v povezavi z vzdržnostjo javnih financ in potencialno rastjo.
Finančne storitve in prosto gibanje kapitala
Izhod iz krize mora podpreti tudi finančni sektor, ki mora biti obnovljen in sposoben vzdrževati raven posojil brez državne pomoči. Za finančno stabilnost je predlagan sveženj ukrepov za okrepitev nadzora nad finančnim sistemom v EU na makro- in mikroekonomski ravni. Slovenija si bo prizadevala, da bodo sprejete takšne rešitve, ki bodo zagotavljale kar najboljše razmerje in pristojnosti posameznih institucij tega nadzora, da bo sveženj ukrepov čim prej sprejet ter da bo novi sistem začel čim prej delovati in zagotavljati večjo stabilnost finančnega sistema v EU. Hkrati je potrebna reforma nadzornih sistemov na globalni ravni, o kateri se je razprava že začela, posebno v skupini G20, pri čemer si Slovenija prizadeva, da bi EU nastopala z enotnim glasom in da bi bila stališča dosledno formalno usklajena v EU.
Za učinkovito delovanje novih nadzornih institucij bo treba spremeniti tudi številne sektorske zakonodajne akte. Slovenija se bo še naprej zavzemala za napredek pri ključnih zakonodajnih predlogih, ki bodo omogočili ustrezno delovanje čezmejnih finančnih skupin in nadzor nad njimi ter rešitev vprašanja delitve bremen v finančnih krizah. Prav tako bo podpirala napredek na tistih področjih maloprodajnih finančnih storitev, ki prinašajo korist potrošnikom v EU.
Obdavčitev
Boj proti davčnim goljufijam na ravni Skupnosti – Slovenija tako kakor večina držav članic podpira predvsem delo pri vseh ukrepih za boj proti davčnim goljufijam. Slednje so pogosto pri poslih, ki potekajo v več državah članicah. Zato je nujno vzpostaviti skupne sisteme tega boja in predvsem ustrezno medsebojno obveščanje davčnih organov držav članic, s čimer bi zajezili davčne utaje in goljufije, ki jih veliko stanejo zaradi izpada davčnih prihodkov (po strokovni literaturi v višini 2 do 2,5% BDP).
V naslednjem letu naj bi se zaključila obravnava predloga Direktive v zvezi z neobvezno in začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobavo nekaterega blaga in storitev, dovzetnih za goljufije, ki jo Slovenija podpira. Ukrep je neposredno povezan z bojem proti davčnim goljufijam, ki se osredotoča na nekatere sektorje ali blago, pri katerih so goljufije mogoče.
V zvezi z bojem proti goljufijam naj bi se v naslednjem letu predvidoma nadaljevala razprava o predlogu Direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede davčne utaje, povezane s čezmejnimi transakcijami.
Vzajemna pomoč držav članic na davčnem področju – področje je tesno povezano z ukrepi Skupnosti proti davčnim goljufijam in utajam. Med pomembnejšimi zakonodajnimi predlogi EU v zvezi s tem so predlogi Uredbe o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, Direktive o vzajemni pomoči pri izterjavi davkov in Direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja. Slovenija podpira cilje vseh treh.
Davek na dodano vrednost (DDV) – pri ureditvi pravil Skupnosti glede davka na dodano vrednost se bo v naslednjem letu nadaljevala obravnava predlogov Direktive o davku na dodano vrednost v zvezi z obravnavo zavarovalnih in finančnih storitev, Uredbe o izvedbenih ukrepih za to direktivo in Direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi s pravili glede izdajanja računov, ki jih Slovenija podpira.
Če bo dana pobuda v Svetu, bo Slovenija podprla prizadevanje za ponovno odprtje razprave o obdavčenju poštnih storitev z davkom na dodano vrednost na ravni Skupnosti.
Sporazumi s tretjimi državami o obdavčenju – Slovenija podpira sklenitev tovrstnih sporazumov, saj so namenjeni preprečevanju finančnih goljufij in zaščiti finančnih interesov Skupnosti.
Letni proračun
V letu 2010, ko bo potekalo sprejemanje proračuna EU za leto 2011, si bo Slovenija prizadevala za sestavo proračuna, ki sledi zdaj veljavnemu medinstitucionalnemu dogovoru o večletnem finančnem načrtu. Vsebinsko bo namenila posebno pozornost sredstvom za kohezijsko in strukturno politiko ter politiko razvoja podeželja. V splošnem bo zagovarjala takšen obseg proračuna EU, ki bo hkrati omogočil nemoteno izvajanje vseh politik in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih.
Carinska unija
V prihodnjem obdobju bo za Slovenijo pomembno sodelovanje na ravni EU predvsem pri končni pripravi osnutka akta Evropske komisije (izvedbene uredbe) za izvajanje posodobljenega carinskega zakonika Skupnosti. Sprejetje tega izvedbenega akta Komisije je začrtano v letu 2010, po opravljenem pregledu v Svetu in EP.
Slovenija bo dejavno sodelovala v razpravi o spremembah Uredbe 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice. Glede zaščite pravic intelektualne lastnine bo Slovenija dejavno podpirala sprejetje rednih letnih delovnih načrtov Skupnosti za carino.
Kar zadeva krepitev nadzora mednarodne dobavne verige, bo Slovenija predvsem močno podpirala sklenitev dogovora med EU in ZDA o medsebojnem priznavanju varnostnih carinskih sistemov, podobne dogovore pa je treba sprejeti še z Japonsko in Kanado. Prav tako bo naša država sodelovala pri oblikovanju sporazumov o carinski varnosti z Rusko federacijo in Belorusijo ter v pogajanjih v zvezi s sporazumi o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah s tretjimi državami. Izhajajoč iz sklepov Sveta EU o strategiji za razvoj carinske unije, ki je bila sprejeta med slovenskim predsedovanjem Svetu EU, bo Slovenija podprla sprejemanje načrtovanih sklepov Sveta o carinskem nadzoru in pri tem dejavno sodelovala.
Na multilateralni ravni se bo Slovenija zavzemala za zaključek pogajanj v okviru Svetovne zdravstvene organizacije za novi protokol o nadzoru nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki, ki bo na svetovni ravni vzpostavil učinkovite ukrepe za preprečevanje nezakonite proizvodnje in trgovine tobačnih izdelkov, tako pa okrepil skrb za javno zdravje in zaščito finančnih interesov Skupnosti.
Statistika
Slovenija se bo s svojimi predstavniki na vseh ravneh dejavno vključevala v postopke odločanja ter priprave usklajevanja in sprejemanja zakonodajnih aktov v zvezi s statistiko. Prizadevala si bo za usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi že na zgodnji stopnji oblikovanja zahtev po novih statističnih podatkih.
Zavzemala se bo za polno izvajanje določil Uredbe o evropski statistiki, ki daje pravno osnovo za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ter ponuja rešitve, s katerimi bi se lahko prožno odzvali na naraščajoče zahteve po novih statističnih podatkih na ravni EU, z upoštevanjem uresničevanja splošnega cilja zmanjšanja administrativnih bremen. To naj bi dosegli z učinkovitejšim upravljanjem evropskega statističnega sistema in z večjo prožnostjo pri pripravi evropske statistike.
PODJETNIŠTVO IN KONKURENČNOST
Notranji trg
Slovenija podpira prizadevanje EU za zagotovitev večje gospodarske rasti in konkurenčnosti EU v povezavi z izzivi, ki jih prinaša globalizacija. Vloga enotnega trga pri ustanavljanju konkurenčnih podjetij, znižanju cen, večji izbiri za potrošnike, ustvarjanju delovnih mest in povečanju privlačnosti EU za vlagatelje je odločilna. Krepitev delovanja notranjega trga, ki se bo prilagajal potrebam gospodarstva in prebivalcev EU, ki bo izkoristil prednosti globalizacije in omogočil učinkovit vsesplošni dostop do ključnih storitev, dal večjo moč potrošnikom, se odprl malim in srednje velikim podjetjem, spodbujal vlaganje v raziskave in izobraževanje ter pomagal pri ohranjanju visokih socialnih in okoljskih standardov tudi med finančno in gospodarsko krizo, ostaja temeljni cilj.
Prost pretok blaga – Slovenija podpira prizadevanje za posodobitev enotnega trga za blago – uskladitev sektorske zakonodaje z novim zakonodajnim okvirom oziroma paketom za proizvode. Pri izvajanju tega okvira se zavzema za krepitev nadzora nad proizvodi na trgu, pri čemer ima poseben pomen usklajeno vodenje nadzornih organov. Prav tako bo namenila poseben poudarek krepitvi izmenjave informacij in sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi in Evropsko komisijo ter zagotovitvi lažje dostopnosti informacij o veljavni zakonodaji in zahtevah za dajanje proizvodov na trg EU. To je pomembno predvsem za mala in srednje velika podjetja.
Slovenija si prizadeva za čimprejšnje sprejetje nove Uredbe o usklajenih pogojih za trženje gradbenih proizvodov, pri čemer podpira krepitev enotnih, usklajenih pogojev za njihovo trženje in poenostavitev postopkov za dajanje na trg, ki bodo olajšali poslovanje malih in srednje velikih podjetij.
Slovenija se bo zavzemala za usklajevanje in posodabljanje principov in zahtev morebitnih novih predlogov ureditev za dajanje proizvodov na trg EU, posebej ko gre za zahteve, ki jih morajo izpolnjevati mala in srednja podjetja.
Prost pretok storitev – po mnenju Slovenije je ključnega pomena za odprtje notranjega trga storitev izvajanje direktive o storitvah. Direktiva, ki ureja prosto čezmejno opravljanje storitev na trgu EU, je pomemben element izvajanja lizbonske strategije. Pričakuje se, da bo uresničevanje njenih določb v vseh državah članicah bistveno prispevalo k odpravi posledic finančne in gospodarske krize.
Slovenija bo pozorno spremljala tudi nove pobude za odpravo ovir na specifičnih področjih storitvenih dejavnosti in se zavzemala za uravnotežena razmerja med nacionalnimi in širšimi interesi ter dobrobiti na ravni EU.
Boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih – Slovenija podpira hitro sprejetje prenovljene Direktive o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. V postopku njenega sprejemanja se bo zavzemala za ureditev, po kateri plačilni rok iz pogodbe za državne organe in organe lokalnih skupnosti ni daljši od 30 dni, ter se strinja z ustreznim sankcioniranjem teh organov, ki zamujajo s plačilom. Zagovarja ureditev, ki ne bi posegala v obstoječo sestavo obligacijskih razmerij, določeno v Obligacijskem zakoniku.
Boljša zakonodaja – s pospešenim izvajanjem boljše zakonodajne politike lahko Slovenija znatno prispeva k blaženju učinkov finančne in gospodarske krize, k povečanju gospodarske rasti in zagotavljanju boljših delovnih mest.
Prednostna naloga je tako še vedno nadaljevati delovni načrt zmanjševanja administrativnih stroškov za 25 odstotkov do leta 2012, poenostaviti zakonodajo in pospešeno presojati o posledicah predpisov. Med ustreznimi ukrepi je treba poudariti ozaveščanje o usklajevanju, spremljanju, izboljševanju in pospeševanju procesa za boljšo pripravo predpisov in za spodbujanje čim zgodnejšega vključevanja zainteresirane javnosti vanjo, pa tudi stalno zbiranje predlogov za odpravo administrativnih ovir in nenehno pregledovanje predpisov z vidika preprečevanja nastajanja novih ovir.
Pravo družb – v okviru pobude Akt za mala podjetja si Slovenija prizadeva za hitro sprejetje statuta evropske zasebne družbe, saj gre za pomembno evropsko pridobitev za mala in srednje velika podjetja s pomembnim prispevkom k oblikovanju poslovnega okolja, ki bo olajšalo čezmejno poslovanje in tako rast teh podjetij. Pri oblikovanju končnega predloga statuta Slovenija opozarja na pomen teh elementov: (i) evropska zasebna družba naj predstavlja dodano vrednost posebno za mala in srednje velika podjetja; (ii) naj bo čim bolj poenotena in čim manj navezana na nacionalno pravo; (iii) zagotavlja naj visoko raven pravne varnosti uporabnikom in poslovnemu okolju; (iv) v svoji zasnovi naj se približa uveljavljenim strukturam delovanja malih in srednje velikih podjetij; (v) mehanizmi varovanja upnikov naj bodo oblikovani tudi glede na pričakovan prihodnji razvoj evropske zasebne družbe.
Intelektualna lastnina – Slovenija se zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev patenta Skupnosti kot mehanizma za ohranitev oziroma dvig konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Podpira konstruktivno reševanje ključnih dilem pri dokončnem oblikovanju patentnega sistema Skupnosti, kakršni sta tehtanje med stroškovno učinkovitostjo in pravno varnostjo ter uporaba jezikov kot izrazito politična razsežnost.
Prav tako si prizadeva za doseganje napredka pri oblikovanju učinkovitega pravnega okvira za varstvo pravic intelektualne lastnine v EU.
Varstvo konkurence in državne pomoči – Slovenija se zavzema za spoštovanje pravil notranjega trga in konkurence, nediskriminacijo med državami članicami in izogibanje protekcionizmu.
Turizem – V Svetovalnem odboru za turizem bo Slovenija še naprej vključena v načrtovanje in pospeševanje prizadevanja EU za izboljšanje konkurenčnosti in trajnosti evropskega turizma. Sodeluje pri izvajanju vseh predhodnih strateških dokumentov razvoja evropskega turizma in turističnih politik EU, te dejavnosti in usmeritve pa usklajuje z nacionalno turistično in drugimi s turizmom neposredno povezanimi strukturnimi politikami. Zavzemala se bo za sprejetje in uveljavitev vseh tistih predpisov in usmeritev EU, ki so bistvenega pomena za razvoj, konkurenčnost in trajnost turističnega gospodarstva in podjetništva (Direktiva o pravicah potrošnikov, boljša zakonodaja za uspešnejše poslovanje obstoječih ter razvoj novih malih in srednje velikih podjetij, večje zaposlovanje, notranji trg, izvajanje direktive o storitvah, statistika itd.).
Industrijska politika, podjetništvo in inovacije ter s tem povezani novi izzivi
Mala in srednje velika podjetja – Slovenija podpira prizadevanje EU za vzpostavitev ugodnih pogojev za popolno sprostitev nastanka malih in srednje velikih podjetij. Uresničevanje desetih načel Akta za mala podjetja za Evropo (SBA-pobuda) in njihova umestitev v zakonodajo in ekonomski razmislek ostajata velik izziv tudi v prihodnje. Priznanje osrednje vloge malih in srednje velikih podjetij v gospodarstvu ter boljši splošni odnos politike in družbe do podjetništva sta namreč pomembna vidika izboljšanja zdajšnjih gospodarskih razmer. Zato je kratkoročno (do konca leta 2010) treba nameniti pozornost uresničevanju prednostnih protikriznih ukrepov programa ukrepanja omenjene pobude, ki ga je decembra 2008 sprejel Svet za konkurenčnost. Skladno s tem je treba povečati prizadevanje za zagotovitev boljšega dostopa malih in srednje velikih podjetij do finančnih sredstev, za nadaljnje zmanjševanje administrativnih bremen predvsem podjetjem ter za boljši dostop malih in srednje velikih podjetij na notranji trg. Slovenija podpira napore Komisije, da se pri pripravi novih zakonodajnih aktov in politik pretehta tudi njihove učinke na mala in srednje velika podjetja. Prav tako pa zagovarja spodbujanje njihove inovativne zmogljivosti.
Inovacije – Naša država podpira prizadevanje Komisije za izpopolnitev široko zasnovane inovacijske strategije ter za čimprejšnjo pripravo in implementacijo evropskega načrta za inovacije. Prav tako Slovenija podpira prizadevanja za izboljšanje inovacijske kulture na vseh ravneh ter za učinkovitejši prenos rezultatov razvoja in raziskav na trge in v družbo, pri čemer je treba zagotoviti boljši dostop malih in srednjih podjetij do finančnih virov in standardov.
Industrijska politika – Slovenija poudarja pomembno vlogo konkurenčne in močne industrijske baze za evropsko gospodarstvo, vključno z energetsko intenzivnimi sektorji za povečanje konkurenčnosti EU, kar je pogoj za njegovo uspešno oživitev. Pri tem pa je treba državam članicam zagotoviti proste roke pri odločitvah o izbiri prostovoljnih ali zavezujočih ukrepov iz akcijskega načrta za trajnostno industrijsko politiko. Le s pravo kombinacijo obeh vrst ukrepov bo izvajanje tega delovnega načrta uspešno. Cilj Slovenije je s konkretnimi ukrepi spodbuditi okolju prijaznejše ravnanje proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov. Okrepiti želi tudi vsesplošno zavedanje, da je skrb za okolje lahko velika poslovna priložnost, da je treba na izdelke gledali v luči njihovega življenjskega kroga ter da je treba razumno ravnati z naravnimi viri in energijo.
Okoljsko učinkovito gospodarstvo – Slovenija podpira prizadevanje EU za njen hitri prehod na okoljsko učinkovito gospodarstvo. S tem bomo zagotovili, da bodo okoljski izziv postal poslovna priložnost, tako pa okrepili globalno konkurenčnost gospodarstva EU, vključno s povečanjem konkurenčnih prednosti EU na globalni ravni. V ta namen se je treba posvetiti zagotovitvi najrazličnejših virov, energetske učinkovitosti, razvoja in uporabe novih, nizkoogljičnih in ostalih naprednih tehnologij. Naša država se pridružuje mnenju EU, da je velikopotezni mednarodni sporazum za boj proti podnebnim spremembam ključen za vzpostavitev dolgoročnih predvidljivih tržnih pogojev.
Varstvo potrošnikov
Slovenija bo še naprej dejavno sodelovala pri obravnavi Direktive o pravicah potrošnikov in se zavzemala za rešitve, ki ne znižujejo obstoječe ravni varstva potrošnikov v državi. Predlog direktive namreč temelji na pristopu maksimalne harmonizacije, kar pomeni, da država članica ne more ohraniti ali sprejeti strožjih nacionalnih pravil od določb direktive.
Slovenija bo dejavno sodelovala tudi pri prenovi Direktive o splošni varnosti proizvodov, ki je pomemben horizontalni predpis za zagotavljanje varnih potrošniških proizvodov.
VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST, TEHNOLOGIJA IN INFORMACIJSKA DRUŽBA
Raziskave, razvoj in inovacije
Na področju raziskav, razvoja in inovacij si Slovenija prizadeva za dokončno oblikovanje in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora (ERP) ter za uveljavitev pete svoboščine – prostega pretoka znanja. V tem prostoru je vzpostavitev odličnih raziskovalnih infrastruktur eden ključnih dejavnikov spodbujanja razvoja trikotnika znanja, družbeno-gospodarskega razvoja ter konkurenčnosti Evrope in njenih regij. Slovenija se zavzema za posodobitev raziskovalnega, izobraževalnega in inovacijskega sistema, ki je pogoj za delovanje tega trikotnika. Ta predstavlja ustrezno strukturo za oblikovanje in boljše usklajevanje politik, vezanih na ustvarjanje in prenos znanja.
Slovenija bo tudi v prihodnje delovala v skladu s svojimi prednostnimi cilji, ki so povečati število raziskovalcev, dograjevati in izpopolnjevati velike raziskovalne infrastrukture, uveljavljati vseživljenjsko učenje in odpraviti administrativne ovire za pretok raziskovalcev. Želi dati več poudarka izboljševanju možnosti za razvoj raziskovalne kariere z družinam prijaznimi modeli, kar bi pritegnilo več žensk in pripadnikov mlajše generacije.
Telekomunikacije, poštne storitve in storitve informacijske družbe
Slovenija bo dejavno sodelovala pri čimprejšnjem sporazumu med Svetom in Evropskim parlamentom o t.i. zakonodajnem svežnju za elektronske komunikacije, ki ga je novembra 2007 predstavila Evropska komisija.
Za Slovenijo je ključno sprejetje in izvajanje Nove strategije 2010–2015 za informacijsko družbo. Strategija bo tudi ena glavnih prednostnih nalog v obdobju naslednjega predsedujočega tria.
Posebno pozornost bo treba nameniti razpravi o politiki radijskega spektra, sprva pa predvsem digitalni dividendi, ki bo plod prehoda z analognega na digitalno TV-oddajanje.
Za Slovenijo je pomembno tudi nadaljevanje procesa interneta prihodnosti, ki se začel med slovenskim predsedovanjem (Blejska deklaracija) in vključuje več segmentov, kakršni so izzivi omrežja naslednje generacije, širokopasovni internet na mobilnih telefonih, nove storitve itd.
Prihodnja predsedstva bodo spodbujala razpravo o univerzalni storitvi v elektronskih komunikacijah, med drugim o razširitvi njenega obsega z vključitvijo širokopasovnega interneta, pri čemer bo dejavno sodelovala tudi Slovenija.
Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA) marca 2012 poteče podaljšani mandat, zato bo v prihodnjem obdobju potekala razprava o ovrednotenju, pa tudi o prihodnosti agencije. Slovenija pričakuje, da bo ENISA ohranila samostojnost ter prevzela nove, dodatne in zelo pomembne naloge v zvezi z omrežno in informacijsko varnostjo.
Posebno pozornost bo treba nameniti pripravi Akcijskega načrta Evropske unije za e-upravo za obdobje 2010–2015. Konec leta 2009 so ministri sprejeli deklaracijo, ki bo osnova za nov delovni načrt – ministri ga bodo predstavili na Svetu v letu 2010. E-uprava ostaja ključna pri podpori enotnemu trgu EU ter pri uresničevanju potreb državljanov in podjetnikov. Prav tako je njena vloga pomembna pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti javne uprave.
Evropska komisija bo junija 2011 predstavila pregled stanja izvajanja prenovljene Uredbe o gostovanju (poteče junija 2012). Če bo treba, bo Slovenija namenila posebno pozornost tudi temu dosjeju.
Slovenija bo vključena še v pripravo skupnega evropskega stališča za strateško konferenco UPU (Universal Postal Union) v Nairobiju septembra 2010.
ZAPOSLOVANJE, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
Zaposlovanje in socialne zadeve
V razpravi o lizbonski strategiji po letu 2010 se bo Slovenija zavzemala za krepitev socialne varnosti in vključenosti ob zagotavljanju vzdržnosti sistemov socialne varnosti. Sodelovala bo tudi v razpravi o razvoju evropskega socialnega modela. Nova strategija razvoja Evrope mora postaviti okvir, ki bo hkrati zagotavljal izhod iz zdajšnje finančne in gospodarske krize ob zmanjševanju socialnih razlik in doslednem upoštevanju enakosti spolov.
Poskus spremembe Direktive o delovnem času je aprila 2009 po petih letih pogajanj propadel, kar Slovenija obžaluje. Ob predložitvi novega predloga Evropske komisije bo naša država še naprej zagovarjala potrebo po ohranitvi možnosti izjeme od najdaljšega tedenskega delovnega časa 48 ur (t.i. opt-out) v besedilu direktive, saj je uporaba le-te bistvenega pomena predvsem za učinkovito izvajanje zdravstvene dejavnosti v državi.
Slovenija bo sodelovala tudi pri nadaljnji obravnavi predloga Direktive o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ki je za nas zelo pomembna, saj Slovenija nasprotuje členu, ki z vidika nacionalne zakonodaje omejuje enake možnosti ženske in moškega oziroma matere in očeta ter zmanjšuje varstvo noseče delavke in še nerojenega otroka.
Slovenija se bo še naprej zavzemala za čim prejšnje sprejetje Uredbe o razširitvi določb Uredbe št. 883/2004 na državljane tretjih držav, za katere navedene določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva. Ker na junijskem zasedanju Sveta ni bilo doseženo soglasje, smo se znašli v težkem položaju, ko za državljane EU že veljata novi uredbi o koordinaciji sistemov socialne varnosti, za državljane tretjih držav pa se še naprej uporabljata stari.
Med predsedovanjem prihodnjega tria bo Evropska komisija objavila vrsto zakonodajnih predlogov o varnosti in zdravju pri delu (elektromagnetna polja, mišično-skeletno tveganje, varnost pomorskih delavcev). Slovenija bo dejavno sodelovala pri sprejemanju aktov ter se zavzemala za zagotavljanje čim višje stopnje varnosti in zdravja pri delu.
Dejavno bo sodelovala tudi v razpravi o socialnih storitvah splošnega pomena. Zavzemala se bo za povečanje njihove kakovosti in dostopnosti.
Evropsko leto 2010 bo zaznamoval boj proti revščini in socialni izključenosti. Slovenija bo na različne načine prispevala k uresničevanju zastavljenih ciljev. Njene dejavnosti bodo usmerjene posebno na: 1) ozaveščanje čim širšega kroga prebivalstva o revščini in socialni izključenosti, 2) seznanjanje najbolj ranljivih skupin z možnostmi za premostitev in izhod iz stisk, v katerih so se znašli, 3) pomen in razvijanje različnih oblik solidarnosti in prostovoljstva.
Slovenija bo tudi dejavna udeleženka priprav pravne podlage za evropsko leto aktivnega staranja 2012.
Enakost spolov in nediskriminacija
Slovenija podpira krepitev integracije načela enakosti spolov v lizbonski strategiji po letu 2010, s posebnim poudarkom na odpravi razlik v plačilu med ženskami in moškimi ter na zagotavljanju enakosti spolov v odzivih na gospodarsko in finančno krizo.
Sodelovala bo pri ovrednotenju Načrta Evropske komisije za enakost med ženskami in moškimi, 2006–2010 ter pri opredeljevanju prednostnih usmeritev in pripravi prihodnje okvirne politike Evropske komisije za enakost spolov. Posebna pozornost bo namenjena peti obletnici sprejetja Evropskega pakta za enakost spolov, njegovi dosedanji izvedbi ter načrtu za prihodnje izvajanje.
Slovenija bo prav tako sodelovala pri nadaljevanju sistematičnega spremljanja izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje, in sicer pri ovrednotenju izvajanja obdobja Peking +15 in pri dogovoru o delu na ravni EU v prihodnjem obdobju.
Na zakonodajnem področju bo Slovenija sodelovala pri sprejemanju Direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, s katero želi EU vzpostaviti enotno najmanjšo raven zaščite pred diskriminacijo zaradi naštetih osebnih okoliščin tudi zunaj zaposlovanja, dela in poklicnega usposabljanja.
Slovenija se zavzema še za čim prejšnje sprejetje predloga Sklepa Sveta o potrditvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti.
ZDRAVJE
Javno zdravje
Slovenija bo dejavno sodelovala v aktivnostih in razpravi o ukrepih, napovedanih v sporočilu Evropske komisije Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v EU. Evropski svet je junija 2008 na predlog slovenskega predsedstva v svojih sklepih poudaril pomen zmanjševanja razlik na področju zdravja in pričakovane življenjske dobe v EU; zmanjševanje neenakosti v zdravju je tudi eden od ključnih ciljev zdravstvene strategije EU za obdobje 2008–2013 in prenovljene socialne agende iz leta 2008. V povprečju se raven zdravja v EU v zadnjih desetletjih stalno izboljšuje: evropski državljani živijo dlje in bolj zdravo kot prejšnje generacije. Vendar pa v državah članicah, med njimi in med posameznimi skupinami prebivalstva še vedno obstajajo prevelike razlike, ki so povezane s socialno-ekonomskimi dejavniki, življenjskim slogom, dostopom do preventivnih programov in kakovostnega zdravstvenega varstva. Med predsedovanjem naslednjega tria bo posebna pozornost namenjena spodbujanju zdravega načina življenja in zdravih prehranjevalnih navad, ukrepom za preprečevanje debelosti in odvisnosti (npr. kajenje, uživanje alkohola, drog itd.) ter zdravstvenim potrebam otrok, najstnikov in drugih ranljivih skupin.
Zmanjševanje bremena raka je bila glavna prednostna naloga slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju zdravja. Slovenija je tako pomembno prispevala k pripravi ukrepov EU za zmanjševanje bremena te bolezni ter neenakosti pri obolevnosti in preživetju rakavih bolnikov. Na podlagi Sporočila Evropske komisije o boju proti raku bo kot skupna dejavnost vzpostavljeno evropsko partnerstvo za boj proti raku za obdobje 2009–2013 s številnimi dejavnostmi, ki so namenjene omejitvi teh obolenj in v katere se bo Slovenija dejavno vključila.
Na področju zakonodajnega urejanja se bo nadaljevala obravnava v decembru 2008 objavljenega predloga Direktive o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev. Slovenija podpira ureditev tega področja na ravni EU, saj se tako zmanjšuje tveganje za bolnike in zagotavlja visoka raven varovanja zdravja, izboljšujejo pa se tudi možnosti za razpoložljivost in izmenjavo organov ter se preprečuje morebitno trgovanje z organi.
Glede predloga Direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, o katerem politični sporazum na zasedanju Sveta v decembru ni bil dosežen, je kljub napovedi Evropske komisije o možnosti umika predloga iz postopka mogoče pričakovati nadaljevanje razprave med naslednjimi predsedstvi Svetu. Večina stališč in predlogov Slovenije je bila v dosedanjem postopku ustrezno uveljavljena, odprto pa ostaja vprašanje enakosti pacientov oziroma povezave med pravicami do zdravstvenih storitev, vključno s pravico do dostopa do določenih zdravstvenih izvajalcev v nacionalnem sistemu in v drugih državah članicah. Slovenija si bo prizadevala za izboljšanje teh rešitev tudi zato, ker se zdravstvene storitve po svoji naravi razlikujejo od ekonomskih storitev in je zato potreben tehten premislek o pozitivnih oziroma negativnih učinkih na varno, kakovostno in enako dostopno zdravstveno varstvo ter stabilno delovanje zdravstvenih služb.
Na področju obvladovanja nalezljivih bolezni in zagotavljanja zdravstvene varnosti v luči pandemije nove gripe bo Slovenija sodelovala v ovrednotenju do sedaj izvedenih ukrepov in dejavno prispevala k pripravi nadaljnjih koordiniranih aktivnosti v EU.
Zdravila in medicinski pripomočki
S področja zdravil se pričakuje nadaljnja razprava o zakonodajnih predlogih glede farmakovigilance in boja proti ponarejenim zdravilom. Slovenija praviloma podpira predlog Direktive o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini glede farmakovigilance. Njegov cilj je namreč okrepitev, racionalizacija in poenostavitev sistema farmakovigilance, saj bo prispeval k višji ravni varovanja zdravja v EU v zvezi z zdravili. Vendar pa se Slovenija ne strinja s predlogom spremembe spornega določila, t.i. Cyprus clause, ki uvaja izjeme od obveznih pravil za trženje zdravila. Menimo namreč, da določilo ni v skladu s predlogom, ki je nastal iz potrebe po okrepitvi farmakovigilance v EU, in ne s prizadevanjem za varovanje javnega zdravja ter da je diskriminacijsko do držav članic, ki imajo majhne trge.
Slovenija pozdravlja tudi splošne cilje in opredelitve predloga spremembe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta glede preprečevanja vdora ponarejenih zdravil v legalno distribucijsko verigo. Natančneje, podpira krepitev obveznosti in zahtev za ekonomske operaterje, saj je podobne ukrepe delno uvedla v nacionalno zakonodajo, še preden je to predlagala Evropska komisija. Prav tako Slovenija podpira predlog, da se uvedejo obvezne varnostne oznake na pakiranju zdravila, zato da se zagotovi njegova identiteta, vendar pod pogojem, da se s tem ne onemogoči vzporedni uvoz.
Živila
Slovenija podpira pripravo revizije osnovne Direktive 2009/39/ES, ki ureja področje živil za posebne prehranske namene in sodeluje pri njej, podpira pa tudi rešitve, ki bodo na eni strani zagotavljale najvišjo raven zaščite občutljivih skupin potrošnikov in na drugi poenostavljene postopke za industrijo.
Kemikalije
Uredba REACH je v svoji prvi izvedbeni fazi. V bližnji prihodnosti jo bo treba prilagoditi zahtevam pozneje sprejete Uredbe GHS, na novo določiti zahteve glede priloge II (varnostni listi) in sprejeti seznam snovi, ki bodo predmet avtorizacije (priloga XIV). Za Slovenijo je zelo pomembno, da se na seznam v prilogo XIV uvrstijo tiste kemikalije, ki povzročajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in okolje. Med kemikalijami, pri katerih tveganja ne moremo opredeliti (in je poznana le stopnja nevarnosti), pa le tiste, ki ne bodo imele prevelikih negativnih posledic za slovensko industrijo.
Slovenija podpira predlog Uredbe o dajanju v promet in uporabi biocidnih proizvodov, saj ta posodablja in poenostavlja zakonodajo o dajanju biocidnih proizvodov v promet. Podpira tudi posodobitev sedanje ureditve, tako pa razjasnitev dvoumnosti in nedoslednosti, ki jo je vsebovala, zato bo v postopku pozorna predvsem na rešitve, ki bodo omogočale izvedljivost na strani industrije in na strani pristojnih organov. Pri tem se mora ohraniti visoka raven zaščite ljudi, živali in okolja v povezavi s konkurenčnostjo industrije.
IZOBRAŽEVANJE, KULTURA, ŠPORT
Izobraževanje in usposabljanje
Slovenija se bo zavzemala, da bosta izobraževanje in usposabljanje v prenovljeni lizbonski strategiji po letu 2010 dobili pomembno vlogo.
Ustvarjalnosti in inovativnosti, ki sta del novega strateškega načrta sodelovanja na področju izobraževanja (E&T2020), Slovenija pripisuje velik pomen za prihodnjo konkurenčnost EU. Prizadevala si bo za odločne in temeljite spremembe v šolskem izobraževanju, kar bo okrepilo sodelovanje pri splošnem šolskem izobraževanju. Tema je v tesni povezavi s prizadevanjem za pravičnost in enakost, za kar se bo zavzemala tudi Slovenija; zlasti bo ta prednostna naloga poudarjena v letu 2010 – letu boja proti revščini in socialni izključenosti.
Strokovni razvoj učiteljev in strokovnega vodstva bo eno od slovenskih prednostnih področij. Tema je tesno povezana s spremenjeno vlogo učitelja, ki jo zahteva heterogenost razredov, globalizacija in vse močnejše mešanje kultur, vedno hitrejši pretok znanja, nove komunikacijske tehnologije in nove naloge učiteljev, povezane z odpiranjem in večjo avtonomijo šol.
Glede vloge izobraževanja v trikotniku znanja (izobraževanje–raziskave–inovacije) bo Slovenija poleg ključnega pomena visokega šolstva poudarjala tudi vse druge izobraževalne ravni. To bo narekovalo reformo učnih načrtov, ki bodo vključevali ustvarjalnost, inovacije, podjetništvo ter nadaljnji razvoj pedagoškega orodja in raziskovalnih metod. Proces bo omogočil razvoj novih načinov ocene kakovosti.
Slovenija bo dala poudarek tudi razvoju poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot bistvenega elementa vseživljenjskega učenja ter povezovanju z visokošolskim segmentom (povezovanje københavnskega in bolonjskega procesa).
Še posebej se bo zavzemala za kvalitetno povezovanje izobraževanja v šoli in v neposrednih delovnih procesih. Zavzemala se bo, da se višje strokovno izobraževanje uveljavlja kot kratko terciarno izobraževanje, ki je del bolonjskega procesa.
Slovenija bo prav tako v okviru vseživljenjskosti učenja podpirala in razvijala izobraževanje in učenje odraslih, ki je eden od ključnih dejavnikov za višanje ravni znanja in usposobljenosti za različne življenjske vloge, saj vpliva na izboljševanje kakovosti življenja vsakega posameznika ter izenačevanje možnosti in povečevanje socialne vključenosti posameznika, zato bo tudi v prihodnje spodbujala vključevanje odraslih prebivalcev v vseživljenjsko učenje.
Mladina
Slovenija si bo na evropski ravni, v skladu z novim okvirom sodelovanja za mladinski sektor, prizadevala za uresničevanje Evropskega mladinskega pakta, ki prednostno opozarja na tesnejše sodelovanje med mladinskimi politikami, predvsem glede izobraževanja, zaposlitve, socialne vključenosti, kulture in zdravja.
Stališče Slovenije je, da se hkrati s tesnejšim povezovanjem mladinskih politik na horizontalni ravni prednostno uveljavljajo ukrepi, ki bodo zagotavljali nadaljnji razvoj strukturnega dialoga med predstavniki mladine in vladnimi avtoritetami. Naša država si bo prizadevala za uresničevanje ukrepov spodbujanja aktivnega državljanstva in medkulturnega učenja, socialne vključenosti in solidarnosti ter prostovoljnih dejavnosti, ki bodo zlasti v ospredju v letu 2011, letu prostovoljstva.
Kultura in avdiovizualna politika
Na evropski ravni bo Slovenija podpirala uresničevanje Delovnega načrta za področje kulture, 2008–2010, zlasti njegovih petih prednostnih nalog, in sicer: za spodbujanje večjega pretoka umetnikov in drugih strokovnjakov na kulturnem področju, za zagotavljanje boljše dostopnosti kulture – tudi z nadaljnjo uveljavitvijo t.i. ljubljanskega procesa obnove kulturne dediščine v Jugovzhodni Evropi, ki prispeva k približevanju držav tega območja EU –, za razvoj podatkov, statistike in metodologij na kulturnem področju ter izboljšanje njihove primerljivosti, za karseda učinkovit izkoristek zmogljivosti kulturnih in ustvarjalnih panog, zlasti malih in srednje velikih podjetij, ter za uveljavljanje in izvajanje Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznovrstnosti kulturnih izrazov. Sodelovala bo tudi pri pripravi delovnega načrta za prihodnje obdobje.
Slovenija je odigrala pomembno vlogo pri vključitvi kulture in ustvarjalnosti v lizbonsko strategijo s sklepi Evropskega sveta z dne 13. in 14. marca 2008, zato si bo še naprej prizadevala za krepitev vloge kulturnih in ustvarjalnih vsebin v prenovljeni lizbonski strategiji po letu 2010. Zavzemala se bo za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med kulturnimi, ustvarjalnimi in drugimi sektorji, predvsem gospodarskim, znanstvenim, izobraževalnim in tehnološkim, posebno pozornost pa bo posvetila politikam in virom za razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij.
Izboljšanje položaja knjižnih založnikov, ki izdajajo dela v jezikih z majhnim številom govorcev – Knjižni založniki v majhnih jezikovnih skupnostih EU, kot je slovenska, se soočajo s številnimi težavami pri izdajanju knjig, ena od pomembnih pa je nestimulativna stopnja DDV-ja na knjigo. Zato si bo Slovenija prizadevala, da se kot eden od možnih ukrepov za izboljšanje položaja založnikov knjig v jezikih z majhnim številom govorcev vzpostavi možnost odobritve ničelne stopnje DDV-ja na knjigo kot splošnega ukrepa, ki bi prispeval k jezikovni in kulturni raznolikosti, podprl ustvarjalnost ter izboljšal dostopnost knjig bralcem. Še posebej bi bil tak ukrep smiseln pri majhnih jezikovnih skupnostih, saj proti uvedbi le-tega ne more biti argumentov notranjega trga, kadar gre za prodajo knjig majhnih jezikov, ki se odvija na lokalni ravni in s tem ne izkrivlja konkurence na notranjem trgu.
V prihodnjem obdobju se bo delo na avdiovizualnem področju nanašalo predvsem na dostopnost kulturnih in avdiovizualnih vsebin na svetovnem spletu, na njihovo digitalizacijo, omogočanje trajne hrambe in s tem povezan razvoj novih poslovnih modelov. Razvoj politik na tem področju je povezan z reševanjem vprašanj o zagotavljanju avtorskih in sorodnih pravic ter z državno pomočjo. V tem okviru bo Slovenija dejavna predvsem pri razvoju evropske digitalne knjižnice Europeana in prizadevanju za izboljšanje medijske pismenosti.
Šport
Slovenija zastopa stališče, da se še naprej uresničujejo priporočila bele knjige o športu v obliki delovnega načrta »Pierre de Coubertin«, po katerem tudi sama deluje.
Zaradi pomembne vloge športa ter njegove tesne povezave z izobraževanjem, zdravjem, kulturo in znanostjo si bo še naprej prizadevala za uporabo športa kot sredstva za povezovanje različnih socialnih in kulturnih skupin v družbo, ki bo poudarjeno predvsem v letu 2011 – letu prostovoljstva, ter športa kot sredstva za vzgojo v duhu demokratičnega državljana EU.
Glede sodelovanja EU s Svetovno agencijo za boj proti dopingu (WADA – World Anti-Doping Agency) Slovenija podpira stališče, da države članice EU nastopajo enotno in usklajeno pri ključnih vprašanjih. Tudi v prihodnjem obdobju bo dejavna v boju proti dopingu v skladu s kodeksom WADA.
Športno področje naj se čim prej vključi v politično delovanje EU. V zvezi s tem si bo Slovenija prizadevala sodelovati pri oblikovanju strateških načel, ciljev in meril za prihodnji Program za šport.
Jezikovna in kulturna raznolikost ter večjezičnost
Slovenija se bo zavzemala za takšen razvoj jezikovne in kulturne raznolikosti ter večjezičnosti, ki bodo omogočale upoštevanje posebnih pravic tradicionalnih narodnostnih, etničnih in jezikovnih manjšin ter njihovih pripadnikov.
PROMET
Slovenija bo na prometnem področju namenila osrednjo pozornost trajnostni mobilnosti, ki je v osrčju prihodnje prometne politike EU v novem sporočilu Komisije Trajnostno naravnana prihodnost prometa: usmeritev k povezanemu, tehnološko naprednemu in uporabnikom prijaznemu prometnemu sistemu.
Slovenija podpira povezovanje ciljev trajnostnega razvoja v prometno politiko, kot ključni problem pa vidi v sklenjenosti povezav med gospodarsko rastjo in negativnimi vplivi na okolje. Močno povečanje svetovne trgovine in globlje medsebojno povezovanje v razširjeni EU sta v zadnjem desetletju preprečila razklenitev rasti tovornega prometa od rasti BDP. Proces je posledica dodatnega povpraševanja gospodarstva po prometnih storitvah. Slovenija meni, da bo za razklenitev te povezave nujno upoštevati gospodarske, družbene in okoljske potrebe ter obstoječe podnebne spremembe, zato moramo zagotoviti sodelovanje med različnimi politikami. Oblikovati bo treba jasne programe glede razmeščanja dejavnosti v prostoru. Ključno je celotno področje potreb in njihovega obvladovanja na globalni ravni. Brez takšnih ukrepov si je težko zamišljati uresničitev ciljev mobilnosti. V prihodnji prometni politiki EU bo več pozornosti namenjene sodelovanju EU s tretjimi državami, pri čemer bo poseben poudarek na zahodnem Balkanu.
Po mnenju Slovenije je treba podpreti načelo somodalnosti kot prvo prednostno nalogo prihodnje prometne politike EU – noben način prevoza ne sme biti privilegiran, ampak je treba kar najbolj izkoristiti in razviti prednosti vseh ter zagotoviti njihovo medsebojno povezovanje. V tem smislu ima Slovenija z Luko Koper, križanjem V. in X. koridorja ter s tem povezano geostrateško lego primerjalne prednosti pred državami v regiji. Tako bo na prometnem področju namenila posebno pozornost napovedani prenovi Odločbe o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T), pri čemer se bo zavzemala za ohranitev obstoječih 30 prednostnih projektov, opredeljenih v obstoječi odločbi. Za Slovenijo je pomembna tudi napovedana prenovitev zakonodaje prvega železniškega svežnja s poenostavitvijo in posodobitvijo zakonodajnega okvira za dostop do trga železniškega prometa ter predlog o železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet, ki ga v delovnih telesih Sveta že obravnavajo. Slovenija bo namreč v prihodnosti vložila veliko truda v reorganizacijo železniškega sektorja, da bi se povečala njegova učinkovitost, in v posodabljanje železniške infrastrukture. V ta namen pripravlja poglobljeno študijo, ki bo poleg nujnega zagotavljanja organizacije, skladne s pravom Skupnosti, poskušala najti odgovore za finančno vzdržno opravljanje železniških storitev v državi. Pri tem se načrtuje pospešeno vlaganje v železniško infrastrukturo, predvsem v prednostni projekt št. 6.
Za Slovenijo je vsekakor pomembna tudi varnost cestnega prometa in priprave na sprejetje novega delovnega evropskega načrta za varnost cestnega prometa od leta 2011 do 2020. Zdajšnje število mrtvih na evropskih cestah, vključno z Slovenijo, ne sledi dosegu zastavljenega cilja EU – 50% manj mrtvih do konca leta 2010. V naši državi v zadnjem obdobju zaznavamo celo negativna gibanja, zato predvidevamo okrepljene dejavnosti na tem področju v EU in na nacionalni ravni.
Prav tako Slovenija podpira vse dejavnosti v zvezi z javnim potniškim prometom, še posebno na urbanih in mestnih območjih. V zvezi s tem je bilo letos oktobra predstavljeno Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu mobilnosti v mestih. Slovenija izrecno podpira predlog tega načrta, saj meni, da je reševanje navedene problematike ključ pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti in povezano z uresničevanjem prometne politike EU. Ta načrt zagotavlja začetek dolgoročnega procesa in sovpada z izdajo sporočila Evropske komisije o novi prometni politiki za obdobje do leta 2020. Problematika prometa v mestih tako prevzema osrednjo mesto zagotavljanja trajnostne mobilnosti.
ENERGIJA
Osrednja dejavnost na področju energije bo sprejetje akcijskega načrta 2010–2012 na Evropskem svetu marca 2010. Strateški dokument je ključen za nadaljnje oblikovanje celostne evropske energetske politike kot odgovor na poglavitne izzive, s katerimi se srečujemo na tem področju, zato bo Slovenija pri njegovem oblikovanju dejavno sodelovala.
Povečanje zanesljive oskrbe z energijo je po pogostih plinskih zapletih ena ključnih nalog. Slovenija je že vključena v oblikovanje nove Uredbe o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, po kateri bodo države članice pri motnjah v oskrbi popolnoma pripravljene z jasnimi in učinkovitimi načrti za izredne razmere, ki vključujejo vse zainteresirane strani in v celoti upoštevajo evropsko razsežnost vsake večje motnje. Ti načrti bodo temeljili na ustreznih ocenah tveganja. Slovenija načelno podpira predlagane rešitve in se strinja z napovedanimi spremembami. Imamo pa nekatere pomisleke zaradi infrastrukturnih standardov. Za nas je pomembno, da se upošteva regijsko doseganje teh standardov, ki morajo biti opredeljeni natančneje.
Slovenija bo dejavna tudi pri: določitvi in izločitvi ovir pri naložbah; prenovi obstoječega sistema EU za spremljanje naložb v energetiki; prenovi obstoječega mehanizma TEN-E (čezevropska energetska omrežja), pa tudi nadaljevanju dela s prednostnimi projekti, opredeljenimi v 2. strateškem energetskem pregledu. V Sloveniji oba sistemska operaterja (za elektriko in zemeljski plin) sodelujeta v okviru ENTSO-E in ENTSO-G glede razvoja vseevropskih omrežij ter pričakujeta izdelavo desetletnega razvojnega načrta za raven EU že s koncem leta 2010.
Eden glavnih elementov zanesljive oskrbe je tudi delujoč, enoten in konkurenčen notranji energetski trg. Slovenija meni, da ne sme biti ovir pri izvajanju tretjega zakonodajnega svežnja, katerega glavni namen je nadaljevati sproščanje energetskih trgov ter povečati njihovo učinkovitost in preglednost.
Treba bo sprejeti prenovljen Akcijski načrt za energetsko učinkovitost (EEAP), če želi EU izboljšati učinkovito rabo energije in hkrati doseči zastavljeni 20-odstotni cilj do leta 2020. Slovenija prav tako podpira namero naslednjega predsedujočega tria, da čim hitreje zaključi zdaj obravnavane akte o energetski učinkovitosti (Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, Direktiva o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, z uporabo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku ter Uredba o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre).
Za doseganje ciljev podnebno-energetska svežnja kot razvoja znanja in tehnologij Slovenija podpira tudi učinkovitejše izvajanje Strateškega načrta za energetsko tehnologijo, ki vključuje obširen evropski program za udejanjenje energetskega raziskovanja. Načrt SET je tehnološka podlaga energetske in podnebne politike EU, ki določa vrsto »ključnih izzivov energetskih tehnologij« za naslednjih deset let, zato da se izpolnijo kratkoročni cilji (2020) in pripravi podlaga za izpolnjevanje dolgoročnih izzivov (2050). V prihajajočem obdobju bo treba predvsem zagotoviti složnost načrta z obstoječimi in načrtovanimi finančnimi programi (npr. 7. okvirni program, Načrt za oživitev gospodarstva). Zato je Evropska komisija sprožila tudi razpravo o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, ki se je začela konec leta 2009. Menimo, da bo vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi izpusti ogljika dodatno utrdilo in potrdilo pomen, vlogo in neodvisnost EU glede brezogljičnih tehnologij in tehnoloških inovacij ter prineslo nove priložnosti za učinkovitejše varstvo okolja, za odpiranje novih industrijskih panog in prestrukturiranje že obstoječih ter omogočilo zaposlovanje na delovnih mestih, ki se bodo odprla.
Jedrska energija je pomemben vir energije tudi v Sloveniji, zato bomo dejavno vključeni v razpravi glede nove Direktive o varnem in trajnostnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki, pa tudi v pregledu temeljnih varnostnih standardov.
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN PREHRANA
Kmetijstvo
Prihodnost skupne kmetijske politike po letu 2013 – Slovenija podpira ohranitev te politike na ravni EU v sedanji obliki, s skupnimi pravili in mehanizmi na tem področju. Slovensko kmetijstvo, ki je zaradi naravnih danosti in neugodne kmetijske sestave v izrazito slabem položaju proti globalnim igralcem in najbolj razvitemu delu kmetijstva v EU, še zlasti potrebuje skupen EU-okvir, ki bo omogočil primerljive in dolgoročno stabilne danosti gospodarjenja za vse proizvajalce na skupnem trgu EU. Prihodnja skupna kmetijska politika mora podpirati razvoj trajnostnega in večnamenskega kmetijstva ter postati bolj odzivna in prilagodljiva glede na spremembe.
Neposredna plačila (I. steber skupne kmetijske politike) odločilno prispevajo k zagotavljanju stabilnosti in omogočajo razvoj evropskega in s tem tudi slovenskega kmetijstva. Kakršne koli takojšnje korenite spremembe in znižanje plačil bi to stabilnost in razvoj lahko ogrozili. Zato menimo, da je treba neposredna plačila ohraniti tudi v prihodnji skupni kmetijski politiki. Zaradi bolj ciljno usmerjenih plačil sicer kaže bolj poenotiti sheme neposrednih plačil, s čimer bi odpravili sedanje izkrivljanje konkurenčnosti in navezavo na zgodovinska plačila. Pri tem je treba upoštevati postopnost uvedbe sprememb ter nacionalne in regionalne naravne in strukturne značilnosti v kmetijstvu. Potrebne so rešitve, ki bodo proizvodno nevezane, hkrati pa bi omogočale nadaljnji razvoj živinoreje. Vidimo jih v ohranitvi neposrednih plačil kot sistemske, a ciljne podpore kmetijstvu, v obliki nadomestila za izpolnjevanje višjih minimalnih zahtev glede varovanja okolja in dobrega počutja živali, predvsem če jih gledamo z zornega kota tega, kar se zahteva od pridelovalcev v tretjih državah. Ohraniti velja tudi možnost, da država članica uvede nekatere posebne ukrepe, s katerimi zagotavlja uspešen razvoj kmetijstva na/v posebno občutljivih območjih in sektorjih.
Nadaljnja liberalizacija in globalizacija, rast prebivalstva in s tem povečano povpraševanje po hrani, odvisnost od energentov in možnih negativnih učinkov podnebnih sprememb bodo prispevali k večjemu nihanju na kmetijskih trgih. Zato menimo, da bo treba neposredna plačila tudi v prihodnje dopolnjevati z ustreznimi ukrepi tržne cenovne politike v obliki učinkovite varnostne mreže. Ker so ti ukrepi v izključni pristojnosti EU, pričakujemo večjo odzivnost in prilagodljivost na tržne razmere v posameznih sektorjih ob prevelikih tržnih nihanjih. Zdaj sta problem prašičereja in mlečni sektor. Ukrepi, ki se izvajajo, ne bodo zadostni. Glede na stanje v mlečnem sektorju je treba poleg učinkovitejših ukrepov tržne cenovne politike vzpostaviti rešitve za uspešno delovanje celotne mlečnopredelovalne verige, da bi dosegli enakomernejšo porazdelitev dodane vrednosti in pogajalskih moči med proizvajalci, predelovalno industrijo in trgovino na drobno.
Razvoj podeželja – Slovenija se zavzema, da evropska politika razvoja podeželja kot moderna, ciljno usmerjena politika skupaj s politiko prvega stebra tudi po letu 2013 tvori neločljivo celoto. Ukrepi politike razvoja podeželja bistveno dopolnjujejo ukrepe I. stebra tako pri spodbujanju konkurenčnosti kmetijstva, izboljšanju kakovosti življenja na podeželju in krepitvi ekonomske vitalnosti podeželskih območij kot tudi s ciljno naravnanimi ukrepi, namenjenimi ohranjanju kmetijstva in s tem tipične kulturne krajine na območjih s težjimi pogoji za kmetijsko dejavnost, izboljšanju dobrobiti živali ter spodbujanju okolju prijaznejših kmetijskih praks, vključno s prilagajanjem na določene nove izzive (blažitev in prilagajanje na podnebne spremembe, ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostno upravljanje z vodami, pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter prestrukturiranje mlečnega sektorja).
V okviru razprav o prihodnosti Skupne kmetijske politike se bo Slovenija še posebej zavzemala za ohranitev izravnalnih plačil za kmetijska gospodarstva na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Med ta območja se namreč uvršča kar 86,3 odstotka površine države oziroma 74,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V ukrep izravnalnih plačil OMD je tako vključenih kar okoli 49 000 kmetijskih gospodarstev in 330 000 ha kmetijskih površin v uporabi. Ta izjemno velik delež območij OMD in zanimanje kmetovalcev za vključitev v ukrep potrjujeta, da so izravnalna plačila ključna za ohranitev kmetijstva v Sloveniji, zaradi česar si bomo prizadevali za ohranitev ukrepa in njegovo izpopolnitev, še posebno, če se bosta bistveno spremenili višina in oblika neposrednih plačil.
Slovenija se bo z vidika prihodnosti Skupne kmetijske politike zavzemala za ohranitev močnega II. stebra, izostritev njegove vloge in vsebine. Zavzemamo se, da politika razvoja podeželja tudi v prihodnje krepi večnamenskost kmetijstva in s tem zagotavljanje javnih dobrin v kmetijstvu. Prav tako se z vidika širšega socio-ekonomskega razvoja podeželja, njegove vezanosti na kmetijske in s kmetijstvom povezanih dejavnosti zavzemamo, da ukrepi razvoja podeželja tudi po letu 2013 prispevajo h krepitvi ekonomske vitalnosti na podeželju.
Gozdarstvo
Slovenija si bo še naprej prizadevala za zagotavljanje pogojev za sonaravno trajnostno gospodarjenje z gozdovi v skladu z načeli trajnosti ter varstva okolja in naravnih vrednot.
Nadaljevala bo tudi dejavno sodelovanje pri usklajevanju Uredbe o nelegalni sečnji v okviru Sveta in se pri tem zavzemala za ukrepe, ki bodo preprečevali tako sečnjo v Evropi in svetu, hkrati pa ne bodo preveč administrativno obremenili lastnikov gozdov ter uvoznikov lesa in lesnih izdelkov za trg EU. Slovenija bo kot ena od sopodpisnic pisma, ki ga je naslednja predsedujoča Španija naslovila na Evropsko komisijo, posegala tudi v razpravo o ukrepih, ki jih bo Komisija predvidela v zeleni knjigi o varstvu gozdov. Naše sodelovanje bo potrebno tudi pri usklajevanju skupnega stališča EU v iskanju najboljših načinov financiranja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za izvajanje pravno nezavezujočega inštrumenta o vseh tipih gozdov v okviru Foruma Združenih narodov za gozdove (UNFF). Slovenija se bo osredotočila na usklajevanje skupnega stališča EU do pobude za konvencijo o gozdovih na vseevropski ravni v okviru Ministrskih konferenc o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE).
Varna in kakovostna hrana
Slovenija med svoje prednostne naloge poleg konkurenčnega in v prihodnost usmerjenega kmetijstva uvršča tudi zagotavljanje varne in kakovostne hrane, vključno s spodbujanjem pridelave in proizvodnje tradicionalnih vrst hrane, kot so izdelki z označbo geografskega porekla, geografsko označbo, označbo višje kakovosti, označbo tradicionalnega ugleda ter ekološki in integrirani izdelki.
Na področju varne hrane se bo Slovenija tudi v prihodnje zavzemala za izvajanje integriranega pristopa varne hrane za zagotavljanje enake ravni varovanja zdravja ljudi in varstva potrošnikov na območju EU ter delovanje notranjega trga EU. Zato bo Slovenija podprla vsa prizadevanja na evropskem nivoju za enotne in usklajene ukrepe v celotni prehranski verigi od »njive do mize«. To vključuje tako veterinarski kot fitosanitarni nadzor v prometu, pri pridelavi in predelavi hrane in krme ter postopke, povezane s sistemom identifikacije in registracije živali, rejskimi programi in genskimi viri v okviru zootehnike in gensko spremenjenimi rastlinami.
Na področju živil si bo Slovenija prizadevala za zastopanje svojih interesov v okviru razprav za sprejem Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Prav tako Slovenija podpira nadaljevanje razprav o novem zakonodajnem okviru za nova živila.
Glede gensko spremenjenih organizmov se junija 2010 predvideva predstavitev poročila Evropske komisije o vključitvi socio-ekonomskih vplivov v postopke odobritev gensko spremenjenih organizmov. Slovenija prednostno podpira nadaljevanje razprav na nivoju EU. Prav tako se sredi leta 2010 pričakuje poročilo zunanjih presojevalcev glede izvajanja in učinkovitosti dveh predpisov s področja gensko spremenjenih organizmov (Uredba 1829/2003 in Direktiva 2001/18). Republika Slovenija bo v razpravah zagovarjala stališče previdnostnega principa ter bo glasovala proti uvajanju in možnosti pridelave gensko spremenjenih organizmov. Zastopala bo stališče, da države članice dobijo več možnosti za odločanje o pridelavi gensko spremenjenih organizmov na njihovem območju. V procesu odobritve posameznega gensko spremenjenega organizma bo zagovarjala pomembno vlogo neodvisnih znanstvenih raziskav pri pripravi ocene tveganja.
Slovenija se bo kot država članica EU tudi aktivno vključevala v razprave in priprave stališč EU za Codex Alimentarius, v okviru katerega se oblikujejo mednarodni standardi, smernice in priporočila za živila. Republika Slovenija bo pri tem zastopala stališče, ki bo poudarjalo interese varstva potrošnikov ter varovanja zdravja ljudi, vključno z dobrimi poslovnimi običaji v mednarodnem prometu z živili.
Veterinarske zadeve
Glede zdravstvenega varstva živali je v pripravi obsežna prenova zakonodaje na ravni EU, saj se predvideva obsežen zakonodajni sveženj, t.i. Zakon o zdravju živali. Sodelovanje Slovenije pri pripravi tega novega zakona bo ena od prednostnih nalog na veterinarskem področju.
Pri mednarodnih zadevah v letih 2010 in 2011 pričakujemo nadaljevanje pogajanj EU s tretjimi državami, ki so pomembne trgovske partnerice, npr. Rusko federacijo, Kitajsko, ZDA, Kanado. Slovenija bo pospešeno spremljala pogajanja s tistimi državami, v katerih ima tudi njena industrija interes za izvoz.
Fitosanitarne zadeve
Pri zdravstvenem varstvu rastlin se je na ravni EU začela ocena sedanje ureditve preprečevanja vnosa in širjenja rastlinskih škodljivih organizmov, ki bo končana sredi leta 2010, nato pa se bo pripravila strategija zdravstvenega varstva rastlin in po letu 2012 predlogi sprememb zakonodaje na tem področju. Slovenija si bo na ravni EU prizadevala, da se sistemi preprečevanja, odkrivanja in zatiranja posebno nevarnih rastlinskih škodljivih organizmov ohranijo v sedanjem obsegu, okrepiti pa je treba spremljanje stanja, zgodnje obveščanje in napovedovanje v okviru integriranega varstva rastlin in invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov.
Pričakujemo objavo Uredbe o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in Okvirne direktive za doseganje trajnostne uporabe pesticidov ter sprejetje Uredbe o statistiki pesticidov. V naslednjih letih bo ključen poudarek na izvajanju novih zahtev, predvsem v zvezi s spremembo nacionalne zakonodaje, vzpostavljanjem sistema zbiranja podatkov o uporabi pesticidov in nacionalnim delovnim načrtom za zmanjšanje tveganja zaradi uporabe pesticidov, ki ga morajo države članice predložiti Evropski komisiji do leta 2011.
Na podlagi Akcijskega načrta za pregled predpisov Skupnosti o trženju semena in razmnoževalnega materiala ter sorodnih zadev bo Komisija pripravila osnutek nove Uredbe o semenu in razmnoževalnem materialu ter jo v letu 2011 poslala Svetu. Slovenija podpira to pripravo, ker se bodo predpisi z uredbo poenotili, njeno izvajanje pa bo učinkovitejše in poenostavljeno glede na zdaj veljavnih 12 direktiv s tega področja. Podpira tudi vrednotenje predpisov o varstvu žlahtniteljskih pravic Skupnosti, ki se bo začelo v letu 2010.
Ribištvo
Slovenija v skladu s skupno ribiško politiko EU podpira pobude, ki so namenjene ohranjanju in trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov.
V razpravi o reformi skupne ribiške politike se bo Slovenija zavzemala za upoštevanje posebnih lastnosti malega priobalnega ribolova in regionalnih posebnosti ribištva ter tudi potreb ribiških sektorjev, ki ne uporabljajo ribolovnih kvot oziroma niso vključeni v ureditve ribolovnega napora.
Slovenija se bo vključila v razpravo o določitvi natančnejših izvedbenih pravil za novo Uredbo o nadzoru v ribištvu, da se pri pripravi izvedbenih pravil upoštevajo že uveljavljene dobre prakse in da se slovenskemu ribiškemu sektorju ne naložijo nepotrebne dodatne obremenitve.
Prav tako se bo Slovenija udeleževala usklajevanja držav članic EU za zasedanja Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), da se zaščitijo interesi slovenskega ribištva. Ker je za našo državo zelo pomembno tudi ribogojstvo, bo Slovenija podprla pobude za izvajanje spremenjene Strategije za trajnostni razvoj ribogojstva v Evropi.
OKOLJSKA POLITIKA
Horizontalni ukrepi – Slovenija si bo prizadevala za doslednejšo vključitev okolja v sektorske politike EU. Pri pripravi prenovljenega okoljskega akcijskega načrta EU podpira bolje opredeljene prednostne naloge EU do leta 2020 in ustrezno mesto akcijskega načrta v hierarhiji strateških evropskih načrtov, kakršna sta lizbonska strategija in strategija trajnostnega razvoja. Med največje izzive in prednostne naloge EU po mnenju Slovenije, poleg podnebnih sprememb, sodijo biotska raznovrstnost, trajnostna proizvodnja in potrošnja, ravnanje z odpadki ter z njimi povezana učinkovita raba obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov, prav tako pa upravljanje vodnih virov. Ustrezno mesto morajo najti tudi okolju prijazni davčni ukrepi, vključno z okolju prijaznimi subvencijami.
Biotska raznovrstnost – naša država je s svojim deležem območij Nature 2000 eden glavnih stebrov politike ohranjanja biotske raznovrstnosti v EU. V pripravah na revizijo strategije EU za ustavitev upadanja te raznovrstnosti po letu 2010 si bo prizadevala za dosledno upoštevanje načel ohranjanja narave in večjo odgovornost drugih partnerjev v EU. Posebno pozornost bo namenila trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi ter večji skladnosti in povezavi med ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami in biotsko raznovrstnostjo.
Trajnostna proizvodnja in potrošnja – Slovenija si bo prizadevala za čimprejšnji dogovor o manjkajočih elementih (na primer o direktivi o energijskih nalepkah) iz širšega trajnostnega svežnja proizvodnje in potrošnje.
Varstvo pred industrijskim onesnaževanjem – zaradi celovitosti ter možnih velikih vplivov na gospodarstvo in zdravje ljudi bo Slovenija glede industrijskega onesnaževanja namenila posebno pozornost prenovi Direktive o zgornjih nacionalnih izpustih (t.i. Direktiva NEC) in nadaljevanju pogajanj za prenovo direktive o preprečevanju industrijskega onesnaževanja (t.i. direktiva IPPC). Področje je pomembno zlasti za Slovenijo, ker je načrtovana prenova direktive o zgornjih nacionalnih izpustih neločljivo povezana s sistemom ukrepov zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in ukrepov za zmanjševanje izpustov prašnih delcev, pri kateri ima Slovenija z izvajanjem že zdaj mnogo težav. Prav tako ima velike težave z izvajanjem veljavne Direktive IPPC. Prizadevala si bo za pravo ravnovesje med zaščito okolja in zdravjem ljudi ter iskala čim bolj stroškovno učinkovite poti. Glede direktive se bo osredotočila na ustrezne rešitve za obstoječe energetske objekte, ki bodo z letom 2023 prenehali obratovati.
Varstvo tal – prav tako se bo Slovenija zavzemala za nadaljevanje razprave in za sprejetje Direktive o določitvi okvira za varstvo tal, katere cilj je določiti skupno strategijo Skupnosti za varstvo in trajnostno rabo tal. Želimo, da se skrb za tla vključi v druge politike EU, da se ohrani vloga tal v trajnostni rabi, da se prepreči njihova ogroženost in ublažijo negativni vplivi ter da se razvrednotena tla toliko obnovijo, da ustrezajo sedanji in predvideni rabi. Pri tem pa menimo, da je treba državam članicam zaradi zahtevnosti direktive pustiti dovolj časa za njeno izvajanje.
Vodna politika – Slovenija si bo še naprej prizadevala za učinkovito upravljanje vodnih virov in usklajeno ukrepanje na ravni EU. Kakovost pitne vode se mora prilagoditi novim zdravstvenim standardom, zagotoviti pa je treba tudi konsistentno vodno politiko EU v skladu z Okvirno vodno direktivo. V tem smislu Slovenija podpira pripravo revizije Direktive o pitni vodi ter iskanje ustreznih rešitev za Sredozemlje in naraščajoče zahteve v tem prostoru. Te zahteve imajo lahko hude posledice za ekosisteme, lahko pa tudi povzročijo gospodarske in družbene omejitve. Zato je treba pripraviti ustrezne strategije za uskladitev izboljšanja naravnih ekosistemov in ustrezno upravljanje vodnih virov.
PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
Pravosodno sodelovanje
Slovenija pozdravlja prizadevanje EU glede prihodnjega razvoja pravosodja in meni, da je treba osrednje mesto pri tem nameniti nadaljnjemu pravosodnemu sodelovanju ter vzajemnemu priznavanju in izvrševanju sodnih odločb. Pri določitvi političnih smernic za naslednjih pet let se Slovenija zavzema za sprejetje kakovostnega stockholmskega programa in učinkovitega delovnega načrta za njegovo izvajanje.
Podpira tudi izboljšanje sodelovanja med sodnimi organi in razumevanja različnih pravnih sistemov. Zagotoviti bi bilo treba tudi boljši dostop do poglavitnih zakonov drugih držav članic.
EU vse bolj postaja enotni prostor, ki omogoča vse učinkovitejše izvajanje pravic prostega pretoka oseb, storitev in kapitala. To pa pomeni vse več razmerij s čezmejnim učinkom, ki odsevajo v vsakdanjih situacijah in vključujejo tudi najobčutljivejši segment prebivalstva, otroke. Da bi vsem zagotovili čim večjo pravno varnost, je za Slovenijo nadvse pomembno, da so postopki čim učinkovitejši, čim cenejši in kar je le mogoče poenostavljeni. Zato je nujno potreben sistem polnega medsebojnega priznavanja sodnih odločb.
Slovenija se zavzema za izboljšanje dostopa do pravnega varstva za podjetja in za posameznike ter za uvajanje elektronskega poslovanja predvsem v različnih čezmejnih postopkih. V tem smislu podpira tudi vzpostavitev in delovanje evropskega portala E-pravosodje, pri katerem bo pomembno slediti načrtovanim vsebinskim in časovnim okvirom za izvajanje, ki so bili opredeljeni v Akcijskem načrtu za e-pravosodje.
Posebno pozornost in sredstva je treba nameniti izobraževanju pravosodnih delavcev in izmenjavi dobrih praks, predvsem v obstoječih institucijah. Pri tem bo zelo pomembna tudi vloga Evropske pravosodne mreže.
Kazenske zadeve – glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah sta bolj kakor sprejemanje novih instrumentov bistveni ovrednotenje in izvajanje vseh doslej sprejetih okvirnih sklepov.
Slovenija meni, da je treba pospešeno nadaljevati delo pri določitvi minimalnih procesnih standardov obdolžencev v kazenskih postopkih. Pričakuje tudi napredek pri obravnavanju položaja žrtev in ranljivih oseb v kazenskih postopkih.
Civilnopravne zadeve – na civilnem področju se Slovenija zavzema za postopno odpravljanje vmesnih ukrepov (eksekvatur), ki so potrebni za izvršitev sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici. Pri tem podpira določitev minimalnih procesnih standardov in po potrebi usklajevanje kolizijskih pravil. Izboljšati bo treba učinkovitost čezmejnih izvršb.
Pri urejanju družinskega prava si Slovenija želi še večjega napredka, čeprav se zaveda, da gre za posebno področje, na katerem obstajajo velike tradicionalne razlike med nacionalnimi ureditvami.
Slovenija podpira delo glede dednega prava, tako pa določitev enotnih pravil mednarodne pristojnosti in kolizijskih pravil. Zavzema se tudi za nadaljevanje dela glede evropskega pogodbenega prava v skladu z zaključki, ki jih je že večkrat sprejel Svet EU.
Pravosodje v zunanjih odnosih – v zunanjih odnosih Slovenija podpira vzpostavitev tesnejših odnosov z državami kandidatkami in možnimi kandidatkami. Okrepiti je treba sodelovanje z njimi in oblikovati programe, ki jim bodo olajšali prevzem pravnega reda EU, pa tudi stike in sodelovanje z organi in institucijami EU. Še posebno bi bilo koristno, če bi bile te države čim bolj vključene v programe EU za izobraževanje v pravosodju.
Prav tako se Slovenija zavzema za širitev teritorialne veljavnosti zakonodaje EU na države kandidatke in morebitne države kandidatke, predvsem na države zahodnega Balkana, kakor je to urejeno za Norveško, Islandijo in Švico z Lugansko konvencijo. Slovenija podpira zamisel, da EUROJUST vzpostavi z državami kandidatkami in možnimi kandidatkami primerno obliko sodelovanja.
Slovenija se zavzema tudi za izboljšanje sodelovanja s Svetom Evrope, predvsem v zvezi z oblikovanjem in izvajanjem standardov o človekovih pravicah.
Temeljne pravice
Slovenija si bo prizadevala za dosledno spoštovanje človekovih pravic, vključno s posebnimi pravicami tradicionalnih narodnostnih, etničnih in jezikovnih manjšin ter njihovih pripadnikov.
Hkrati se bo zavzemala za takšen razvoj manjšinskih pravic v EU, ki bo vključeval skupna merila in standarde varstva.
Priseljevanje in azil
Slovenija meni, da morajo biti pravice migrantov primerno pravno urejene in uravnotežene, pri čemer je treba upoštevati splošnost človekovih pravic. Skupna migracijska politika EU naj vključuje potrebo po usklajenosti z drugimi ustreznimi politikami EU, med drugim z razvojnim sodelovanjem, in posebne potrebe na trgih dela v državah članicah ter podpira tiste dejavnosti EU in njenih držav članic, ki bodo usmerjene v načrtno in selektivno priseljevanje v okviru dialoga z državami izvora.
Za zakonite migracije Slovenija meni, da je treba zagotoviti predvsem ustrezno uveljavitev vseh zakonodajnih aktov v vseh državah članicah, nato pa bi veljalo oceniti izvajanje celotnega svežnja s tega področja. Poleg tega je treba zagotoviti sprejetje kakovostnih besedil preostalih aktov, določenih v haaškem programu oziroma v delovnem načrtu za njegovo izvedbo: predlog Direktive o enotnem dovoljenju, ki je že v postopku sprejemanja, ter predloga Direktive o postopkih, ki urejajo vstop, začasno prebivanje in prebivanje sezonskih delavcev, ter Direktive o plačanih pripravnikih in premeščencih znotraj podjetja, ki ju bo Evropska komisija predstavila v kratkem.
Slovenija podpira dolgoročni predlog Evropske komisije za pripravo zakonika Skupnosti o priseljevanju, vendar tega ni mogoče načrtovati v naslednjem petletnem obdobju. Lahko pa bi bil v tem času narejen prvi korak – opravljena bi bila lahko konsolidacija (združitev) vse obstoječe zakonodaje in, kakor že omenjeno, z ustreznim ovrednotenjem ugotovljena morebitna neskladja. Šele na naslednji stopnji bi se celotno področje lahko uredilo v enotnem zakoniku.
V skladu s haaškim programom, ki je določil politike notranjih zadev za obdobje 2000–2005, z akcijskim načrtom za njegovo izvajanje ter za zagotovitev večje usklajenosti in boljših standardov zaščite v prihodnjem skupnem evropskem azilnem sistemu je Evropska komisija decembra 2008 predlagala t.i. prvi azilni sveženj zakonodajnih predlogov, v katerem so akti: sprememba Recepcijske direktive, sprememba Dublinske uredbe in sprememba Uredbe EURODAC. Februarja 2009 sta sledila še predloga dveh novih aktov: predlog Uredbe o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu in predlog Uredbe, ki sredstva iz Evropskega sklada za begunce namenja tudi za delovanje tega urada. Evropska komisija je 21. oktobra predlagala še t.i. drugi azilni sveženj, ki vsebuje spremembo Kvalifikacijske direktive in spremembo Postopkovne direktive.
Slovenija pozdravlja nadaljevanje dela v zvezi z azilnim svežnjem, saj ta predstavlja pomemben korak k usklajevanju azilnih sistemov v EU. Na tej stopnji si je treba prizadevati, da bodo sprejeti akti ustrezne kakovosti in bodo omogočali dosego zastavljenega cilja. Slovenija tudi meni, da je treba pred pripravo novih zakonodajnih pobud temeljito analizirati učinkovitost obstoječe zakonodaje in instrumentov z azilnega področja. EU si mora prizadevati za sprejetje takšnih določb, ki ne bodo preveč dodatno obremenile držav članic in ki bodo omejevale oziroma onemogočale zlorabo azilnega sistema. Slovenija se zavzema za ustrezno prilagoditev rokov za sprejetje in izvajanje aktov iz obeh azilnih svežnjev. Zaradi veliko aktov na tem področju in preveč možnih izjem še meni, da leto 2012 kot prvotni cilj za vzpostavitev evropskega azilnega sistema ni dosegljivo.
Ves čas je Slovenija podpirala čimprejšnjo vzpostavitev Evropskega podpornega azilnega urada in na ustanovitev vezano odločbo o preusmeritvi sredstev iz Evropskega sklada za begunce. Ta urad bo okrepil praktično sodelovanje med državami članicami ter izmenjavo informacij in dobrih praks z azilnega področja. Uredba o azilnem uradu naj bi bila sprejeta do konca leta 2009, tako da bi urad začel delovati že v letu 2010.
V skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti, ki ureja tudi izvajanje programov trajnih preselitev beguncev, je Slovenija v duhu solidarnosti v EU že izrazila pripravljenost, da sodeluje pri izvedbi pilotnega projekta notranje preselitve, ki ga je Evropska komisija predlagala za Malto. S tem projektom naj bi se na prostovoljni podlagi v druge države članice preselilo določeno število beguncev z Malte, ki zaradi preskromnih zmogljivosti sama ne zmore zagotavljati osnovnih pogojev za življenje, zdravje in vključevanje teh ljudi.
V okviru globalnega pristopa do migracij Slovenija kot potezo solidarnosti pozdravlja začetek razprave o ustanovitvi skupnega programa EU za ponovno naselitev, s katerim bi se omogočila preselitev beguncev iz tretjih držav v EU. Slovenija poudarja, da mora pristop držav članic k programom trajne preselitve beguncev ostati prostovoljen, vsaka država članica mora zunanjo razsežnost azila prilagoditi posebnostim svoje migracijske politike in integracijskim zmogljivostim.
Slovenija podpira tudi predloge za krepitev Agencije za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije (FRONTEX). FRONTEX bi moral v prihodnje organizirati celovitejše skupne operacije, ki vključujejo nadzor meje, po možnosti v sodelovanju s tretjimi državami, od koder v EU pride največ priseljencev, opravljanje intervjujev z nezakonitimi priseljenci, večji poudarek pa bi bilo treba nameniti skupnim letom za vračanje. Prav tako Slovenija meni, da je bila agencija FRONTEX ustanovljena za izboljšanje sodelovanja med državami članicami pri nadzoru celotne zunanje meje, zato ne more in ne sme namesto nekaterih članic prevzemati odgovornosti za varovanje zunanjih meja EU.
Vizumska politika
Slovenija se bo še naprej posebej zavzemala za dokončno odpravo vizumskih obveznosti za državljane vseh držav regije, saj Bosna in Hercegovina ter Albanija še nista izpolnili vseh postavljenih pogojev. Da bi jih obe lahko izpolnili, je Slovenija že ponudila potrebno praktično pomoč in politično podporo Bosni in Hercegovini, podobno pa je Albaniji predlagala tudi Italiji.
Policijsko sodelovanje
Kar zadeva zagotavljanje varnosti državljanov, sta temeljna izziva EU boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Slovenski organi se zavzemajo za krepitev policijskega sodelovanja pri izmenjavi podatkov in informacij, skladno z načelom dostopnosti in v okviru varstva zasebnosti, pri čemer uveljavitev Lizbonske pogodbe daje zagotovilo, da se bodo že zdaj visoko postavljeni standardi varstva osebnih podatkov v EU tudi v odnosu do tretjih držav razvijali naprej. Pomembna je čimprejšnja vzpostavitev schengenskega sistema druge generacije (SIS II) ali ob neuspehu nadgradnja delujočega schengenskega informacijskega sistema, čim prejšnje omogočenje dostopa organom za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj tudi do zbirke EURODAC ter, kot tretje pomembno orodje, nadaljevanje postopka vzpostavljanja vzajemnega elektronskega dostopa do nekaterih zbirk podatkov (izvajanje t.i. prümskih sklepov). Podpiramo tudi ustanovitev agencije EU, ki bo odgovorna za upravljanje obsežnih informacijskih sistemov. Slovenija se predvsem zavzema za nadaljnjo krepitev operativnega policijskega sodelovanja svojih organov bodisi s sosednjimi bodisi drugimi državami EU in tretjimi državami, še posebno z zahodnega Balkana.
Varovanje zunanje meje EU je pomemben element notranje varnosti. To področje je eno od prednostnih nalog Slovenije.
Slovenija meni, da je treba čim prej vzpostaviti delovanje sistemov SIS II in VIS oziroma ob neuspešni vzpostavitvi SIS II čim prej preiti na alternativni sistem. Podpira tudi predlog Evropske komisije za vzpostavitev evropskega sistema registracije vstopa in izstopa. Slovenija meni, da je treba zagotoviti učinkovitost takšnega sistema, zato si bo prizadevala za njegovo postopno vzpostavitev. Zavzema se tudi za oblikovanje minimalnih skupnih standardov izvajanja nadzora v notranjosti, ker bi se tako lahko policije držav članic bolje odzvale na informacijo o prekoračitvi prebivanja, zabeleženega v vstopno-izstopnem sistemu. Kot turistična in tranzitna država želi Slovenija ob uveljavitvi takšnega sistema ohraniti obstoječo pretočnost meje s Hrvaško in se izogniti nepotrebnim zastojem. Poleg pretočnosti meje je za Slovenijo zelo pomembna sorazmernost takšnih ukrepov glede na spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, predvsem glede na posege v nedotakljivost posameznika in obstoječe visoke standarde ravni zaščite osebnih podatkov.
Pri pripravi novega mehanizma schengenskega ocenjevanja si bo Slovenija prizadevala, da ne bo novih vzporednih struktur ter da bo upoštevano ustrezno ravnotežje pristojnosti in odgovornosti med državami članicami in Evropsko komisijo.
Slovenija si bo prizadevala tudi za učinkovit boj proti trgovini z ljudmi, in sicer z delovanjem doma in v regiji. Spodbujala bo nastanek skupnih preiskovalnih skupin z državami v regiji (zahodni Balkan in druge države članice, ki ležijo na tej poti ali kot tranzitne ali kot ciljne države).
Varnostne razmere na zahodnem Balkanu so prednostnega pomena za Slovenijo. Zato naša država podpira nadaljevanje in krepitev sodelovanja držav članic EU z državami tega območja v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Vendar pa bi bilo po njenem mnenju treba vzpostaviti skupni mehanizem tovrstnega sodelovanja, v katerem bi se povezale vse obstoječe in nove pobude, tako pa bi zagotovili njihovo konsistentnost, preglednost in učinkovitost.
Slovenija si bo prizadevala za vzpostavitev prenosa zakonodaje EU o pravosodju in notranjih zadevah še pred dodelitvijo statusa kandidatke, saj je bil z izpolnjevanjem pogojev iz kažipota za vizumsko liberalizacijo v državah zahodnega Balkana že dosežen velik in pomemben napredek, ki bi ga bilo treba nadaljevati tudi po uveljavitvi vizumske liberalizacije.
Podpira tudi sodelovanje EU z ZDA glede vseh oblik sodobnih varnostnih izzivov ter začetek pogajanj o temeljnem sporazumu med EU in ZDA o odnosih glede pravosodja in notranjih zadev. S poudarkom na vzajemnosti v odnosih z ZDA podpira tudi vsakršna skupna prizadevanja EU, ki bodo olajšala potovanja, poslovne dejavnosti in vzajemno obveščanje.
Carinsko sodelovanje
Sodelovanje med carinskimi administracijami na področju kazenskih zadev je pomembno za boj proti raznim oblikam goljufij in kaznivih dejanj, ki imajo negativen vpliv na družbo, zdravje ljudi in prihodke držav. Poglobljeno sodelovanje med policijo, carinsko službo, Europolom, Frontexom in drugimi službami pripomore k izboljšanju varnosti in večji učinkovitosti v boju zoper organiziran kriminal. Slovenija se bo zavzemala za večjo uporabo in nadaljnji razvoj carinskega informacijskega sistema (CIS), vključno s sistemom identifikacijske baze carinskih datotek za vpogled v tekoče preiskave (FIDE) ter izmenjavo informacij na podlagi konvencije Neapelj II. Aktivno se bo vključevala v izvajanje skupnih carinskih operacij in druge oblike mednarodnega operativnega sodelovanja.
Civilna zaščita
Slovenija si bo še nadalje prizadevala za celovit pristop pri obvladovanju nesreč, ki ga je uspešno začrtala že med svojim predsedovanjem. To pomeni, da bo poleg krepitve civilne zaščite, ki ji Lizbonska pogodba prvič daje jasno pravno podlago, in odzivne faze nasploh namenila posebno pozornost opozarjanju na nujnost izvajanja ukrepov na področju preventive in obnove ter povezovanju vseh faz obvladovanja nesreč – ne glede na njihove vzroke. Pri tem bo dosledno zagovarjala načela subsidiarnosti in proporcionalnosti pri pripravi ukrepov ter solidarnosti pri odzivu na večje nesreče bodisi v EU bodisi v tretjih državah.
ZUNANJE ZADEVE IN OBRAMBA
Zahodni Balkan in širitev
Zahodni Balkan in širitev EU v to regijo ostajata prednostni nalogi slovenskega delovanja v EU. Slovenija si bo še naprej prizadevala za približevanje in vključevanje držav zahodnega Balkana (Hrvaška, Makedonija, Črna gora, Albanija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Kosovo) ter Turčije in Islandije ob upoštevanju izpolnjevanja pristopnih pogojev. V tej luči ostaja ključno spoštovanje načela dobrososedskih odnosov. Širitveni proces je najboljši način za spodbujanje držav k izvajanju reformnih procesov. Celotnemu zahodnemu Balkanu mora EU še naprej namenjati ustrezno pozornost, saj je le na ta način in z jasno izraženo zavezanostjo nadaljevanju širitvenega procesa mogoče zagotavljati trajni razvoj in uravnoteženost. Slovenija bo izražala tudi jasno podporo nadaljevanju procesa vizumske liberalizacije in njeno čimprejšnjo uveljavitev za vse države regije zahodnega Balkana.
Hrvaška začenja odločilno obdobje pristopnih pogajanj. Kljub napovedi Komisije, da bi jih Hrvaška lahko zaključila v letu 2010, če bo izpolnila vse pristopne pogoje, Slovenija poudarja, da bosta nadaljnja hitrost pogajanj in njihov zaključek odvisna predvsem od hrvaškega napredka pri izpolnjevanju pogojev za odprtje oziroma začasno zaprtje posameznih pogajalskih poglavij, izpolnjevanja obveznosti iz pogajalskega okvira in stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ter izvajanja revidiranega pristopnega partnerstva. Na podlagi že doseženega napredka mora Hrvaška okrepiti prizadevanje na področjih reforme pravosodja, javne uprave, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pravic manjšin (vključno z vrnitvijo beguncev) in sojenja za vojne zločine. Reševanje vprašanja dostopa do dokumentov za Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je še naprej ključno. Hrvaška si mora dejavno prizadevati za dobrososedske odnose in regionalno sodelovanje, vključno z napredkom pri odpravi dvostranskih vprašanj, predvsem mejnih. Slovenija bo še naprej podpirala članstvo Hrvaške v EU na podlagi doslednega izpolnjevanja vseh meril, vključno s spoštovanjem načela dobrososedskih odnosov na podlagi pogajalskega okvira, in ščitila slovenske interese v posameznih poglavjih pristopnih pogajanj EU s Hrvaško, še posebno glede prostega pretoka na področjih kapitala, ribištva, energetike in pravosodja ter zagotovitve ustreznega poslovnega okolja.
Turčija – Pristopna pogajanja s Turčijo so dosegla zahtevnejšo fazo, ki od te države zahteva okrepitev prizadevanja za izpolnjevanje pogojev. Izboljšati mora še številna področja, vključno s svobodo izražanja, tiska in veroizpovedi. Ob sklicevanju na sklepe Evropskega sveta iz decembra leta 2006 in Deklaracijo z dne 21. septembra 2005 je Svet ministrov na zasedanju 8. decembra 2009 z obžalovanjem ugotovil, da Turčija kljub številnim pozivom še vedno zavrača izpolnjevanje zavez o polnem in nediskriminatornem izvajanju Dodatnega protokola k Pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo, zato Svet ministrov ostaja pri ukrepih iz leta 2006: Turčija ne more odpreti osmih poglavij ter začasno zapreti nobenega drugega poglavja, dokler v celoti ne izpolni obveznosti. Svet ministrov je prav tako ocenil, da ni prišlo do napredka v odnosih s Ciprom, zato je pozval Evropsko komisijo, naj pozorno spremlja in poroča o vseh vprašanjih, ki jih zajema Deklaracija z dne 21. septembra 2005. Kot je poudarjeno v pogajalskem okviru, Svet ministrov prav tako pričakuje, da bo Turčija aktivno podprla nadaljevanje pogajanj pod okriljem ZN, s ciljem najti celovito, pravično in življenjsko rešitev vprašanja Cipra, ki bo skladna z resolucijami Varnostnega sveta ZN in načeli, na katerih je osnovana EU. Pristopni proces z EU daje Turčiji močno spodbudo za okrepitev demokracije, spoštovanja človekovih pravic in nadaljnjo posodobitev države. Turčija ima ključno vlogo pri regionalni varnosti in oskrbi z energijo. V tej luči bo Slovenija še naprej podpirala zavzemanje te države za članstvo v EU.
Makedonija – Slovenija podpira odločitev Evropske komisije iz oktobra 2009, da Svetu EU priporoči začetek pristopnih pogajanj s to državo. Slovenija si bo prizadevala, da se ta pogajanja začnejo v razumnem času, po možnosti že med španskim predsedovanjem. Pri tem bo Makedonijo spodbujala in ji dajala podporo pri nadaljevanju reformnih procesov in premagovanju drugih ovir na poti v EU, še naprej pa bo poudarjala pomen dobrososedskih odnosov.
Črna gora – Slovenija Črno goro v celoti podpira in ji nudi konkretno pomoč pri približevanju EU, predvsem v zvezi z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pri tem pa za zgled postavlja njeno konstruktivno regionalno politiko in vzorno mednarodno sodelovanje.
Albanija – Slovenija podpira približevanje Albanije Evropski uniji. V skladu s poročilom Evropske komisije o albanskem napredku v letu 2009 bodo prihodnja prednostna področja sodelovanja Slovenije z Albanijo krepitev boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, krepitev političnega dialoga in pravne države ter izpolnitev pogojev za vizumsko liberalizacijo.
Srbija – Slovenija na podlagi sklepov Sveta ministrov z dne 8. decembra 2009 podpira začetek izvajanja začasnega trgovinskega sporazuma med EU in Srbijo, kar bo omogočilo okrepljeno trgovinsko menjavo med državami EU in Srbijo, zavzemala pa se bo tudi za odločitev o začetku ratifikacije stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s strani EU, po možnosti že do konca španskega predsedovanja. V letu 2010 bo Slovenija še naprej Srbijo spodbujala k nadaljnjemu sodelovanju z ICTY, h konstruktivnemu regionalnemu sodelovanju in nadaljevanju dobrososedskih odnosov z vsemi državami regije ter z naklonjenostjo obravnavala morebitno prošnjo Srbije za članstvo v EU.
BiH – Bosna in Hercegovina bo ostala država, v kateri je delovanje EU najbolj prisotno. Nadaljevala se bodo prizadevanja za izpolnitev pogojev in ciljev za zaprtje Urada visokega predstavnika (OHR) ter s tem povezane okrepljene prisotnosti EU v državi. Slovenija bo še naprej podpirala usklajevanje ustavnih reform, dvostransko se bo zavzemala za pospešitev teh procesov in izpolnitev pogojev za napredovanje k EU. To velja zlasti za vizumsko področje, glede katerega Evropska komisija izraža pripravljenost, da ob izpolnjenih pogojih do sredine leta 2010 pripravi priporočilo o odpravi vizumske obveznosti.
Kosovo – ustrezna vključitev Kosova v regionalno perspektivo EU je eden ključnih izzivov skupne zunanje in varnostne politike v letu 2010. Slovenija podpira predloge Evropske komisije za postopno vključevanje Kosova v regionalne projekte EU. Od kosovskih oblasti pa pričakuje, da bodo uresničile zaveze s poudarkom na položaju in pravicah manjšinskih etničnih skupnosti. Slovenija bo Kosovo spodbujala k regionalnemu sodelovanju. Tudi v prihodnje bo velikega pomena korektno sodelovanje z misijo EULEX.
Islandija je prošnjo za članstvo v EU vložila julija 2009. Slovenija podpira to njeno prizadevanje. Pri tem pa poudarja potrebo po spoštovanju načel enake obravnave in lastnih dosežkov ter potrebo po ohranitvi pozornosti širitve na zahodni Balkan.
Za usmeritve glede razvojnega sodelovanja Slovenije predstavlja zahodni Balkan prednostno regijo.
Na podlagi evropskih spoznanj o pomenu kulture kot nosilke razvoja bo Slovenija delovala v skladu s svojimi usmeritvami razvojne pomoči. Prizadevala si bo za posebno pozornost držav članic EU in Evropske komisije do zahodnega Balkana tudi pri pripravi sektorske in regionalne strategije EU za usklajeno in sistematično vključevanje kulture v zunanje odnose EU, kakor to izhaja iz sklepov Sveta EU o spodbujanju kulturne raznovrstnosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih EU in njenih držav članic iz leta 2008, upoštevajoč regionalne posebnosti. Spodbujala bo sinergije med institucijami EU, njihovimi programi in projekti ter drugimi državami in mednarodnimi donatorji za regionalno sodelovanje v kulturi, krepitev pretoka ustvarjalcev v kulturi in vzpostavitev kulturne infrastrukture na zahodnem Balkanu. S predstavitvami ali izmenjavami dobrih praks in mreženj na področju regionalnega sodelovanja v kulturi bo Slovenija spodbujala tudi transregionalno sodelovanje ter povezovanje zahodnega Balkana z južno in vzhodno evropsko soseščino.
Sosedstvo
Evropska sosedska politika – Slovenija se kot država, ki je zgodovinsko in geografsko povezana s sredozemsko in vzhodnoevropsko soseščino EU, zavzema za celovito krepitev odnosov med EU in državami evropske sosedske politike. Ta se lahko krepi samo kot celota obeh razsežnosti, južne in vzhodne. Slovenija bo še naprej podpirala načelo diferenciacije kot ključno načelo evropske sosedske politike tudi v zvezi s krepitvijo in nadgradnjo odnosov posameznih držav soseščine z EU.
Vzhodno partnerstvo – po našem mnenju je pomembno, da se državam vzhodnega partnerstva ponudijo mehanizmi in instrumenti, ki so bili prepoznani pri njegovi vzpostavitvi in ki prinašajo spodbudo za nadaljevanje reformnih procesov in približevanje EU. V skladu z načelom diferenciacije je njihova uresničitev odvisna od hitrosti in stopnje teh procesov v državah samih.
Ukrajina, Belorusija in Moldavija – glede na gospodarske interese, ki jih ima Slovenija v tej regiji, bi veljalo tudi naprej vidno podpirati približevanje navedenih držav EU. Pri Ukrajini in Moldaviji bi lahko razmislili tudi o vidnejši podpori perspektivi članstva v EU. To bi se moralo kazati v zagotavljanju nemotenih in ugodnih pogojev za poslovanje slovenskih podjetij na njihovih trgih. Slovenija bi se morala bolj vključiti v pomoč pri reformnih procesih, predvsem glede ustavnih sprememb in boja proti korupciji. Slovenija bo nadaljevala sodelovanje z Moldavijo, ki poteka v okviru sporazuma o mobilnem partnerstvu.
Srednja Azija – Slovenija se bo zavzemala za krepitev političnega dialoga in sodelovanja na različnih področjih z državami Srednje Azije, kar je pomembno zaradi vloge le-teh v širši regiji, za povečanje varnosti in uravnoteženosti ter za področje energetike. Še naprej si bo prizadevala za sodelovanje z omenjenimi državami v okviru strategije EU za Srednjo Azijo ter za vzpostavitev partnerskega odnosa na podlagi sporazumov o partnerstvu in sodelovanju.
Južni Kavkaz – Slovenija bo namenjala posebno pozornost reševanju zamrznjenih konfliktov v Moldaviji in državah Južnega Kavkaza. Brez teh rešitev kljub uspešno izvedenim reformnim procesom ni mogoče pričakovati dokončne uravnoteženosti. V tem pogledu lahko instrumenti, predvideni z Vzhodnim partnerstvom, odigrajo zelo pomembno vlogo. Države te regije je treba še naprej pozivati k dejavni udeležbi v obeh razsežnostih navedenega partnerstva (dvostranski in večstranski). Slovenija podpira začetek pogajanj za sklenitev pridružitvenih sporazumov z državami Južnega Kavkaza (Armenija, Azerbajdžan in Gruzija).
Države širšega Bližnjega vzhoda – strateška lega in zaloge naravnih bogastev, predvsem nafte in plina, potiskajo te države po sodobnem načinu dajanja prednosti gospodarski diplomaciji v ospredje slovenske zunanjepolitične strategije. Poleg naravnih bogastev je ta regija pomembna v mednarodnem političnovarnostnem okolju in je tako za Slovenijo tudi politično zanimiva.
Slovenija bo še naprej podpirala čimprejšnji podpis pridružitvenega sporazuma s Sirijo in okvirnega sporazuma z Libijo, katerega končni rezultat bo temeljit in celovit prostotrgovinski sporazum EU-Libija, ki bo med drugim vzpostavil preglednejši okvir za trgovanje in naložbe v Libiji.
Palestina – Slovenija si bo še naprej prizadevala za celovito izvajanje začasnega pridružitvenega sporazuma s Palestinsko upravo, ki bo prispeval k palestinskemu gospodarstvu.
Unija za Sredozemlje – z evropskimi in sredozemskimi državami je treba krepiti sodelovanje tudi v okviru Unije za Sredozemlje in Evro-sredozemske univerze (EMUNI). Neposreden trajni prispevek Slovenije k enotnemu evro-sredozemskemu prostoru visokega šolstva, znanosti in raziskav je prav Evro-sredozemska univerza s sedežem v Piranu. S krepitvijo političnih odnosov se veča tudi verodostojnost Slovenije v EU in širši mednarodni skupnosti.
Naša država se bo zavzemala za vzpostavitev evropske kulturne politike v Sredozemlju s podporo uravnoteženemu razvoju in sodelovanju mrež civilne družbe, vključno s Fundacijo Anna Lindh (ALF), po uveljavljenih načelih. Spodbujala bo sinergije med institucijami EU ter drugimi državami, partnerji in civilno družbo za okrepitev medkulturnega dialoga, sodelovanja in pretoka ustvarjalcev v kulturi. Prizadevala si bo za transregionalno sodelovanje v kulturi in za prenos dobrih praks. Še naprej bo poudarjala zaščito človekovih pravic, zlasti pa uveljavljanje pravic otrok v oboroženih spopadih v vseh prednostnih državah regije (Palestina, Izrael, Irak in Libanon).
Države Zaliva – izkoristiti je treba njihove gospodarske zmogljivosti, saj so nekatere države Zaliva v zadnjem času naredile velik korak naprej in postale eno od svetovnih gospodarskih središč. Slovenija bo še naprej podpirala zaključek prostotrgovinskih pogajanj s Svetom za sodelovanje v Zalivu. Regija je tudi v središču razprave o krepitvi medkulturnega dialoga, ki je bil ena od prednostnih nalog našega predsedovanja Svetu EU.
EU kot globalni akter
Odnosi s strateškimi partnerji (ZDA, Ruska federacija, Kanada, Kitajska, Japonska, Brazilija, Indija …) – odnosi z ZDA in Rusko federacijo kot dvema strateškima partnericama so ključnega pomena za zagotavljanje varne in predvidljive mednarodne skupnosti. Slovenija razvija in poglablja sodelovanje in strateško partnerstvo z Združenimi državami Amerike z dvostranskim povezovanjem in delovanjem v okviru čezatlantskih odnosov. Ključna področja sodelovanja EU z ZDA, ki so v interesu Slovenije, so: zahodni Balkan, učinkovit multilateralizem, človekove pravice, boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in trgovini z ljudmi, neširjenje jedrskega orožja, preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje, preprečevanje podnebnih sprememb in spopadanje z njimi, krepitev gospodarskega sodelovanja prek Transatlantskega ekonomskega sveta, razvojno sodelovanje in krepitev sodelovanja na področju energetike predvsem prek novoustanovljenega Sveta za energetiko. Čezatlantski odnosi obsegajo tudi sodelovanje s Kanado, pri čemer se Slovenija zanima posebno za sodelovanje na multilateralnem področju ter za krepitev gospodarskih odnosov med EU in Kanado, še zlasti v luči sklenitve novega celovitega sporazuma o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju. Za Slovenijo so pomembni tudi nadaljnja širitev brezvizumske ureditve, nezaostrovanje drugih pogojev za vstop v ZDA in odprava vizumov za Kanado za vse države članice EU.
Slovenija si bo še naprej prizadevala za odprt in neobremenjen dialog ter vzpostavitev strateškega partnerstva med EU in Rusko federacijo. Zavzemala se bo za poglobitev sodelovanja med njima na področjih s skupnimi interesi ter za odprt in iskren dialog o vprašanjih, na katera imata različne poglede. Slovenija bo, kakor doslej, podpirala uveljavljeni mehanizem dialoga med EU in Rusko federacijo, katerega nepogrešljivi del je srečanje slednjih na vrhu dvakrat na leto. Prav tako bo še naprej sooblikovala novi sporazum o partnerstvu in sodelovanju EU-Ruska federacija ter se vključevala v razprave o ruskih pobudah, kakršne so evropska varnostna arhitektura, vrednote, varstvo in pravic manjšin in človekovih pravic. Slovenija bo podpirala dialog in sodelovanje med EU in Rusko federacijo o vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov za zagotavljanje energetske varnosti, o oblikovanju konkretnih možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja, vključno s spodbujanjem procesa vključevanja Ruske federacije v WTO.
Slovenija si bo znotraj EU prizadevala tudi za večjo uveljavitev slovanske razsežnosti kot prispevka k medkulturnemu in medcivilizacijskemu dialogu ter oblike tesnejšega sodelovanja predvsem na področju kulture in večjezičnosti, katerega cilj bo vzpostavitev posebnega, poglobljenega dialoga med slovanskimi državami v EU ter z državami izven njenih okvirov – z Rusko federacijo, Ukrajino, Belorusijo in državami zahodnega Balkana – prek povezav v kulturi in na drugih področjih. Dolgoročni cilj takega sodelovanja, katerega pospeševalka je bila Slovenija že v preteklih letih s pobudo za ustanovitev Foruma slovanskih kultur, je preseganje delitev iz pretekle in polpretekle zgodovine ter ponovna vzpostavitev ravnotežja med ključnimi kulturnimi, jezikovnimi in civilizacijskimi prostori v Evropi.
V skladu s svojo zunanjepolitično strategijo bo Slovenija v okviru EU usmerjena v nadaljnjo krepitev političnih odnosov s strateškimi in drugimi pomembnimi partnericami v Aziji, med katerimi imajo prednost Kitajska, Japonska in Indija. V skladu s cilji okrepljene gospodarske diplomacije pa bo iskala nove in utrjevala obstoječe tržne niše.
V skladu z usmeritvami EU si bo Slovenija prizadevala razširiti in poglobiti dialog z omenjenimi državami na dvostranski ravni in v svetovni areni oziroma sodelovati, ko gre za vprašanja svetovnih izzivov (npr. podnebne spremembe ter gospodarska in finančna kriza).
Slovenija se bo zavzemala za uspešne zaključke pogajanj za sklenitev sporazumov o partnerstvu in sodelovanju oziroma novih sporazumov o prosti trgovini (FTA) ter okvirnih sporazumov EU s Kitajsko, Južno Korejo, Indijo in državami Zveze držav Jugovzhodne Azije (ASEAN). Pogajanja za prostotrgovinski sporazum in Okvirni sporazum z Južno Korejo so zaključena, sporazuma sta bila parafirana 14. in 15. oktobra 2009. Predvideva se, da bosta podpisana v drugi polovici leta 2010. Slovenija podpira prizadevanje za uspešen zaključek zadnjih nerešenih vprašanj in tako čim hitrejši podpis sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. Pogajanja za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z Indijo se bodo predvidoma nadaljevala tudi v letu 2010. V interesu Slovenije je, da se naredi korak naprej tudi pri sklepanju tega sporazuma.
Latinska Amerika – EU in v njenem okviru Slovenija prepoznavata v Latinski Ameriki naravno zaveznico, kar temelji na zgodovinskih, kulturnih in civilizacijskih dejstvih. Prednostna naloga slovenske zunanje politike glede Latinske Amerike in Karibov je razvijanje in krepitev dvostranskih odnosov s posameznimi državami v tej regiji, zlasti z Brazilijo in Mehiko. To nalogo uresničuje tudi z delovanjem v EU, ki ima z omenjenima državama vzpostavljeno strateško partnerstvo, in na rednih srečanjih najvišjih predstavnikov.
Z Brazilijo je EU leta 2007 podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, katerega delovni načrt je bil sprejet konec leta 2008. Že med slovenskim predsedovanjem je bilo odločeno, da se takšen sporazum sklene tudi z Mehiko. EU bo v prihodnjem obdobju na podlagi odločitve o vzpostavitvi strateškega partnerstva iz oktobra leta 2008 nadaljevala z usklajevanjem akcijskega načrta za izvajanje partnerstva.
Zagotavljanje miru, uravnoteženosti in trajnostnega razvoja/dobrega upravljanja – posebno pozornost bo Slovenija namenjala kriznim žariščem. Krepitev vloge EU v Afganistanu in Pakistanu bo zahtevala tudi zavzetost držav članic. Slovenija si bo prizadevala, da v Afganistanu ne bo navzoča le vojaško; več pozornosti bo posvetila iskanju novih možnosti za sodelovanje s civilnim in razvojnim prispevkom, tudi z vidika izvajanja Načrta za okrepljeno delovanje EU v Afganistanu in Pakistanu (sprejet na GAERC-u 27. oktobra 2009).
Nadaljnja podpora EU in visok interes bosta med drugim usmerjena v rešitev severnokorejskega jedrskega vprašanja in vprašanja razseljenih oseb na Šrilanki ter nadaljnji ureditvi stanja in uspešni izvedbi parlamentarnih volitev v Mjanmaru leta 2010. Slovenija želi biti dejavno vključena v uveljavljanje demokratičnih procesov in človekovih pravic v Aziji.
Slovenija bo še naprej dejavna v evropsko-azijskem procesu sodelovanja (ASEM/ASEF) in bo med drugim sodelovala tudi na vrhu ASEM, ki bo potekal v drugi polovici leta 2010 v Bruslju. Aktivna bo tudi pri izvajanju delovnega načrta sodelovanja EU-ASEAN in dejavnostih regionalnega foruma ASEAN. Podpirala bo nadaljnjo krepitev vzpostavljanja regionalnih varnostnih mehanizmov in povezovalnih procesov v regiji po načelih medkulturnega dialoga.
Bližnjevzhodni mirovni proces se lahko premakne samo s celovitim in večdimenzionalnim regionalnim pristopom, ki bo obema stranema dal potrebna varnostna zagotovila. Slovenija bo še naprej podpirala prizadevanje mednarodne skupnosti za napredek v mirovnem procesu kot delu širše regionalne strategije. EU mora pri tem tudi v prihodnje igrati dejavno vlogo. Pri vprašanju izboljšanja odnosov EU-Izrael Slovenija še vedno zagovarja stališče, da bi ga morali obravnavati tudi glede na napredek v bližnjevzhodnem mirovnem procesu.
Slovenija si bo na osnovi predvidenega podpisa Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom prizadevala za krepitev dvostranskega sodelovanja in za ravnovesje varnostnih razmer v Iraku. Poleg humanitarnega vidika, ki predvideva pomoč z rehabilitacijo, si bo prizadevala izvajati dejavnosti v zvezi z razminiranjem in strokovnim usposabljanjem.
V zvezi z razvojem iranskega jedrskega programa bo Slovenija še naprej spremljala dogajanje in si kot članica EU prizadevala za diplomatsko rešitev iranskega jedrskega vprašanja. Dejavno se bo vključevala v razprave EU o odnosih z Iranom.
V okviru EU bo še naprej konstruktivno sodelovala v prizadevanju za zagotavljanje miru in varnosti v podsaharski Afriki. Posebna pozornost bo med drugim namenjena razmeram v Sudanu (odnosom med severnim in južnim Sudanom ter razmeram v Darfurju), Somaliji in na območju afriških Velikih jezer.
Slovenija si prizadeva za okrepitev političnih in gospodarskih odnosov z državami podsaharske Afrike s poudarkom na Republiki Južni Afriki, Zelenortskih otokih in Nigeriji. S temi tremi državami ima EU vzpostavljene posebne odnose, v okviru katerih bo Slovenija še naprej dejavno sodelovala in krepila tudi dvostranske stike.
V skladu z Limsko deklaracijo bo Slovenija spodbujala predvsem izvajanje programov EU za prenos dobrih praks poklicnega izobraževanja kot dejavnika večje socialne vključenosti in boja za odpravo revščine v Latinski Ameriki, spodbujala pa bo tudi vključevanje držav Latinske Amerike v Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti.
Spoštovanje človekovih pravic in civilno krizno upravljanje – Slovenija bo v skladu s svojimi zunanjepolitičnimi prioritetami spodbujala zlasti promocijo pravic otrok, enakost spolov, odpravo vseh oblik diskriminacije, rasizma in ksenofobije ter izobraževanje za človekove pravice.
Glede promocije pravic otrok bo Slovenija dejavno sodelovala v prizadevanju EU za izvajanje smernic o otrokovih pravicah s posebnim poudarkom na odpravi nasilja nad otroki, pri čemer se bo zavzemala tudi za upoštevanje glavnih sporočil Mednarodne konference o pravicah otrok in zaščiti pred nasiljem, ki je v okviru predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope 6. in 7. oktobra 2009 potekala v Ljubljani.
Zavzemala se bo tudi za nadaljnje izvajanje sprejetih dokumentov EU glede otrok v oboroženih spopadih v prednostnih državah in na svetovni ravni. Pri tem si bo prizadevala, da bo EU delovala notranje usklajeno ter sodelovala z vsemi drugimi akterji na področjih človekovih pravic in varnostne politike ter razvojnega sodelovanja. Krepila bo tudi dosedanje delovanje za rehabilitacijo otrok iz Gaze ter iz BiH-a in s Kosova. Slovenija bo spodbujala vidnejšo vlogo EU pri krepitvi standardov OZN glede varovanja otrokovih pravic.
Glede enakosti spolov bo posebna pozornost namenjena izvajanju resolucij Varnostnega sveta OZN 1325 in 1820 ter vlogi žensk v vojaških in civilnih misijah in operacijah. Slovenija bo izraziteje podpirala tudi prizadevanje EU za enakost spolov, zlasti izvajanje smernic o nasilju nad ženskami in deklicami, ter prizadevanja za dvig standardov spoštovanja enakosti spolov v okviru OZN. Slovenija bo zagovarjala tudi varovanje pravic narodnostnih, etničnih, verskih in drugih manjšin ter se zavzemala za odpravo vseh oblik rasizma, diskriminacije in ksenofobije. Pot k večji strpnosti in spoštovanju človekovih pravic vodi preko ustreznega izobraževanja in usposabljanja za človekove pravice. Slovenija bo še naprej sodelovala v aktivnostih mednarodnih organizacij, zlasti OZN, OVSE in SE, ter si prizadevala za vidnejšo vlogo EU na tem področju.
Skladno s sprejeto strategijo svojega sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah bo Slovenija posvetila dodatno pozornost razvoju zmogljivosti civilnega kriznega upravljanja za povečanje obsega, širitev nabora izvedencev, z iskanjem dodatnih priložnosti z nišnim pristopom in specializacijo, pa tudi s povečanjem sinergičnih učinkov na civilnem in vojaškem področju, z večjim vključevanjem žensk ter krepitvijo sodelovanja z nevladnimi organizacijami, gospodarstvom in drugimi akterji. Dolgoročna krepitev civilnih zmogljivosti kriznega upravljanja in njihova boljša vključenost v celoviti pristop so ključnega pomena za učinkovito delovanje Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah kriznega upravljanja.
Globalni izzivi in njihov vpliv na mednarodno varnost – sodobne grožnje mednarodni varnosti niso povezane le z nevarnostjo meddržavnih konfliktov ali z naraščanjem političnega ekstremizma, ki vključuje krepitev nedržavnih akterjev (npr. terorističnih organizacij, posebno v povezavi s propadlimi državami). V ospredju sodobnih varnostnih groženj so tudi okoljske spremembe, ubadanje z demografskimi gibanji in migracijskimi tokovi ter zagotavljanje uravnovešenosti mednarodnega gospodarskega in finančnega sistema.
Slovenija se zaveda pomena globalizacije in naraščanja medsebojne odvisnosti. Navedeni varnostni izzivi zahtevajo razvoj novih oblik mednarodnega upravljanja in reformo obstoječih institucij, posebno brettonwoodskega sistema. Menimo, da lahko EU kot celota odločilno prispeva k oblikovanju mehanizmov globalnega upravljanja za zagotavljanje varnosti in blaginje držav članic EU in njihovih prebivalcev.
Kultura v zunanjih odnosih EU – Slovenija si bo v sodelovanju s partnerskimi državami članicami EU in Evropsko komisijo prizadevala za uveljavljanje kulture v zunanjih odnosih EU kot dejavnika spodbujanja medkulturnega dialoga s tretjimi državami, preprečevanja sporov in procesa sprave. Zavzemala se bo za pospeševanje procesov, ki bodo kulturo utrdili kot horizontalni element različnih politik in programov EU do tretjih držav ob upoštevanju načel partnerstva in sodelovanja s civilno družbo. V skladu s sklepi Evropskega sveta junija 2008 in sklepi Sveta EU »o spodbujanju kulturne raznovrstnosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih EU in njenih držav članic« iz novembra 2008 bo Slovenija dejavno sodelovala pri pripravi predvidene evropske strategije za usklajeno in sistematično vključevanje kulture v zunanje odnose EU s poudarkom na medkulturnih kompetencah evropske diplomacije. Prizadevala si bo tudi za sinergije med kulturo v zunanjih odnosih EU in njeno razvojno pomočjo.
Mednarodno razvojno sodelovanje
EU je največja donatorica razvojne pomoči in hkrati najpomembnejša trgovinska partnerica državam v razvoju, saj zagotavlja več kakor 50% svetovne uradne razvojne pomoči (ODA). Glavni cilj politike razvojnega sodelovanja EU je zmanjševanje in postopna odprava revščine, podpora razvoju demokracije, spoštovanje človekovih pravic ter gospodarski in socialni napredek držav v razvoju. Osrednji viri razvojne pomoči EU so proračunska sredstva EU, Evropski razvojni sklad (EDF) in dvostranska pomoč držav članic.
Slovenija se bo vključevala v oblikovanje in izvajanje razvojnih politik na ravni EU. Pri tem bo zagotavljala usklajenost prednostnih nalog organov EU s svojimi zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami. Posebna pozornost bo namenjena uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja in s tem povezani pregledni konferenci OZN ter uresničevanju zavez na področju učinkovitosti pomoči ter financiranja za razvoj. Skladno s tem si bo Slovenija prizadevala, da bi do leta 2015 uradno razvojno pomoč povečala na 0,33% BND.
Na podlagi opredelitev v Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju za obdobje do leta 2015 bo Slovenija del svojih finančnih sredstev za uradno razvojno pomoč usmerjala prek mednarodnih organizacij in proračuna EU. Dvostransko razvojno sodelovanje Slovenije bo usmerjeno predvsem v države zahodnega Balkana (Makedonija, Črna gora, Srbija, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Albanija), Vzhodne Evrope, Kavkaza in Srednje Azije (predvsem Ukrajina in Moldavija) ter v eno do dve afriški državi.
Varnost in obramba
Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljnji razvoj skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) v vseh treh stebrih: operacijah, institucijah in zmogljivostih. Pri tem bo namenila posebno pozornost uveljavljanju elementov, ki jih prinaša Lizbonska pogodba, in nadaljnjemu izvajanju evropske varnostne strategije. Slovenija sodeluje v operacijah EU v BiH, na Kosovu in v Gruziji ter v operaciji Atalanta v vodah Somalije. Prizadevala si bo za nadaljnjo krepitev strateškega partnerstva z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter drugimi akterji. Pri nadaljnjem razvoju in izboljšanju civilnih in vojaških zmogljivosti bo podprla zlasti krepitev sinergije med civilnim in vojaškim področjem, širitev nabora razpoložljivih instrumentov, boljšo analitično podporo, večje vključevanje nevladnih organizacij in drugih akterjev ter gospodarstva. Pomemben element bo še krepitev javne podpore za različne dejavnosti skupne varnostne in obrambne politike ter drugih mednarodnih operacij in misij. Z delovnim načrtom za večjo vlogo žensk v mednarodnih operacijah in misijah se bosta povečala vloga in število žensk tudi v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter drugih mednarodnih operacij in misij.
Na področju neproliferacije in razorožitve si bo Slovenija tudi v okviru sodelovanja s tretjimi državami še naprej prizadevala za implementacijo sprejetih strategij EU, akcijskih načrtov in skupnih ukrepov. V okviru zunanjih vidikov boja proti terorizmu bo posebna pozornost namenjena spoštovanju človekovih pravic in vladavine prava.
Skupna trgovinska politika
Slovenija se skupaj z drugimi članicami zavzema za okrepitev zunanje razsežnosti lizbonske strategije po letu 2010. Delovni program na tem področju bo vključeval konkretne in skladne ukrepe, ki bodo prispevali k ustvarjanju ugodnih učinkov zunanje trgovine in odprtosti na konkurenčnost EU ter bodo v skladu s pobudami, ki izhajajo iz agende Globalna Evropa. Pri tem se Slovenija zavzema tudi za tesnejšo povezanost zunanjetrgovinske politike in politik notranjega trga, v skladu z zaključki Sveta o prednostnih nalogah notranjega trga v naslednjem desetletju. Trgovinska politika igra pomembno vlogo pri izhodu iz gospodarske krize. Za gospodarstva, ki so vezana predvsem na izvozno-uvozne tokove, je poštena konkurenca, izogibanje protekcionizmu in drugim ukrepom za zaščito notranjih trgov posameznih gospodarskih partneric ključnega pomena.
Slovenija se zavzema za velikopotezen, uravnotežen in celovit dogovor na pogajanjih o Razvojni agendi iz Dohe (DDA) v Svetovni trgovinski organizaciji. Večstranski dogovor je namreč najpreglednejša in najbolj nepristranska oblika sprostitve mednarodne trgovine. Poleg večstranskih pogajanj v okviru Razvojne agende iz Dohe se Slovenija subsidiarno zavzema za sklenitev nekaterih dvostranskih sporazumov o prosti trgovini, o katerih so se pogajanja že začela, predvsem z Ukrajino, Libijo, Indijo in Kanado, ter za čimprejšnji začetek izvajanja trgovinskih odločb stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Srbijo. Sodelovanje na zakonodajnem področju, npr. po zgledu čezatlantskega gospodarskega partnerstva, je prav tako visoko na dnevnem redu Slovenije pri njenem delovanju v okviru EU. Naša država se bo dejavno zavzemala tudi za okrepljeno partnerstvo za dostop na trg kot bistveni element prenovljene strategije za to področje iz leta 2007.
Dejavnosti bodo prav tako osredotočene na izboljšanje in poenostavitev pravil za uradno podporo izvoznim posojilom in vključitev drugih pomembnih trgovinskih partneric v njihovo izvajanje.
V skupni trgovinski politiki Slovenija v naslednjih 18 mesecih poudarja odprtost trga, sprostitev zunanje trgovine, internacionalizacijo, odstranjevanje tarifnih in netarifnih ovir, ravnovesje med mednarodno trgovino in varnostnimi zahtevami, hkrati pa svojo zavezanost k inovacijam, konkurenčnosti in zaščiti intelektualne lastnine. Podpira čimprejšnji zaključek dogovarjanja v okviru pogajanj o trgovinskih sporazumih proti ponaredkom – ACTA. Dejavna vloga EU je bistvenega pomena za oblikovanje globalnih standardov, tehnično sodelovanje ter notranjo in zunanjo usklajenost.
Slovenija pričakuje, da bo trgovinska politika EU ponudila prave odgovore na gospodarske, okoljske in energetske izzive prihodnosti.
Slovenija bo še naprej skrbela za ustrezno seznanjenost Evropske komisije z interesi in konkretno problematiko slovenskega gospodarstva pri dostopu na tretje trge. V tem okviru bo Slovenija konstruktivno delovala tako na tretjih trgih v tesnem povezovanju Delegacij Evropske unije s slovensko gospodarsko diplomacijo kot tudi na sestankih Svetovalnega odbora za dostop na trg v okviru Evropske komisije, ki so namenjeni predstavitvi tekočih aktivnostih na področju dostopa na trge zunaj EU ter obravnavi konkretnih ovir pri trgovanju na tretjih trgih.
Št. 008-05/09-132/31
Ljubljana, dne 3. marca 2010
EPA 820-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti