Uradni list

Številka 98
Uradni list RS, št. 98/2009 z dne 4. 12. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 98/2009 z dne 4. 12. 2009

Kazalo

4294. Pravila za delovanje organiziranega trga z električno energijo, stran 13045.

Na podlagi druge alineje tretjega odstavka 24. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08), 46. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 8/09) in soglasja Vlade Republike Slovenije, podanega s sklepom št. 36001-11/2009 z dne 19. novembra 2009, Borzen, organizator trga za električno energijo, d.o.o. izdaja naslednja
P R A V I L A
za delovanje organiziranega trga z električno energijo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet urejanja)
Pravila za delovanje organiziranega trga z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: Pravila) podrobneje urejajo način izvajanja nalog gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo v delu, ki se nanaša na:
– upravljanje bilančne sheme organiziranega trga z električno energijo,
– evidentiranje pogodb o članstvu v bilančni shemi, odprtih pogodb in zaprtih pogodb (v nadaljnjem besedilu: evidentiranje pogodb),
– izvajanje bilančnega obračuna,
– izvajanje finančne poravnave bilančnega obračuna,
– zbiranje in objavo podatkov za zagotavljanje preglednosti delovanja organiziranega trga z električno energijo.
2. člen
(pomen uporabljenih izrazov)
Izrazi uporabljeni v Pravilih imajo naslednji pomen:
– bilančna podskupina: je skupina članov bilančne sheme, vrh katere predstavlja odgovorni bilančne podskupine, pod katerim se lahko zvrsti poljubno mnogo hierarhično nižjih članov bilančne podskupine. Bilančna podskupina se ustanovi na podlagi pogodbe o izravnavi za namene dobave izravnalne energije in poravnavo v primeru neizravnane bilance;
– bilančna pogodba: je pravni posel in drugo razmerje, s katerim pravna ali fizična oseba z Organizatorjem trga uredi dobavo izravnalne energije in finančno poravnavo odstopanj v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo kot odgovorni bilančne skupine in pridobi status člana bilančne sheme;
– bilančna pripadnost: je pripadnost prevzemno predajnega mesta posameznemu članu bilančne sheme, ki se ustanovi z evidentiranjem odprte pogodbe;
– bilančna shema: je hierarhična ureditev organiziranega trga, kjer so razmerja med člani bilančne sheme ter vodenje bilanc prilivov in odlivov članov bilančne sheme enolično določeni s pogodbami o članstvu v bilančni shemi;
– bilančna skupina: je skupina članov bilančne sheme, vrh katere predstavlja odgovorni bilančne skupine, pod katerim se lahko zvrsti poljubno mnogo hierarhično nižjih članov bilančne skupine. Bilančna skupina se ustanovi na podlagi bilančne pogodbe za namene dobave izravnalne energije, poslovanja odgovornega bilančne skupine na organiziranem trgu z ureditvijo bilančne odgovornosti, obvladovanja in upravljanja s tveganji odstopanj odgovornega bilančne skupine in hierarhično nižjih članov bilančne skupine;
– bilančni obračun: je obračun bilanc bilančnih skupin, v okviru katerega se določi količine odstopanj izračunane s primerjavo tržnega plana bilančnih skupin in njihove celotne realizacije. Bilančni obračun vsebuje poleg količin odstopanj tudi finančne vrednosti odstopanj;
– celotna obratovalna napoved bilančne skupine: je agregirana obratovalna napoved bilančne skupine, ki jo izračuna Organizator trga s seštevanjem evidentiranih obratovalnih napovedi prevzemno predajnih mest, ki pripadajo bilančni skupini in hierarhično nižjim članom njegove bilančne skupine;
– člani bilančne sheme: so odgovorni bilančnih skupin in odgovorni bilančnih podskupin;
– depozitni račun: je račun, ki ga Organizator trga odpre pri poravnalni banki in je namenjen predložitvi finančnih kritij udeležencev finančne poravnave;
– energetska borza: je organizirana izmenjava povpraševanj po nakupu s ponudbami po dobavi električne energije in energentov ter trgovanje s standardiziranimi produkti za dan časovni okvir, ki pod enakimi pogoji omogoča sodelovanje vsakemu borznemu članu ter zagotavlja pregledno in nediskriminatorno oblikovanje sklenitvene cene;
– evidenca odprtih pogodb: je enolična evidenca veljavno evidentiranih odprtih pogodb, katere sestavna dela sta seznam prevzemno predajnih mest in njihova pripadnost posameznemu članu bilančne sheme;
– evidenca pogodb o članstvu v bilančni shemi: je evidenca veljavno evidentiranih bilančnih pogodb in pogodb o izravnavi, katere sestavni del sta seznam članov bilančne sheme in bilančna shema;
– evidenca zaprtih pogodb z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti: je seznam evidentiranih zaprtih pogodb z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti na vsaki posamezni meji s tujino;
– evidenca zaprtih pogodb: je evidenca veljavno evidentiranih zaprtih pogodb;
– evidentiranje: je vpis pravno relevantnih dejstev pogodbenih in navidezno pogodbenih odnosov članov bilančne sheme v register organiziranega trga;
– finančno kritje: je jamstvo, ki ga morajo predložiti udeleženci finančne poravnave za zagotavljanje izvršitve njihovih finančnih obveznosti;
– gibljivo finančno kritje: je finančno kritje, ki ga izračunava Organizator trga na osnovi dodatne izpostavljenosti udeleženca finančne poravnave;
– hierarhično nižji član bilančne skupine: je vsak hierarhično nižji član bilančne skupine, vključno s hierarhično nižjimi člani posameznih bilančnih podskupin;
– končni vozni red: je okvirni vozni red, dopolnjen z vnosi podatkov o tehničnih ovirah in sistemskih storitvah s strani Sistemskega operaterja prenosnega omrežja;
– kontrolni tržni plan: je plan pozicije bilančne skupine na organiziranem trgu za vsak obračunski interval, ki je rezultat vseh sklenjenih zaprtih pogodb bilančne skupine. Kontrolni tržni plan izdela vsaka bilančna skupina in ga prijavi Organizatorju trga;
– neto dolžnik: je udeleženec finančne poravnave, pri katerem je v določenem obračunskem obdobju vrednost pozitivnih odstopanj višja od vrednosti negativnih odstopanj bilančnega obračuna;
– neto upnik: je udeleženec finančne poravnave, pri katerem je v določenem obračunskem obdobju vrednost negativnih odstopanj višja od vrednosti pozitivnih odstopanj bilančnega obračuna;
– obratovalna napoved: je napoved oddaje in odjema električne energije člana bilančne sheme za prevzemno predajna mesta, za katera ima sklenjene odprte pogodbe;
– odgovorni bilančne podskupine: je pravna ali fizična oseba, ki s sklenitvijo pogodbe o izravnavi ustanovi bilančno podskupino in je zanjo odgovorna hierarhično nadrejenemu članu bilančne sheme in Organizatorju trga v procesu prijave zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi, v procesu izravnave odstopanj električne energije ter v procesu izmenjave potrebnih informacij z Organizatorjem trga;
– odgovorni bilančne skupine: je pravna ali fizična oseba, ki s sklenitvijo bilančne pogodbe ustanovi bilančno skupino in je zanjo odgovorna Organizatorju trga v procesu prijave zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi, procesu izravnave odstopanj električne energije ter procesu izmenjave potrebnih informacij z Organizatorjem trga;
– odprte pogodbe: so pravni posli in druga razmerja, ki določajo bilančno pripadnost prevzemno predajnih mest. Odprte pogodbe so pogodbe o dobavi in navidezne odprte pogodbe;
– okvirni vozni red: je vozni red prenosnega in distribucijskega omrežja, ki ga na podlagi evidentiranih zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi izračuna in sestavi Organizator trga;
– organizirani trg: je trg z električno energijo v Republiki Sloveniji;
– osnovno finančno kritje: je temeljno kritje za pokrivanje finančnih obveznosti udeleženca finančne poravnave, ki izhajajo iz obveznosti udeleženca za stroške odstopanj;
– pogodba o dobavi: je odprta pogodba, ki jo skleneta dobavitelj in lastnik oziroma nosilec prevzemno predajnega mesta kot odjemalec ali proizvajalec, katere predmet je dobava oziroma prejem električne energije na prevzemno predajnih mestih, določenih v pogodbi, s čimer se ustanovi pripadnost prevzemno predajnega mesta dobavitelju;
– pogodba o izravnavi: je pravni posel in drugo razmerje, s katerim pravna ali fizična oseba s članom bilančne sheme uredi dobavo izravnalne energije in poravnavo v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo kot odgovorni bilančne podskupine in pridobi status člana bilančne sheme;
– pogodbe o članstvu v bilančni shemi: so bilančne pogodbe in pogodbe o izravnavi, na podlagi katerih Organizator trga fizično ali pravno osebo uvrsti v bilančno shemo;
– poravnalna banka: je poslovna banka, preko katere poteka finančna poravnava obveznosti, ki izhajajo iz bilančnega obračuna, in pri kateri se vodijo finančna kritja predložena v obliki denarnih depozitov;
– poravnalni dan: je dan, določen za poravnavo finančnih obveznosti bilančnega obračuna;
– poravnalni račun: je račun, odprt pri poravnalni banki, preko katerega se izvaja finančna poravnava bilančnega obračuna;
– poravnalni sporazum: je sporazum sklenjen med Organizatorjem trga in udeležencem finančne poravnave ter opredeljuje pravice in obveznosti strank, ki izhajajo iz udeležbe v finančni poravnavi bilančnega obračuna;
– prevzemno predajno mesto: je mesto, kjer se vršita prevzem in predaja električne energije, za katerega se prijavi obratovalna napoved. Prevzemno predajno mesto je fizično mesto v omrežju, ki je opremljeno z merilnimi napravami, ki jih predpiše sistemski operater omrežja in ki zagotavljajo podatke o realizirani oddaji in odjemu električne energije posameznega prevzemno predajnega mesta v posameznem obračunskem intervalu;
– TISOT: je računalniško podprt Tehnično informacijski sistem Organizatorja trga, ki omogoča izmenjavo podatkov z Organizatorjem trga;
– tržni plan: je plan pozicije člana bilančne sheme na organiziranem trgu za vsak obračunski interval, ki je rezultat vseh sklenjenih zaprtih pogodb člana bilančne sheme, ki ga izdela Organizator trga na podlagi evidentiranih zaprtih pogodb;
– udeleženec finančne poravnave: je odgovorni bilančne skupine, ki podpiše poravnalni sporazum z Organizatorjem trga, z namenom, da Organizator trga v skladu s poravnalnim sporazumom in temi Pravili zagotavlja poravnavo njegovih finančnih obveznosti in terjatev;
– udeleženec organiziranega trga: je pravna ali fizična oseba, ki posluje na organiziranem trgu z električno energijo;
– vozni red izmenjav s tujino: je agregiran vozni red izmenjav električne energije s sosednjimi omrežji, ki ga izračuna Organizator trga s seštevanjem evidentiranih zaprtih pogodb z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti na posamezni meji s tujino;
– vozni red prenosnega omrežja: je agregiran vozni red prenosnega omrežja, ki ga izračuna Organizator trga s seštevanjem evidentiranih obratovalnih napovedi vseh prevzemno predajnih mest na prenosnemu omrežju;
– vozni redi območij distribucijskega omrežja: je agregiran vozni red območij distribucijskega omrežja, ki ga izračuna Organizator trga s seštevanjem evidentiranih obratovalnih napovedi vseh prevzemno predajnih mest na posameznem območju distribucijskega omrežja;
– zaprte pogodbe: so pravni posli in druga razmerja med člani bilančne sheme organiziranega trga z električno energijo, pri katerih je količina dobavljene električne energije v relevantnem časovnem obdobju fiksno določena za vsak obračunski interval. Zaprte pogodbe so zaprte pogodbe in navidezne zaprte pogodbe. Med zaprte pogodbe sodijo tudi zaprte pogodbe z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki se štejejo kot zaprte pogodbe za dobavo električne energije preko meja Republike Slovenije in ki vključujejo tudi uporabo pravic čezmejnega prenosa.
II. ORGANIZIRANI TRG Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
3. člen
(udeleženci organiziranega trga)
(1) Udeleženci organiziranega trga so:
– proizvajalci,
– odjemalci,
– trgovci, tržni zastopniki in tržni posredniki,
– dobavitelji,
– energetska borza in
– izvajalci gospodarskih javnih služb iz 20. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon) v okviru in za namene izvajanja gospodarskih javnih služb.
(2) Udeleženci organiziranega trga, ki želijo aktivno poslovati na organiziranem trgu in s tem prevzeti odgovornost za izravnavo odstopanj in finančno poravnavo bilančnega obračuna v primeru neizravnane bilance, se morajo uvrstiti v bilančno shemo.
(3) Organizator trga je dolžan skleniti bilančno pogodbo z vsakim udeležencem organiziranega trga oziroma na podlagi pogodbe o izravnavi uvrstiti v bilančno shemo vsakega udeleženca trga, ki izpolnjuje pogoje, predpisane z Energetskim zakonom, Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 8/09) in Pravili.
(4) Organizator trga lahko s pisnim sklepom uvrsti v bilančno shemo udeleženca organiziranega trga, če je njegovo članstvo v bilančni shemi obvezno na podlagi Energetskega zakona.
4. člen
(ureditev organiziranega trga)
(1) Na organiziranem trgu se posluje:
– s pogodbami o članstvu v bilančni shemi,
– z odprtimi in zaprtimi pogodbami neposredno, posredno preko posrednikov ali na energetski borzi,
– na terminskem, dnevnem in znotraj-dnevnem trgu,
– na izravnalnem trgu in drugih trgih sistemskih storitev.
(2) Organizirani trg je hierarhično urejen v bilančno shemo, kjer so razmerja med člani bilančne sheme ter vodenje bilanc prilivov in odlivov članov bilančne sheme enolično določeni s pogodbami o članstvu v bilančni shemi.
(3) Temeljne vrste pravnih razmerij na organiziranem trgu predstavljajo naslednje pogodbe:
– pogodbe o članstvu v bilančni shemi,
– odprte pogodbe in
– zaprte pogodbe.
5. člen
(register organiziranega trga)
(1) Pogodbe o članstvu v bilančni shemi, odprte pogodbe in zaprte pogodbe se evidentirajo v registru organiziranega trga (v nadaljnjem besedilu: Register) v skladu s Pravili.
(2) Register je temeljni element organiziranega trga, na podlagi katerega se vrši izpolnitev blagovnega dela sklenjenih poslov z električno energijo.
(3) Pogodbe iz prvega odstavka tega člena, ki niso evidentirane v Registru v skladu s Pravili, se štejejo za neobstoječe.
6. člen
(Organizator trga)
(1) Organizator trga upravlja organizirani trg v Republiki Sloveniji kot izvajalec gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo, pri čemer sta njegovi temeljni funkciji postavitev pravil za delovanje trga z električno energijo ter upravljanje s tveganji organiziranega trga kot celote.
(2) Organizator trga nastopa v korist in dobro članov bilančne sheme in na organiziranem trgu ne sme nastopati kot član bilančne sheme v svojem imenu in za svoj račun, razen v okviru izvajanja nalog gospodarske javne službe.
(3) Organizator trga na elektronski način objavlja tržno pomembne podatke na področju oskrbe z električno energijo.
(4) Organizator trga skrbi za učinkovito komunikacijo s člani bilančne sheme. V ta namen lahko povabi člane bilančne sheme na skupno obravnavo določenih zadev v zvezi z upravljanjem organiziranega trga.
7. člen
(ravnanje na organiziranem trgu)
(1) Člani bilančne sheme morajo ves čas delovanja na organiziranem trgu ravnati v skladu z veljavnimi predpisi in Pravili.
(2) Člani bilančne sheme morajo ravnati kot dobri strokovnjaki v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in pri svojem nastopanju na organiziranem trgu ne smejo uporabljati neprimernih oziroma nerazumnih poslovnih metod.
(3) Člani bilančne sheme morajo Organizatorju trga na njegovo pisno zahtevo v najkrajšem času dostaviti vse informacije oziroma dokumentacijo, vključno s pogodbami, ki jih je član bilančne sheme sklenil na organiziranem trgu, ki so pomembne za zagotavljanje nemotenega delovanja organiziranega trga in upravljanje tveganj organiziranega trga kot celote. Iz pogodb morajo biti razvidni najmanj: pogodbene stranke, vrsta pogodbe, časovni okvir, količine, veljavnost pogodbe in drugi elementi, ki vplivajo na izvajanje nalog Organizatorja trga.
8. člen
(tehnično informacijski sistem Organizatorja trga)
(1) Tehnično informacijski sistem Organizatorja trga (v nadaljnjem besedilu: TISOT) je računalniško podprt informacijski sistem Organizatorja trga, ki omogoča izmenjavo podatkov z Organizatorjem trga v skladu z veljavnimi predpisi in Pravili.
(2) Dostop do TISOT in njegova uporaba sta omogočena z osebnimi identifikacijskimi elementi, ki omogočajo uporabo v okviru pooblastil. Osebne identifikacijske elemente lahko uporabljajo le njihovi imetniki, katerim so bili izdani in ki jih morajo varovati pred dostopom tretjih oseb oziroma jim jih nikakor ne smejo razkriti. Morebitne kršitve je potrebno takoj javiti Organizatorju trga.
(3) Za zlorabe zaradi neustreznega varovanja osebnih identifikacijskih elementov je odgovoren imetnik, katerega osebni identifikacijski element je zlorabljen, oziroma uslužbenec Organizatorja trga, če je soodgovoren za zlorabo.
(4) Morebitne napake, tehnične težave ali težave pri delu s TISOT člani bilančne sheme Organizatorju trga sporočajo neposredno preko telefona, faksa ali elektronske pošte. Opis morebitnih napak in tehničnih težav so člani bilančne sheme dolžni čim prej dostaviti Organizatorju trga v pisni obliki.
(5) Organizator trga vzdržuje in hkrati modernizira TISOT na stopnjo, ki vključuje najnovejše tehnološke dosežke. Organizator trga mora o tovrstnih spremembah obvestiti člane bilančne sheme najmanj osem (8) dni pred uveljavitvijo.
(6) Člani bilančne sheme so sami odgovorni za delovanje in vzdrževanje svojega informacijskega sistema oziroma strojne in programske ter komunikacijske opreme na ravni, ki omogoča ustrezno komunikacijo s TISOT.
9. člen
(storitve v zvezi s sporočanjem in diseminacijo informacij o delovanju omrežij)
(1) Organizator trga s temi Pravili opredeli obveznost sistemskih operaterjev omrežij v zvezi s posredovanjem informacij in podatkov, ki so potrebni za izvajanje nalog gospodarske javne službe organiziranja trga za električno energijo in za transparentno delovanje organiziranega trga.
(2) Informacije in podatki iz prejšnjega odstavka so zlasti:
– podatki o članih bilančne sheme, ki imajo sklenjene pogodbe o dobavi regulacijske energije s Sistemskim operaterjem prenosnega omrežja, o tehničnih značilnostih zagotavljanja regulacijske energije ter trajanje teh pogodb;
– izravnava sistema po poslih in intervalih;
– preostali diagram po posameznih distribucijskih območjih;
– uporabljene pravice uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti;
– količine realiziranih izmenjav električne energije na mejah s sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij;
– izvršeno omejevanje obtežb in znižanje bazne moči;
– izgube električne energije v omrežju.
(3) Sistemski operaterji omrežji sprotno javno objavljajo na svojih spletnih straneh podatke o načrtovanih remontih, izpadih, načrtovanih razvojih omrežja in načrtovanih količinah čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
III. BILANČNA SHEMA
10. člen
(bilančna shema)
(1) Bilančna shema je hierarhična ureditev pogodbenih in navidezno pogodbenih odnosov na organiziranem trgu, katere vrh opredeljujejo bilančne pogodbe, sklenjene z Organizatorjem trga.
(2) V bilančni shemi so razmerja med člani bilančne sheme ter vodenje bilanc prilivov in odlivov članov bilančne sheme enolično določeni s pogodbami o članstvu v bilančni shemi.
11. člen
(članstvo v bilančni shemi)
(1) Član bilančne sheme je vsaka fizična ali pravna oseba, ki jo Organizator trga enolično uvrsti v bilančno shemo na zahtevo in na podlagi pogodbe o članstvu v bilančni shemi ali s pisnim sklepom Organizatorja trga.
(2) Sistemski operaterji omrežij so člani bilančne sheme v okviru izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe sistemskega operaterja omrežja.
(3) Organizator trga je član bilančne sheme v okviru izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo.
(4) Izvajalec dejavnosti energetske borze je član bilančne sheme za namene zagotavljanja izravnanosti bilance poslov, sklenjenih na energetskih borzi.
(5) Vsaka fizična ali pravna oseba se lahko v bilančno shemo uvrsti kot član bilančne sheme le z eno bilančno pogodbo ali eno pogodbo o izravnavi, razen izvajalcev gospodarskih javnih služb iz 20. člena Energetskega zakona, ki lahko za potrebe izvajanja posameznih nalog iz obsega dejavnosti gospodarskih javnih služb poleg obvezne ustanovitve lastne bilančne skupine oblikujejo ločene bilančne podskupine.
(6) Organizator trga lahko za namene izvajanja posameznih nalog iz obsega gospodarske javne službe ustanovi posamezne člane bilančne sheme s posebnim statusom.
12. člen
(člani bilančne sheme)
(1) Člani bilančne sheme so:
– odgovorni bilančne skupine na podlagi sklenjene bilančne pogodbe z Organizatorjem trga ali pisnega sklepa Organizatorja trga,
– odgovorni bilančne podskupine na podlagi sklenjene pogodbe o izravnavi z odgovornim bilančne skupine ali podskupine ali sklepa Organizatorja trga.
(2) Bilančne skupine in podskupine sestavljajo odgovorni bilančne skupine oziroma podskupine ter poljubno mnogo hierarhično nižjih članov bilančne skupine oziroma podskupine.
a) Pogodbe o članstvu v bilančni shemi
13. člen
(pogodbe o članstvu v bilančni shemi)
Pogodbe o članstvu v bilančni shemi so bilančne pogodbe in pogodbe o izravnavi, na podlagi katerih Organizator trga fizično ali pravno osebo uvrsti v bilančno shemo.
14. člen
(kategoriji članstva v bilančni shemi)
Glede na vrsto pogodbe o članstvu v bilančni shemi se člani bilančne sheme razvrščajo v dve kategoriji članstva:
– neposredno članstvo, če je temelj uvrstitve pravne ali fizične osebe v bilančno shemo bilančna pogodba in
– posredno članstvo, če je temelj uvrstitve pravne ali fizične osebe v bilančno shemo pogodba o izravnavi.
15. člen
(bilančna pogodba)
(1) Bilančna pogodba je pravni posel in drugo razmerje, s katerim pravna ali fizična oseba z Organizatorjem trga uredi dobavo izravnalne energije in finančno poravnavo odstopanj v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo kot odgovorni bilančne skupine in pridobi status člana bilančne sheme.
(2) Bilančna pogodba se sklene na podlagi veljavnega sklepa Organizatorja trga o vključitvi v bilančno shemo za nedoločen čas in ureja celoto vseh razmerij v zvezi z ugotavljanjem, obračunavanjem in odgovornostjo za plačilo odstopanj ter odgovornega bilančne skupine uvršča v bilančno shemo.
(3) Bilančna pogodba vsebuje naslednje obvezne sestavine:
– določbe o finančni poravnavi bilančnega obračuna,
– določbe o obveznem obveščanju Organizatorja trga o sklenitvi pogodbe o izravnavi,
– datum veljavnosti bilančne pogodbe z določbo, da se ta pogodba prične uporabljati le, Kolikor so bila pravočasno predložena zahtevana finančna kritja in je bilančna pogodba vpisana v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi.
(4) Na podlagi bilančnih pogodb, se v bilančno shemo uvrstijo tudi:
– sistemski operaterji omrežja, pri čemer je predmet bilančne pogodbe izravnava odstopanj sistemskega operaterja omrežja in s tem uvrstitev v bilančno shemo kot odgovornega bilančne skupine. Ta bilančna pogodba omejuje poslovanje sistemskega operaterja omrežja na organiziranem trgu z električno energijo izključno na opravljanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja omrežja;
– izvajalec dejavnosti energetske borze, pri čemer je predmet bilančne pogodbe evidentiranje poslov z električno energijo sklenjenih na energetski borzi in s tem uvrstitev v bilančno shemo kot odgovornega bilančne skupine.
(5) Organizator trga v primeru, da sistemski operater omrežja ni uvrščen v bilančno shemo na podlagi bilančne pogodbe, sistemskega operaterja omrežja na podlagi sklepa Organizatorja trga uvrsti v bilančno shemo, pri čemer se za ureditev vseh razmerij med Organizatorjem trga in sistemskim operaterjem omrežja šteje, kakor da je bila sklenjena veljavna bilančna pogodba.
(6) Člane bilančne sheme s posebnim statusom lahko Organizator trga ustanovi na podlagi sklepa, pri čemer je namen ustanovitve potreba po ločenem vodenju bilance poslov iz naslova posameznih nalog gospodarske javne službe dejavnosti organiziranja trga z električno energijo.
(7) Energetska borza v okviru svoje bilančne skupine jamči za izravnano bilanco vseh poslov z električno energijo sklenjenih na energetski borzi.
16. člen
(bilančna skupina)
(1) Bilančna skupina se ustanovi na podlagi bilančne pogodbe, razen v primerih, ko se v skladu s Pravili lahko ustanovi na podlagi sklepa Organizatorja trga.
(2) Bilančna skupina se ustanovi za namene dobave izravnalne energije, poslovanja odgovornega bilančne skupine na organiziranem trgu z ureditvijo bilančne odgovornosti, obvladovanja in upravljanja s tveganji odstopanj odgovornega in hierarhično nižjih članov bilančne skupine ter kot taka predstavlja subjekt bilančnega obračuna.
(3) Bilančno skupino predstavlja odgovorni bilančne skupine, ki je odgovoren za:
– sklenitev bilančne pogodbe z Organizatorjem trga;
– sklenitev poravnalnega sporazuma za finančno poravnavo bilančnega obračuna;
– prijavo pogodb o izravnavi, ki so podlaga za ustanovitev posameznih hierarhično nižjih članov bilančne skupine, ter ustrezno prilagoditev finančnih kritij na poziv Organizatorja trga;
– prijavo sklenjenih zaprtih pogodb za celotno bilančno skupino pri Organizatorju trga;
– prijavo sklenjenih pogodb o dobavi oziroma obvestil o lastni oskrbi pristojnim sistemskim operaterjem omrežij;
– prijavo obratovalnih napovedi prevzemno predajnih mest Organizatorju trga, ki pripadajo njemu samemu oziroma hierarhično nižjim članom bilančne skupine.
(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za bilančne skupine ustanovljene na podlagi sklepa Organizatorja trga.
17. člen
(odpoved bilančne pogodbe)
(1) Organizator trga lahko na podlagi veljavnega sklepa o izključitvi iz bilančne sheme enostransko odpove bilančno pogodbo brez odpovednega roka.
(2) Odpoved bilančne pogodbe iz prejšnjega odstavka začne učinkovati z dnem izdaje sklepa o izključitvi iz bilančne sheme in vpisom odpovedi v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi.
(3) Odgovorni bilančne skupine lahko odpove bilančno pogodbo, če ima izpolnjene in poravnane vse obveznosti do Organizatorja trga iz naslova bilančnega obračuna oziroma ima predložena ustrezna kritja za morebitne obveznosti iz naslova bilančnega obračuna ter:
– nima hierarhično nižjih članov bilančne skupine, ni dobavitelj nobenemu odjemalcu oziroma proizvajalcu in ne oskrbuje lastnih prevzemno predajnih mest, s čimer preneha biti član bilančne sheme, ali
– sklene pogodbo o izravnavi, ki je novi temelj njegovega članstva v bilančni skupini ali podskupini, s čimer postane odgovorni bilančne podskupine.
(4) Odpoved bilančne pogodbe iz prejšnjega odstavka začne učinkovati na podlagi sklepa Organizatorja trga o izstopu iz bilančne sheme z vpisom odpovedi v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi in nastopom izvršilnega dne.
(5) Izvršilni dan iz prejšnjega odstavka je:
– prvi (1.) dan meseca, ki sledi mesecu vpisa odpovedi v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi, če je bila popolna prijava odpovedi pri Organizatorju trga opravljena do desetega (10.) dne istega meseca, ali
– prvi (1.) dan drugega (2.) meseca, ki sledi mesecu vpisa v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi, če je bila popolna prijava odpovedi pri Organizatorju trga opravljena po desetem (10.) dnevu istega meseca, ali
– prvi (1.) dan prvega (1.) meseca, ki sledi izteku odpovednega roka, daljšega od dvajset (20) dni.
18. člen
(pogodba o izravnavi)
(1) Pogodba o izravnavi je pravni posel in drugo razmerje, s katerim pravna ali fizična oseba s članom bilančne sheme uredi dobavo izravnalne energije in poravnavo v primeru neizravnane bilance, s čimer se pravna ali fizična oseba uvrsti v bilančno shemo kot odgovorni bilančne podskupine in pridobi status člana bilančne sheme.
(2) Člane bilančne sheme s posebnim statusom lahko Organizator trga ustanovi kot bilančne podskupine na podlagi sklepa, pri čemer je namen ustanovitve potreba po ločenem vodenju bilance poslov iz naslova posameznih nalog gospodarskih javnih služb.
(3) Sistemski operaterji omrežij v svojo bilančno skupino ne smejo sprejeti drugih članov bilančne sheme.
(4) Pogodba o izravnavi vsebuje naslednje obvezne sestavine:
– datum pričetka veljavnosti pogodbe o izravnavi z določbo, da ta pogodba prične veljati najprej s trenutkom vpisa bistvenih sestavin v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi;
– datum prenehanja veljavnosti pogodbe o izravnavi, ki je lahko le z iztekom zadnjega dne v mesecu, ali določba, da velja za nedoločen čas;
– določba o obveznosti pridobitve soglasja odgovornega bilančne skupine za ustanovitev hierarhično nižjega člana bilančne skupine;
– določbe o razlogih za odpoved z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od dvajset (20) dni;
– določbe o obveznosti obveščanja Organizatorja trga o sklenitvi pogodb o izravnavi;
– klavzulo, da član bilančne sheme uvršča hierarhično nižjega člana bilančne sheme v svojo bilančno skupino ali podskupino kot odgovornega hierarhično nižje bilančne podskupine;
– klavzulo, da se bilanca bilančne podskupine hierarhično nižjega člana bilančne sheme izravnava preko bilance bilančne skupine ali podskupine hierarhično višjega člana bilančne sheme;
– klavzulo, da sklenjena pogodba o izravnavi ureja pogodbeni odnos med udeležencema trga v skladu s Pravili in da vsebuje vse s Pravili zahtevane sestavine.
(5) Odgovorni bilančne skupine je o sklenitvi pogodbe o izravnavi, ki je podlaga za ustanovitev posameznih hierarhično nižjih članov bilančne skupine, dolžan obvestiti Organizatorja trga in predložiti kopijo pogodbe o izravnavi ter pisno izjavo, da soglaša z ustanovitvijo predmetne bilančne podskupine.
19. člen
(bilančna podskupina)
(1) Bilančna podskupina se ustanovi na podlagi pogodbe o izravnavi.
(2) Bilančna podskupina se ustanovi za namene dobave izravnalne energije, poslovanja odgovornega bilančne podskupine na organiziranem trgu z ureditvijo bilančne odgovornosti ter obvladovanja in upravljanja s tveganji odstopanj odgovornega in članov bilančne podskupine, ki kot taka predstavlja agregacijski subjekt znotraj bilančne skupine oziroma podskupine.
(3) Pogoj za pridobitev statusa odgovornega bilančne podskupine je v primeru prehoda med bilančnimi skupinami oziroma podskupinami prenehanje veljavnosti pogodbe o članstvu v bilančni shemi, ki je pred prehodom temelj uvrstitve osebe v bilančno shemo.
(4) Bilančno podskupino predstavlja odgovorni bilančne podskupine, ki je odgovoren za:
– sklenitev pogodbe o izravnavi z odgovornim bilančne skupine ali podskupine;
– izmenjavo podatkov z odgovornim bilančne skupine ali podskupine;
– prijavo sklenjenih zaprtih pogodb odgovornemu bilančne skupine ali podskupine, katere član je;
– prijavo obratovalnih napovedi prevzemno predajnih mest, ki pripadajo njemu samemu oziroma članom bilančne sheme v njegovi bilančni podskupini odgovornemu bilančne skupine ali podskupine, katere član je;
– prijavo sklenjenih pogodb o dobavi oziroma obvestil o lastni oskrbi pristojnim sistemskim operaterjem omrežij.
20. člen
(odpoved pogodbe o izravnavi)
(1) Odgovorni bilančne skupine ali podskupine lahko odpove pogodbo o izravnavi v skladu s pogodbeno dogovorjenimi odpovednimi razlogi hierarhično nižjemu članu bilančne skupine ali podskupine.
(2) Odgovorni bilančne podskupine lahko odpove pogodbo o izravnavi v skladu s pogodbeno dogovorjenimi odpovednimi razlogi in pod pogojem, da ima izpolnjene in poravnane vse obveznosti do hierarhično višjega člana bilančne sheme iz naslova bilančnega obračuna oziroma ima predložena ustrezna finančna kritja za morebitne obveznosti iz naslova bilančnega obračuna ter:
– nima članov bilančne podskupine, ni dobavitelj nobenemu odjemalcu oziroma proizvajalcu in ne oskrbuje lastnih prevzemno predajnih mest, s čimer preneha biti član bilančne sheme, ali
– sklene bilančno pogodbo z Organizatorjem trga oziroma sklene novo pogodbo o izravnavi z drugim članom bilančne sheme, ki je temelj njegovega članstva v bilančni skupini ali podskupini, s čimer ohrani status člana bilančne sheme.
(3) Odgovorni bilančne skupine ali podskupine mora o prenehanju veljavnosti pogodbe o izravnavi, ki jo je sklenil s hierarhično nižjim članom bilančne sheme, obvestiti Organizatorja trga.
(4) Odpoved pogodbe o izravnavi začne učinkovati na podlagi vpisa odpovedi v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi z nastopom izvršilnega dne.
(5) Izvršilni dan iz prejšnjega odstavka je:
– prvi (1.) dan meseca, ki sledi mesecu vpisa v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi na podlagi popolne prijave odpovedi pogodbe o izravnavi Organizatorju trga, če je bila odpoved popolno prijavljena do desetega (10.) dne istega meseca, ali
– prvi (1.) dan drugega (2.) meseca, ki sledi mesecu vpisa v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi na podlagi popolne prijave odpovedi pogodbe o izravnavi Organizatorju trga, če je bila odpoved popolno prijavljena po desetem (10.) dnevu istega meseca, ali
– prvi (1.) dan meseca, ki sledi dnevu izteka odpovednega roka, če ta dan nastopi kasneje.
21. člen
(prehod med bilančnimi skupinami oziroma bilančnimi podskupinami)
(1) Do prehoda članov bilančne sheme med bilančnimi skupinami oziroma podskupinami pride v naslednjih primerih:
– prehod zaradi odpovedi bilančne pogodbe s sklenitvijo pogodbe o izravnavi;
– prehod zaradi izteka ali odpovedi pogodbe o izravnavi s sklenitvijo bilančne pogodbe ali nove pogodbe o izravnavi;
– v drugih primerih v okviru izvajanja nalog gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo.
(2) S prehodom med bilančnimi skupinami oziroma podskupinami člana bilančne sheme:
– ki je odgovorni bilančne skupine ali podskupine, se razmerja s člani dotedanje bilančne skupine oziroma podskupine ne spremenijo;
– ki je dobavitelj, se razmerja z dotedanjimi odjemalci oziroma proizvajalci ne spremenijo;
– ki oskrbuje lastna prevzemno predajna mesta, se oskrba teh prevzemno predajnih mest ne spremeni.
(3) V primeru prehoda med bilančnimi skupinami oziroma podskupinami zaradi odstopa od bilančne pogodbe s sklenitvijo pogodbe o izravnavi ali v primeru prehoda zaradi izteka ali odpovedi pogodbe o izravnavi s sklenitvijo bilančne pogodbe ali nove pogodbe o izravnavi, začne prehod učinkovati na podlagi vpisa v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi z nastopom izvršilnega dne, ki je
– prvi (1.) dan meseca, ki sledi mesecu vpisa v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi na podlagi sklenitve bilančne pogodbe ali popolne prijave nove pogodbe o izravnavi Organizatorju trga, če je bila bilančna pogodba sklenjena ali pogodba o izravnavi popolno prijavljena do desetega (10.) dne istega meseca, ali
– prvi (1.) dan drugega (2.) meseca, ki sledi mesecu vpisa v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi na podlagi sklenitve bilančne pogodbe ali popolne prijave nove pogodbe o izravnavi Organizatorju trga, če je bila bilančna pogodba sklenjena ali pogodba o izravnavi popolno prijavljena po desetem (10.) dnevu istega meseca, ali
– prvi (1.) dan prvega (1.) meseca uporabe bilančne pogodbe ali nove pogodbe o izravnavi, če ta dan nastopi kasneje.
(4) V drugih primerih prehodov članov bilančne sheme s posebnim statusom v okviru izvajanja nalog gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo začne prehod učinkovati na podlagi vpisa v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi z nastopom izvršilnega dne, ki je:
– prvi (1.) dan meseca, ki sledi mesecu vpisa v evidenco pogodb o članstvu v bilančni shemi, ali
– prvi (1.) dan prvega (1.) meseca uporabe bilančne pogodbe ali nove pogodbe o izravnavi, če ta dan nastopi kasneje.
b) Odprte pogodbe
22. člen
(odprte pogodbe)
(1) Odprte pogodbe so pravni posli in druga razmerja, ki določajo bilančno pripadnost prevzemno predajnih mest.
(2) Odprte pogodbe so pogodbe o dobavi in navidezne odprte pogodbe.
(3) Realizacija prevzemno predajnih mest se upošteva v bilanci člana bilančne sheme, kateremu bilančno pripada.
23. člen
(pogodba o dobavi)
(1) Pogodba o dobavi je odprta pogodba, ki jo skleneta dobavitelj in lastnik oziroma nosilec prevzemno predajnega mesta kot odjemalec ali proizvajalec, katere predmet je dobava oziroma prejem električne energije na prevzemno predajnih mestih, določenih v pogodbi, s čimer se ustanovi bilančna pripadnost dobavitelju.
(2) Pogodbo o dobavi lahko z lastnikom oziroma nosilcem prevzemno predajnega mesta sklene le član bilančne sheme.
(3) Pogodba o dobavi vsebuje naslednje obvezne sestavine:
– identifikacijska označba člana bilančne sheme, ki je dobavitelj,
– identifikacijske označbe prevzemno predajnih mest, ki so predmet dobave,
– datum pričetka veljavnosti z določbo, da pogodba prične veljati najprej s trenutkom vpisa bistvenih sestavin v evidenco odprtih pogodb,
– datum prenehanja veljavnosti, ki je lahko le iztek zadnjega dne v mesecu, ali določba, da velja za nedoločen čas,
– določbe o razlogih za odpoved z odpovednimi roki,
– določbe o obveščanju pristojnih sistemskih operaterjev omrežij.
(4) Odprta pogodba lahko začne veljati le s prvim (1.) dnem v mesecu, razen v primeru nove pogodbe o dostopu do omrežja oziroma spremembi lastništva ali nosilca prevzemno predajnega mesta.
(5) V primeru spremembe lastnika oziroma nosilca prevzemno predajnega mesta med obračunskim obdobjem je potrebno opraviti odbiranje števcev ob spremembi lastništva.
24. člen
(odpoved pogodbe o dobavi)
Odpoved pogodbe o dobavi prične učinkovati na podlagi vpisa v evidenco odprtih pogodb z nastopom izvršilnega dne.
25. člen
(navidezne odprte pogodbe)
(1) Navidezne odprte pogodbe so pravni posli ali druga razmerja, ki nastanejo na podlagi:
– dejstva, da je prevzemno predajno mesto del omrežja, ki ga upravlja sistemski operater omrežja in da to prevzemno predajno mesto nima bilančne pripadnosti drugemu članu bilančne sheme,
– dejstva, da prevzemno predajno mesto razmejuje ali dve omrežji, ki ju upravljata različna sistemska operaterja omrežij, ali dve distribucijski območji, ki ju upravlja isti Sistemski operater distribucijskega omrežja,
– obvestila o lastni oskrbi,
– nastopa posledic zasilne oskrbe v evidenci odprtih pogodb,
– nastopa posledic nujne oskrbe v evidenci odprtih pogodb.
(2) Dejstvo, da je prevzemno predajno mesto del omrežja, ki ga upravlja sistemski operater omrežja in da to prevzemno predajno mesto nima bilančne pripadnosti drugemu članu bilančne sheme je informacija, ki izvira iz evidence odprtih pogodb.
(3) Prevzemno predajno mesto, ki razmejuje dve omrežji, ki ju upravljata različna sistemska operaterja omrežij, ali ki razmejuje dve območji distribucijskega omrežja, se za potrebe bilančnega obračuna šteje kot del obeh omrežij ali območij.
(4) Obvestilo o lastni oskrbi je izjava člana bilančne sheme, katere predmet je dobava električne energije na prevzemno predajnih mestih, določenih v izjavi in s tem ustanovitev pripadnosti članu bilančne sheme, ki jo član bilančne sheme enostransko sprejme.
(5) Okoliščine nastopa in posledice zasilne oskrbe oziroma nujne oskrbe v evidenci odprtih pogodb so določene s Pravili.
26. člen
(obvestilo o lastni oskrbi)
(1) Obvestilo o lastni oskrbi je izjava člana bilančne sheme, da bo v izjavi določena lastna prevzemno predajna mesta sam oskrboval. Obvestilo hkrati določa pripadnost navedenih prevzemno predajnih mest članu bilančne sheme, v čigar bilanci se realizacija teh prevzemno predajnih mest upošteva v primarni vrednosti.
(2) Obvestilo o lastni oskrbi vsebuje naslednje obvezne vsebine:
– identifikacijska označba člana bilančne sheme,
– prevzemno predajna mesta, ki so predmet lastne oskrbe,
– datum pričetka veljavnosti z določbo, da obvestilo prične veljati najprej s trenutkom vpisa bistvenih sestavin v evidenco odprtih pogodb.
(3) Član bilančne sheme lahko lastna prevzemno predajna mesta začne oskrbovati le s prvim (1.) dnem v mesecu, razen v primeru nove pogodbe o dostopu do omrežja oziroma spremembi lastništva ali nosilca prevzemno predajnega mesta.
(4) Glede prevzemno predajnih mest lastne oskrbe ima član bilančne sheme v smislu teh Pravil status dobavitelja.
27. člen
(zasilna oskrba)
(1) Pravila v okviru zasilne oskrbe določajo pravice in obveznosti udeležencev trga ob določenih izrednih dogodkih na organiziranem trgu.
(2) Določbe teh Pravilih o zasilni oskrbi ne posegajo v pravice in obveznosti pravnih ali fizičnih oseb v zvezi s sklenitvijo pogodbe o dobavi na podlagi določb o zasilni oskrbi v predpisih, ki urejajo splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije sistemskih operaterjev omrežij.
28. člen
(razlogi za nastop zasilne oskrbe)
(1) Razlogi za nastop zasilne oskrbe prevzemno predajnih mest so prenehanje veljavnosti:
– bilančne pogodbe odgovornega bilančne skupine, v kateri so imela prevzemno predajna mesta bilančno pripadnost njemu ali hierarhično nižjim članom bilančne skupine, brez izvršenega prehoda odgovornega bilančne skupine v drugo bilančno skupino ali podskupino,
– pogodbe o izravnavi odgovornega bilančne podskupine, v kateri so imela prevzemno predajna mesta bilančno pripadnost njemu ali hierarhično nižjim članom bilančne podskupine, brez izvršenega prehoda odgovornega bilančne podskupine v drugo bilančno skupino ali podskupino oziroma brez ustanovitve lastne bilančne skupine ali
– temelja pripadnosti prevzemno predajnega mesta brez izvršene menjave pripadnosti prevzemno predajnega mesta.
(2) Posledice zasilne oskrbe v evidenci odprtih pogodb nastopijo z vsako ugotovitvijo nepripadnosti posameznega prevzemno predajnega mesta.
(3) Zasilna oskrba nastopi z dnem izpolnjenosti pogojev za zasilno oskrbo na podlagi vpisa izpolnjenosti pogoja za nastop zasilne oskrbe v evidenco odprtih pogodb.
29. člen
(posledice nastopa zasilne oskrbe v evidenci odprtih pogodb)
(1) V primeru nastopa zasilne oskrbe prevzemno predajnega mesta se sistemski operater omrežja, na katerega je prevzemno predajno mesto priključeno, šteje za dobavitelja na podlagi zasilne oskrbe za ves čas, za katerega se ugotovi nepripadnost prevzemno predajnega mesta.
(2) Z nastopom posledic zasilne oskrbe se dejanska realizacija prevzemno predajnega mesta za ves čas ugotovljene nepripadnosti upošteva v bilanci sistemskega operaterja omrežja, na katerega omrežje je prevzemno predajno mesto priključeno.
(3) Ob ugotovitvi nepripadnosti prevzemno predajnega mesta brez registracijskih meritev ali katerih registracijski interval je daljši od obračunskega intervala, sistemski operater omrežja nemudoma opravi odčitek merilnih mest na njem. Odčitek na takem merilnem mestu sistemski operater omrežja opravi tudi ob prenehanju zasilne oskrbe.
30. člen
(nujna oskrba)
(1) V okviru nujne oskrbe po teh Pravilih so urejena razmerja, ki nastanejo ob ugotovitvi nepripadnosti prevzemno predajnega mesta in izpolnjenosti pogojev za nujno oskrbo, v evidenci odprtih pogodb.
(2) Sistemski operater omrežja Organizatorja trga pisno obvesti o dnevu nastopa nujne oskrbe.
(3) Določbe teh Pravil o nujni oskrbi ne posegajo v druge pravice in obveznosti sistemskih operaterjev omrežij in odjemalcev po predpisih, ki urejajo splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije sistemskega operaterja omrežja, na katerega omrežje je prevzemno predajno mesto v nujni oskrbi priključeno.
31. člen
(posledice nastopa nujne oskrbe)
Z nastopom nujne oskrbe se dejanska realizacija prevzemno predajnega mesta za ves čas ugotovljene nepripadnosti upošteva v bilanci sistemskega operaterja omrežja, na katerega omrežje je prevzemno predajno mesto priključeno.
32. člen
(pripadnost prevzemno predajnega mesta)
(1) Pripadnost prevzemno predajnega mesta je določena s:
– pogodbo o dobavi;
– obvestilom o lastni oskrbi;
– omrežjem, katerega območja razmejuje, oziroma omrežjema, ki ju razmejuje;
– nastopom zasilne oskrbe ali
– nastopom nujne oskrbe.
(2) Vsako prevzemno predajno mesto lahko pripada samo enemu dobavitelju.
(3) Prevzemno predajna mesta so lahko del dveh različnih omrežij sistemskih operaterjev omrežij, v primeru da:
– razmejujejo omrežji različnih sistemskih operaterjev omrežij;
– razmejujejo omrežji sistemskega operaterja omrežja in sistemskega operaterja sosednjega tujega omrežja.
(4) Prevzemno predajno mesto je lahko del dveh različnih območij sistemskega operaterja omrežja, v primeru, da razmejuje dve območji istega sistemskega operaterja omrežja.
c) Zaprte pogodbe
33. člen
(zaprte pogodbe)
(1) Zaprte pogodbe so pravni posli in druga razmerja med člani bilančne sheme organiziranega trga, pri katerem je količina dobavljene električne energije v relevantnem časovnem obdobju fiksno določena za vsak obračunski interval. Med zaprte pogodbe sodijo tudi zaprte pogodbe z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki se štejejo kot zaprte pogodbe za dobavo električne energije preko meja Republike Slovenije, in ki vključujejo tudi uporabo pravic čezmejnega prenosa.
(2) Zaprte pogodbe so zaprte pogodbe in navidezne zaprte pogodbe.
34. člen
(zaprta pogodba)
Zaprta pogodba je:
– pogodba, ki jo član bilančne sheme sklene z drugim članom bilančne sheme za dobavo električne energije znotraj Slovenije, ali
– pogodba, ki jo član bilančne sheme sklene za dobavo električne energije z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti z udeležencem sosednjega trga (v nadaljnjem besedilu: čezmejna pogodba).
35. člen
(navidezna zaprta pogodba)
(1) Navidezna zaprta pogodba je:
– čezmejni prenos električne energije člana bilančne sheme, ki je istočasno udeleženec sosednjega trga, z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: čezmejni prenos) in
– nastop posledic izključitve člana bilančne sheme v evidenci zaprtih pogodb.
(2) Čezmejni prenos električne energije predstavlja prijava čezmejnih prenosov člana bilančne sheme, ki je istočasno udeleženec sosednjega trga, katerih predmet je prenos določenih količin električne energije v določenih obračunskih intervalih z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
36. člen
(posledice izključitve člana bilančne sheme v evidenci zaprtih pogodb)
V primeru izključitve člana bilančne sheme se vse zaprte pogodbe vpisane v evidenco zaprtih pogodb, v katerih je ena izmed pogodbenih strank izključeni član bilančne sheme, razveljavi tako, da Organizator trga v evidenco zaprtih pogodb vpiše nasprotne zaprte pogodbe s člani bilančne sheme, s katerimi so bile zaprte pogodbe sklenjene, in sicer za vse količine v vseh obračunskih intervalih od nastopa izključitve člana bilančne sheme.
d) Postopek pridobitve članstva v bilančni shemi
37. člen
(zahteva za uvrstitev v bilančno shemo)
(1) Zahteva za uvrstitev v bilančno shemo (v nadaljnjem besedilu: zahteva) se vloži pisno po pošti ali neposredno pri Organizatorju trga.
(2) Obrazec zahteve predpiše Organizator trga in objavi na svoji spletni strani.
(3) Zahtevi morajo biti priložene listine, določene s Pravili, ter druge listine, s katerimi vlagatelj zahteve dokazuje, da izpolnjuje pogoje za uvrstitev v bilančno shemo.
(4) Organizator trga lahko od vlagatelja zahteva posredovanje dodatnih podatkov ali dokumentacije, iz katerih izhaja izpolnitev pogojev za uvrstitev v bilančno shemo.
38. člen
(preverjanje pogojev za uvrstitev v bilančno shemo)
(1) Organizator trga po prejemu zahteve najprej preveri:
– ali je zahteva vložena na predpisanem obrazcu,
– ali so v zahtevi navedeni vsi potrebni podatki,
– ali so zahtevi priložene vse zahtevane listine in
– ali je s strani odgovornega bilančne skupine prejeta pisna izjava iz petega odstavka 18. člena teh Pravil, v primeru zahteve za uvrstitev udeleženca trga kot odgovornega bilančne podskupine.
(2) Kolikor zahteva ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, Organizator trga pozove vlagatelja, da odpravi pomanjkljivosti v roku petnajst (15) dni.
(3) Kolikor odgovorni bilančne skupine ni posredoval pisne izjave iz petega odstavka 18. člena teh Pravil, ga Organizator trga pozove, da se o zadevi izjasni v roku petnajst (15) dni.
(4) Kolikor vlagatelj odpravi pomanjkljivosti v roku oziroma odgovorni bilančne skupine posreduje pisno izjavo iz petega odstavka 18. člena teh Pravil, se šteje, da je bila zahteva vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene.
(5) Kolikor vlagatelj pomanjkljivosti ne odpravi oziroma odgovorni bilančne skupine ne posreduje pisne izjave iz petega odstavka 18. člena teh Pravil v roku, Organizator trga s sklepom zahtevo zavrže.
(6) Organizator trga začne postopek za vsebinsko obravnavo zahteve in odločanje o njej, če po opravljenem formalnem preizkusu, zahteve s sklepom ni zavrgel.
(7) Organizator trga o zahtevi odloči s sklepom najpozneje v roku tridesetih (30) dni od prejema popolne zahteve, in sicer:
– ugodi zahtevi, če ugotovi, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji in določi datum uvrstitve v bilančno shemo v roku, ki ni daljši od petnajst (15) dni oziroma v primeru prehoda med bilančnimi skupinami določi datum v skladu s 21. členom teh Pravil, ali
– zavrne zahtevo, če ugotovi, da niso izpolnjeni vsi predpisani pogoji.
(8) Če se zahtevi ugodi, sklepa ni treba obrazložiti. Uvrstitev novega člana bilančne sheme v bilančno shemo Organizator trga javno objavi na spletni strani.
(9) Če je zahteva zavržena ali zavrnjena, mora biti sklep obrazložen.
39. člen
(odgovornost članov bilančne sheme)
(1) Član bilančne sheme je objektivno odgovoren za izgubo oziroma škodo (vključno z nastalimi stroški postopka), ki jo povzroči s kršenjem veljavnih Pravil.
(2) Član bilančne sheme ni odgovoren za morebitno škodo ali izgube, ki nastane zaradi izvajanja kakršnihkoli dejanj ali opustitev, ki so urejena s Pravili, pod pogojem, da ni deloval namerno oziroma z veliko malomarnostjo.
(3) Član bilančne sheme v nobenem primeru ni odškodninsko odgovoren za posredne izgube in posledične škode (vključno z izgubo dobička oziroma pogodbe), pod pogojem, da ni deloval namerno oziroma z veliko malomarnostjo.
e) Prenehanje članstva v bilančni shemi
40. člen
(prenehanje članstva v bilančni shemi)
(1) Članstvo v bilančni shemi članu preneha:
– z izstopom člana bilančne sheme, če član bilančne sheme Organizatorju trga pisno sporoči, da ne želi več biti član bilančne sheme oziroma določene kategorije članstva, najpozneje v roku tridesetih (30) dni od izpolnitve vseh obveznosti člana bilančne sheme do Organizatorja trga;
– z izključitvijo člana bilančne sheme, na podlagi sklepa Organizatorja trga o izključitvi;
– z nastopom pravnih posledic začetka stečaja oziroma likvidacije člana bilančne sheme;
– če član bilančne sheme preneha obstajati.
(2) Prenehanje članstva v bilančni shemi Organizator trga javno objavi na spletni strani.
41. člen
(izključitev člana bilančne sheme in razlogi zanjo)
(1) Organizator trga izključi člana bilančne sheme bodisi iz določene kategorije članstva bilančne sheme ali iz bilančne sheme v celoti.
(2) Organizator trga glede na razlog izključitve člana bilančne sheme izključi trajno ali za določen čas.
(3) Organizator trga izključi člana bilančne sheme:
– če član bilančne sheme zaradi odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki se po veljavnih predpisih zahteva za sprejem na organizirani trg, ali zaradi drugih razlogov izgubi pravico biti član bilančne sheme;
– če je bil član bilančne sheme sprejet na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov;
– če član bilančne sheme ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za članstvo v bilančni shemi;
– če član bilančne sheme huje krši ta Pravila;
– če član bilančne sheme v postopku nadzora ne omogoči pregleda dokumentacije v zvezi s posli, ki jih je sklenil na organiziranem trgu;
– na zahtevo Agencije za energijo.
(4) Organizator trga lahko izključi člana bilančne sheme:
– če član bilančne sheme zamudi s plačilom nadomestila za opravljene storitve in če tega nadomestila ne plača v osmih (8) dneh po prejemu opomina za plačilo;
– če je član bilančne sheme v obdobju šestih (6) mesecev več kot štirikrat zamudil s plačilom nadomestil za storitve Organizatorja trga;
– če član bilančne sheme ne zagotavlja tehničnih, kadrovskih in drugih pogojev, ki jih mora po Pravilih zagotoviti za uporabo TISOT oziroma poravnalnega sistema in te kršitve ne odpravi v osmih (8) dneh po prejemu poziva Organizatorja trg za odpravo te kršitve;
– če član bilančne sheme ne predloži finančnih kritij zahtevanih s strani Organizatorja trga v predpisanem roku;
– če na poziv Organizatorja trga v roku osmih (8) dni ne sklene aneksa k poravnalnemu sporazumu;
– če nastopi drug razlog za izključitev, določen v Pravilih v zvezi s članstvom v bilančni shemi.
(5) Kršitev Pravil se šteje za hujšo v naslednjih primerih:
– če član bilančne sheme v roku petnajstih (15) dni od pisnega opozorila s strani Organizatorja trga, ne odpravi kršitve Pravil, ki je bistvenega pomena za nemoteno delovanje organiziranega trga;
– če se Organizator trga na podlagi ugotovitve, da je za pomembno kršitev Pravil očitno odgovoren član bilančne sheme, odloči, da tak član bilančne sheme ni ustrezen in zato ne more biti več član bilančne sheme.
42. člen
(odločanje o izključitvi)
(1) O izključitvi člana bilančne sheme odloči Organizator trga s sklepom v postopku v primeru kršitve člana bilančne sheme.
(2) Organizator trga v sklepu določi ali je član bilančne sheme izključen samo iz določene kategorije članstva bilančne sheme ali iz članstva bilančne sheme v celoti in čas trajanja izključitve.
(3) V primeru izreka ukrepa trajne izključitve član ne more več vložiti ponovne zahteve za sprejem na organizirani trg.
43. člen
(začasna izključitev)
(1) Člana bilančne sheme, za katerega Organizator trga utemeljeno sumi, da opravlja dejanja, ki so s Pravili ali z drugimi akti prepovedana, lahko Organizator trga, s takojšnjim učinkom, začasno izključi iz poslovanja na organiziranem trgu oziroma na določenem delu organiziranega trga.
(2) Začasna izključitev lahko traja najdalj do sprejema dokončne odločitve Organizatorja trga.
f) Postopek v primeru kršitve člana bilančne sheme
44. člen
(kršitve članov bilančne sheme)
Član bilančne sheme krši pravila organiziranega trga, če:
– je prenehal izpolnjevati zahteve za uvrstitev v bilančno shemo,
– krši določbe veljavnih predpisov na področju organiziranega trga in Pravil.
– krši določbe drugih veljavnih predpisov, ki imajo lahko vpliv na sposobnost člana bilančne sheme, da deluje v skladu s Pravili.
45. člen
(postopek)
(1) Organizator trga obravnava primere kršitev Pravil oziroma drugih veljavnih predpisov, ki se nanašajo na ravnanje člana bilančne sheme na organiziranem trgu, odloča o odgovornosti člana bilančne sheme in izreka ukrepe zoper kršitelja.
(2) Organizator trga za vodenje celotnega postopka, za izrek ukrepa zoper člana bilančne sheme ali le za posamezna dejanja v postopku pooblasti posebno komisijo, ki jo sestavljajo uslužbenci Organizatorja trga.
(3) Postopek se zoper člana bilančne sheme uvede na predlog člana bilančne sheme ali na lastno pobudo Organizatorja trga (v nadaljnjem besedilu: Predlagatelj postopka). Organizator trga lahko po lastni presoji k predlogu za uvedbo postopka pristopi kot sopredlagatelj in ga s samostojnim predlogom dopolni.
(4) Organizator trga lahko postopke, uvedene zoper več članov bilančne sheme, združi v en sam postopek, če očitane kršitve po presoji Organizatorja trga izvirajo iz bistveno povezanih dejanj ali opustitev.
(5) Stranki postopka sta Domnevni kršitelj in Predlagatelj postopka.
46. člen
(zastaranje)
(1) Organizator trga mora začeti postopek najkasneje v roku enega (1) leta od storitve kršitve. Zastaranje pretrga vsak ukrep Organizatorja trga, ki je naperjen zoper kršitelja.
(2) Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova, v vsakem primeru pa postopek zastara, ko pretečeta dve (2) leti od storitve kršitve.
47. člen
(odločanje v postopku)
(1) Organizator trga o kršitvi odloča na seji, na kateri imajo pravico prisostvovati tudi stranke postopka.
(2) O dnevu in uri seje, o naravi očitane kršitve, o možnosti pisnega zagovora ter o pravici navzočnosti na seji se Domnevnega kršitelja obvesti pisno. O dnevu in uri seje ter o pravici navzočnosti na njej se obvesti tudi predlagatelja postopka.
(3) Če se Domnevni kršitelj kljub pravočasnemu vabilu seje ne udeleži, Organizator trga na seji o očitani kršitvi razpravlja v njegovi odsotnosti ter obravnava njegov pisni zagovor, če ga je Organizatorju trga pravočasno posredoval.
(4) Domnevnemu kršitelju je treba pred sejo pustiti dovolj časa, da se nanjo pripravi, najmanj pa petnajst (15) dni. Če želi Domnevni kršitelj podati pisni zagovor, mora tega Organizatorju trga posredovati najpozneje v roku petih (5) delovnih dni pred predvidenim datumom Seje.
(5) Predlagatelj postopka Organizator trga, kadar je predlagatelj Organizator trga oziroma če se predlagatelj postopka seje ne udeleži, na začetku seje obrazloži razloge za uvedbo postopka, nato pa mora Organizator trga dati Domnevnemu kršitelju oziroma njegovemu zastopniku možnost, da se o zadevi izreče.
48. člen
(zapisnik)
(1) O seji se piše zapisnik. V zapisnik se vpiše vse, kar je pomembno, da se sporna zadeva razčisti in sprejeme odločitev.
(2) Namesto sprotnega pisanja zapisnika se lahko zapisnik izdela s pomočjo snemalnih naprav. V tem primeru lahko stranka postopka poda pripombe k zapisniku v roku treh (3) dni po prejemu zapisnika.
(3) Zapisnik podpišejo Organizator trga, Domnevni kršitelj, če je seji prisostvoval, in zapisnikar.
49. člen
(izdaja sklepa)
(1) Organizator trga o zadevi odloči s sklepom, ko ugotovi, da je zadeva dovolj razjasnjena.
(2) Sklep se izda pisno, najkasneje v roku petnajstih (15) dni od dne, ko je bila seja končana, oziroma od izteka rokov za posredovanje dodatnih dokazov v skladu z zapisnikom.
50. člen
(ustavitev postopka)
Organizator trga s sklepom postopek ustavi, če ugotovi:
– da očitano dejanje ne pomeni kršitve Pravil oziroma drugih veljavnih predpisov,
– da je bil zoper Domnevnega kršitelja za isto kršitev že izrečen ukrep ali pa je bil postopek že ustavljen,
– da Domnevni kršitelj uspešno ugovarja zastaranje postopka,
– da ni dokazano, da je očitano kršitev storil Domnevni kršitelj,
– da so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost Domnevnega kršitelja.
51. člen
(ukrepi zaradi kršitev Pravil oziroma drugih veljavnih predpisov)
Organizator trga glede na težo kršitve Kršitelju izreče enega ali več izmed naslednjih ukrepov:
– opomin,
– opomin z objavo v okviru članov bilančne sheme,
– javni opomin,
– začasno prepoved sklepanja pogodb o članstvu v bilančni shemi,
– začasno prepoved sklepanja odprtih pogodb,
– začasno prepoved sklepanja zaprtih pogodb,
– izključitev iz poslovanja na organiziranem trgu za določen čas ali trajno.
52. člen
(izvršitev izrečenih ukrepov)
Izrečeni ukrepi se izvršijo na naslednji način:
– opomin – z vročitvijo sklepa Kršitelju;
– opomin z objavo v okviru članov bilančne sheme – z vročitvijo sklepa Kršitelju in s posredovanjem obvestila o kršitvi članom bilančne sheme;
– javni opomin – z vročitvijo sklepa Kršitelju in z objavo na spletnih straneh Organizatorja trga ter morebitno objavo v drugih medijih, ki jih določi Organizator trga;
– začasna prepoved sklepanja novih pogodb o članstvu v bilančni shemi – z vročitvijo sklepa Kršitelju in začasno zavrnitvijo prijavljanja novih pogodb o članstvu v bilančni v evidenci pogodb o članstvu v bilančni shemi;
– začasna prepoved sklepanja novih odprtih pogodb – z vročitvijo sklepa Kršitelju in začasno zavrnitvijo prijavljanja novih odprtih pogodb ter navideznih odprtih pogodb, v evidenci odprtih pogodb;
– začasna prepoved sklepanja novih zaprtih pogodb – z vročitvijo sklepa Kršitelju in začasno zavrnitvijo prijavljanja novih zaprtih pogodb v evidenci zaprtih pogodb;
– izključitev iz poslovanja na organiziranem trgu za določen čas ali trajno – z vročitvijo sklepa Kršitelju in odpovedjo pogodbe o članstvu v bilančni shemi.
IV. EVIDENTIRANJE POGODB
53. člen
(evidenca pogodb o članstvu v bilančni shemi)
(1) Evidenca pogodb o članstvu v bilančni shemi je enolična evidenca veljavno evidentiranih bilančnih pogodb in pogodb o izravnavi, katere sestavni del sta seznam članov bilančne sheme in bilančna shema.
(2) Seznam članov bilančne sheme po kategorijah članstva se tekoče objavlja na spletnih straneh Organizatorja trga. Podatki o posameznem članu bilančne sheme vsebujejo najmanj:
– firmo oziroma ime člana bilančne sheme,
– identifikacijsko številko člana bilančne sheme,
– kategorijo članstva v bilančni shemi.
(3) Vse spremembe v evidencah iz prvega odstavka tega člena so posledica vpisov Organizatorja trga na podlagi popolnega obvestila člana bilančne sheme o pričetku, spremembi ali prenehanju veljavnosti pogodb o članstvu v bilančni shemi.
(4) Organizator trga lahko zavrne vpis spremembe v evidenco na podlagi prejetega obvestila, ker je to nepopolno oziroma ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov ali ker ga je poslala za to nepristojna oseba, pri čemer člana bilančne sheme o tem obvesti.
(5) Organizator trga potrjuje prejem popolnega obvestila s strani člana bilančne sheme prek povratnega obvestila, s prejemom katerega za člana bilančne sheme postane nesporno, da je vsebina obvestila v evidenci vpisana.
(6) Vsaka v evidenco vpisana sprememba učinkuje z nastopom izvršilnega dne, ki ga določi Organizator trga v skladu s Pravili.
(7) V evidenco se poleg osnovnih vsebin vpisujejo tudi podatki v zvezi z obveznimi sestavinami pogodb o članstvu v bilančni shemi.
54. člen
(evidenca odprtih pogodb)
(1) Evidenca odprtih pogodb je enolična evidenca veljavno evidentiranih odprtih pogodb, katere sestavna dela sta seznam prevzemno predajnih mest in njihova pripadnost posameznemu članu bilančne sheme.
(2) Vse spremembe v evidencah iz prejšnjega odstavka so posledica vpisov pristojnih sistemskih operaterjev omrežij na podlagi popolnega obvestila člana bilančne sheme o pričetku, spremembi ali prenehanju veljavnosti odprtih pogodb.
(3) Evidenco odprtih pogodb in vse z njimi povezane podatke vodijo sistemski operaterji omrežij.
(4) Vsaka v evidenco vpisana sprememba učinkuje z nastopom izvršilnega dne v skladu s Pravili.
(5) Evidenca odprtih pogodb obsega najmanj naslednje podatke:
– seznam prevzemno predajnih mest:
– identifikacijska oznaka prevzemno predajnega mesta;
– vrsta oziroma vloga v omrežju;
– sistemski operater omrežja, v katerega sodi;
– območje distribucijskega omrežja, v katerega sodi, če je prevzemno predajno mesto priključeno na distribucijsko omrežje;
– stranki pogodbe o dostopu do omrežja.
– bilančna pripadnost posameznemu članu bilančne sheme:
– datum prejema popolne prijave sistemskemu operaterju omrežja;
– datum pričetka veljavnosti odprte pogodbe;
– član bilančne sheme, kateremu prevzemno predajno mesto pripada;
– obvezne vsebine temelja pripadnosti v skladu s temi Pravili.
(6) Sistemski operater omrežja mora zagotavljati sledljivost sprememb v evidenci odprtih pogodb na način, da je omogočena podrobna revizija:
– vnosa sprememb v evidenco (zgodovina sprememb evidence) in
– datumov veljavnosti posameznih podatkov, vpisanih v evidenco (zgodovina stanja, ki ga evidenca izpričuje) za vsak posamezni vnos v evidenco.
(7) Sistemski operaterji omrežij Organizatorju trga omogočajo stalen in neposreden dostop do evidence odprtih pogodb, vseh sprememb v evidenci odprtih pogodb ter z njimi povezanimi podatki.
55. člen
(izvršitev menjave pripadnosti prevzemno predajnih mest)
(1) Do menjave pripadnosti prevzemno predajnih mest pride v naslednjih primerih:
– pripadnost na podlagi sklenitve pogodbe o dobavi ali obvestila o lastni oskrbi prevzemno predajnega mesta, ki do tedaj ni bilo oskrbovano;
– redna menjava pripadnosti na podlagi nove odprte pogodbe;
– nastop posledic zasilne ali nujne oskrbe;
– menjava pripadnosti iz zasilne oskrbe ali nujne oskrbe.
(2) Izvršitev menjave pripadnosti prevzemno predajnih mest učinkuje na bilančno shemo, ko je menjava vpisana v evidenco odprtih pogodb in nastopi izvršilni dan, ki ga na podlagi prejema popolnega obvestila o veljavni odprti pogodbi pristojni sistemski operater omrežja določi v skladu s predpisi, ki urejajo splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije.
56. člen
(evidenca zaprtih pogodb)
(1) Evidenca zaprtih pogodb je evidenca veljavno evidentiranih zaprtih pogodb.
(2) Vse spremembe v evidenci zaprtih pogodb so posledica vpisov Organizatorja trga o bistvenih sestavinah in njihovih spremembah na podlagi:
– prejema popolne prijave člana bilančne sheme,
– prejema popolne prijave energetske borze ali
– vnosa Organizatorja trga.
(3) Organizator trga lahko zavrne vpis spremembe oziroma prijave zaprte pogodbe v evidenco zaprtih pogodb na podlagi prejete prijave, kolikor:
– je ta nepopolna oziroma ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov,
– ni bila poslana pravočasno ali
– jo je poslala za to nepristojna oseba, o čemer člana bilančne sheme obvesti prek povratnega obvestila.
(4) Organizator trga potrjuje prejem popolne prijave s strani člana bilančne sheme s povratnim obvestilom, s prejemom pa za člana bilančne sheme postane nesporno, da je vsebina prijave v evidenci zaprtih pogodb vpisana.
57. člen
(odgovorni za prijavo zaprtih pogodb)
(1) Odgovorni bilančne skupine je odgovoren za prijavo vseh zaprtih pogodb, ki jih sklene bodisi sam bodisi člani njegove bilančne skupine na organiziranem trgu.
(2) Posel sklenjen na energetski borzi, katerega predmet je dobava določenih količin električne energije v določenih obračunskih intervalih, se v evidenco zaprtih pogodb vpiše na podlagi prejema popolne prijave zaprte pogodbe s strani subjekta, ki izvaja dejavnost energetske borze.
(3) Posel, sklenjen na izravnalnem trgu, se v evidenco zaprtih pogodb vpiše na podlagi vpisa Organizatorja trga.
58. člen
(pogoji za evidentiranje zaprtih pogodb)
(1) Zaprta pogodba se v evidenco zaprtih pogodb vpiše na podlagi prejema popolne prijave člana bilančne sheme ali vpisa Organizatorja trga.
(2) Zaprta pogodba z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti se v evidenco zaprtih pogodb vpiše na podlagi prejema:
– popolne prijave člana bilančne sheme in popolne potrditve Sistemskega operaterja prenosnega omrežja o vsebini prijave člana bilančne sheme ali
– popolne prijave energetske borze in popolne potrditve Sistemskega operaterja prenosnega omrežja o vsebini prijave energetske borze.
(3) Izjava o čezmejnem prenosu člana bilančne sheme, ki je istočasno udeleženec sosednjega trga, se v evidenco zaprtih pogodb vpiše na podlagi prejema popolne prijave člana bilančne sheme in popolne potrditve Sistemskega operaterja prenosnega omrežja o vsebini prijave člana bilančne sheme.
(4) Izvršena regulacija, izvršeno omejevanje obtežb in znižanje bazne moči se v evidenco zaprtih pogodb vpišejo na podlagi prejema popolne prijave Sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
59. člen
(prepoved netiranja zaprtih pogodb)
(1) Prijaviti se mora vsaka posamezna zaprta pogodba. Prepovedana je prijava salda vseh zaprtih pogodb med dvema članoma bilančne sheme (prepoved netiranja zaprtih pogodb).
(2) Izvajalec dejavnosti energetske borze lahko zaradi zagotavljanja anonimnosti trgovanja na energetski borzi prijavi saldo vseh zaprtih pogodb med posameznim članom bilančne sheme in izvajalcem energetske borze v posameznem obračunskem intervalu.
(3) Izvajalec dejavnosti energetske borze mora Organizatorju trga omogočati stalen in neposreden dostop do vseh podatkov o poslih sklenjenih na energetski borzi.
60. člen
(prijava zaprtih pogodb med člani bilančne sheme)
(1) Vsaka zaprta pogodba se lahko evidentira le med dvema članoma bilančne sheme.
(2) Vsako posamezno zaprto pogodbo prijavi samo tista pogodbena stranka, ki električno energijo prodaja.
(3) Vsako posamezno zaprto pogodbo z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti v TISOT prijavi tista pogodbena stranka, ki pogodbo sklene kot član bilančne sheme v Republiki Sloveniji.
61. člen
(ukrepanje v primeru neusklajenosti prijave in potrditve)
(1) V primeru neusklajenosti prijave med pogodbenima strankama, je tista pogodbena stranka, ki električno energijo kupuje, zavezana o neusklajenosti obvestiti Organizatorja najkasneje do roka za prijavo zaprtih pogodb. V tem primeru Organizator trga pogodbeni stranki pozove na odpravo neusklajenosti.
(2) Kolikor se pogodbeni stranki o prijavi zaprte pogodbe sami ne moreta uskladiti, Organizator trga kot veljavno prijavo evidentira količine, kot izhajajo iz popolne potrditve kupca o vsebini prijave prodajalca.
(3) V primeru, da pogodbena stranka, ki električno energijo kupuje o neusklajenosti ne obvesti Organizatorja trga, se šteje, da potrjuje vsebino prijave.
62. člen
(vsebina evidentiranja zaprtih pogodb)
(1) V evidenci zaprtih pogodb se evidentira naslednje bistvene sestavine posamezne zaprte pogodbe:
– za vse zaprte pogodbe:
– identifikacijska označba članov bilančne sheme, na čigar bilanco zaprta pogodba neposredno učinkuje,
– količine dobavljene električne energije v posameznem obračunskem intervalu,
– vsebina in čas prejema popolnih prijav oziroma vnosov Organizatorja trga in potrditev prijav, ki so podlaga za vpis zaprte pogodbe,
– druge bistvene vsebine;
– za zaprte pogodbe z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti tudi:
– bistvene vsebine uporabljenih pravic uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti,
– druge bistvene vsebine.
(2) Prijavljene količine v zaprtih pogodbah morajo biti podane v MWh. Vse vrednosti morajo biti zaokrožene na eno decimalno mesto.
(3) Prijavljene količine v zaprtih pogodbah z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivostih morajo biti podane v MWh. Vse vrednosti morajo biti zaokrožene na celo število.
(4) Smer izmenjave električne energije je določena glede na status pogodbenih strank (prodajalec – kupec) s pripadajočima virtualnima prevzemno predajnima mestoma. Prijavljene vrednosti po zaprtih pogodbah imajo lahko samo pozitiven predznak.
63. člen
(roki za prijavo zaprtih pogodb)
(1) Zaprte pogodbe se morajo prijaviti najmanj za naslednji dan.
(2) Rok za prijavo zaprtih pogodb, rok za prijavo sprememb zaprtih pogodb z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti in rok za prijavo sprememb zaprtih pogodb sklenjenih znotraj regulacijskega območja objavi Organizator trga na svoji spletni strani.
(3) Zaprte pogodbe, ki niso prijavljene v skladu z roki iz prejšnjega odstavka tega člena, se ne evidentirajo in se štejejo za neobstoječe.
64. člen
(učinkovanje evidentiranje zaprtih pogodb)
(1) Evidentirana zaprta pogodba učinkuje na bilanco obeh članov bilančne sheme s trenutkom vpisa v evidenco zaprtih pogodb, in sicer tako, da se evidentirane količine dobavljene električne energije v posameznem obračunskem intervalu upoštevajo kot priliv ali odliv v bilanci člana bilančne sheme.
(2) Zaprte pogodbe z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti na evidenco zaprtih pogodb učinkujejo kot zaprta pogodba, sklenjena med članom bilančne sheme in Sistemskim operaterjem prenosnega omrežja.
(3) Poseganje sistemskih operaterjev omrežij v pravice in obveznosti članov bilančne sheme, ki izhajajo iz evidentiranih zaprtih in odprtih pogodb, v primerih omejevanja obtežb, zmanjševanja izmenjave električne energije med člani bilančne sheme, redukcij in preklica pravic uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti, se v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, uredi z ustreznim vpisom prilivov in odlivov v obliki zaprtih pogodb v bilance članov bilančne sheme.
(4) Vsak vpis prilivov ali odlivov v bilanci člana bilančne sheme iz prejšnjega odstavka mora imeti recipročno nasproten vpis v bilanci sistemskih operaterjev omrežij.
65. člen
(evidenca pravic uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti)
(1) Evidenco pravic uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti in vse z njimi povezane podatke vodi Sistemski operater prenosnega omrežja.
(2) Evidenca pravic uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti glede posamezne pravice uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti obsega najmanj naslednje podatke:
– član bilančne sheme, kateremu pravica pripada;
– primarni izdajatelj pravice;
– oseba, od katere je član bilančne sheme pravico pridobil;
– identifikacijska označba dodeljene pravice;
– meja in smer pravice;
– vrsta pravice (prekinljiva/neprekinljiva);
– količina;
– obračunski interval.
(3) Sistemski operater prenosnega omrežja mora zagotavljati sledljivost sprememb v evidenci pravic uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti na način, da je omogočena podrobna revizija:
– vnosa sprememb v evidenco (zgodovina sprememb evidence) in
– datumov veljavnosti posameznih podatkov, vpisanih v evidenco (zgodovina stanja, ki ga evidenca izpričuje) za vsak posamezni vnos v evidenco.
(4) Za namene izvajanja nalog Organizatorja trga mora Sistemski operater prenosnega omrežja Organizatorju trga omogočati stalen in neposreden dostop do evidence pravic uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
66. člen
(dolžnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja v zvezi z zaprtimi pogodbami z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti)
Sistemski operater prenosnega omrežja je na podlagi obvestila Organizatorja trga dolžan glede zaprtih pogodb z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti pri sistemskem operaterju sosednjega prenosnega omrežja preveriti pravico udeleženca sosednjega trga do sklenitve takšnega posla ter o tem Organizatorju trga posredovati obvestilo.
67. člen
(spremembe v evidenci zaprtih pogodb zaradi poslov na izravnalnem trgu oziroma v okviru regulacije elektroenergetskega sistema)
(1) Spremembe v evidenci zaprtih pogodb, ki so potrebne zaradi poslov sklenjenih na izravnalnem trgu, se evidentirajo pri Organizatorju trga iz informacijskega sistema za izvajanje izravnalnega trga.
(2) Spremembe v evidenci zaprtih pogodb, ki so potrebne zaradi poslov v okviru izvajanja regulacije elektroenergetskega sistema, uredi Organizator trga na podlagi obračunskih podatkov prejetih od Sistemskega operaterja prenosnega omrežja o izvršeni sekundarni in terciarni regulaciji ter izvršenih omejitvah obtežb.
68. člen
(tržni plan)
(1) Tržni plan je osnova za bilančni obračun.
(2) Organizator trga na podlagi evidentiranih zaprtih pogodb izdela za posamezno bilančno skupino za vsak obračunski interval tržni plan, ki je plan pozicije člana bilančne sheme na organiziranem trgu in je rezultat vseh sklenjenih zaprtih pogodb člana bilančne sheme in hierarhično nižjih članov bilančne sheme.
(3) Člani bilančne sheme, ki nimajo pripadajočih prevzemno predajnih mest (trgovci), morajo imeti tržni plan enak 0 MWh v vseh obračunskih intervalih.
(4) V primeru, da po preteku roka za prijavo zaprtih pogodb tržni plan bilančne skupine, ki nima pripadajočih prevzemno predajnih mest, ni enak 0 MWh v vseh obračunskih intervalih, se šteje, da je odgovorni bilančne skupine prijavil napovedana odstopanja.
69. člen
(kontrolni tržni plan)
(1) Odgovorni bilančne skupine je odgovoren za prijavo kontrolnega tržnega plana bilančne skupine.
(2) Kontrolni tržni plan služi kontroli prijave zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi v TISOT.
(3) Kontrolni tržni plan je usklajen, če je njegova vrednost v vsakem obračunskem intervalu enaka izračunu vrednosti tržnega plana in celotne obratovalne napovedi bilančne skupine.
(4) Kontrolni tržni plani bilančnih skupin, ki nimajo prevzemno predajnih mest (trgovci), morajo biti v vsakem posameznem obračunskem intervalu enaki 0 MWh.
(5) Organizator trga v času prijave tržnega plana z namenom ugotavljanja skladnosti prijave, preverja pravilnost prijavljenih tržnih planov.
(6) V primeru neusklajenega kontrolnega tržnega plana s tržnim planom oziroma obratovalno napovedjo bilančne skupine, Organizator trga od odgovornega bilančne skupine zahteva popravek kontrolnega tržnega plana.
70. člen
(obratovalna napoved)
Obratovalna napoved je napoved oddaje in odjema električne energije člana bilančne sheme za posamezno prevzemno predajno mesto, za katerega ima sklenjeno odprto pogodbo.
71. člen
(odgovorni za prijavo obratovalnih napovedi)
(1) Odgovorni bilančne skupine je odgovoren za prijavo obratovalnih napovedi za vsa prevzemno predajna mesta, ki pripadajo njemu samemu ali hierarhično nižjim članom njegove bilančne skupine.
(2) Za člana bilančne sheme se lahko obratovalne napovedi prijavi le na prevzemno predajna mesta, ki mu pripadajo.
72. člen
(prijava obratovalnih napovedi)
(1) Obratovalno napoved je potrebno prijaviti posebej za vsak obračunski interval, ki je enak eni uri.
(2) Prijavljene količine v obratovalnih napovedih morajo biti podane v MWh. Vse vrednosti morajo biti zaokrožene na eno decimalno mesto.
(3) Obratovalno napoved je potrebno prijaviti ločeno za prevzemno predajna mesta na prenosnem omrežju, ki jih članu bilančne sheme dodeli Organizator trga.
(4) Obratovalne napovedi prevzemno predajnih mest priključenih na distribucijsko omrežje, razen prevzemno predajnih mest, prek katerih se ponuja oziroma dobavlja energija na izravnalnem trgu električne energije, se lahko prijavi agregirano za posamezno območje distribucijskega omrežja.
(5) Prevzemno predajna mesta za prijavo obratovalnih napovedi dodeli Organizator trga članu bilančne sheme na podlagi evidence odprtih pogodb Sistemskih operaterjev omrežij, ki določajo bilančno pripadnost prevzemno predajnega mesta. Število prevzemno predajnih mest, ki jih lahko ima član bilančne sheme, ni omejeno.
(6) Celotna obratovalna napoved bilančne skupine, ki ima pripadajoča prevzemno predajna mesta, mora biti v vsakem obračunskem intervalu enaka tržnemu planu bilančne skupine.
73. člen
(usklajevanje prijave obratovalnih napovedi)
(1) Organizator trga v času prijave obratovalnih napovedi z namenom ugotavljanja skladnosti prijave, preverja pravilnost prijavljenih obratovalnih napovedi.
(2) Celotna obratovalna napoved bilančne skupine je agregirana obratovalna napoved bilančne skupine, ki jo izračuna Organizator trga s seštevanjem evidentiranih obratovalnih napovedi prevzemno predajnih mest, ki pripadajo bilančni skupini in hierarhično nižjim članom njegove bilančne skupine.
(3) Celotna obratovalna napoved bilančne skupine je usklajena, če je njena izračunana vrednost v vsakem obračunskem intervalu enaka vrednosti tržnega plana bilančne skupine.
(4) V primeru neusklajene celotne obratovalne napovedi bilančne skupine, Organizator trga od odgovornega bilančne skupine zahteva popravek obratovalnih napovedi.
74. člen
(roki za prijavo obratovalnih napovedi)
(1) Obratovalne napovedi se morajo prijaviti najmanj za naslednji dan.
(2) Rok za prijavo obratovalne napovedi in rok za prijavo sprememb obratovalnih napovedi objavi Organizator trga na svoji spletni strani.
(3) Če obratovalne napovedi oziroma njihove spremembe niso prijavljene v skladu z roki iz prejšnjega odstavka tega člena, se šteje, da niso bile prijavljene in se jih ne evidentira.
75. člen
(način prijave zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi)
(1) Prijava zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi poteka preko TISOT.
(2) Izjemoma, če vnos zaprte pogodbe ali obratovalnih napovedi zaradi tehničnih težav TISOT ni mogoč, lahko odgovorni bilančne skupine prijavo zaprtih pogodb ali obratovalnih napovedi pošlje na uradni elektronski naslov ali telefaks Organizatorja trga. Taka prijava zaprtih pogodb ali obratovalnih napovedi postane veljavna, ko jo Organizator trga sprejme in potrdi prejem.
76. člen
(okvirni vozni red)
(1) Na podlagi evidentiranih zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi Organizator trga sestavi okvirni vozni red prenosnega in distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: okvirni vozni red) in ga pošlje sistemskim operaterjem.
(2) Okvirni obratovalni vozni red sestavljajo:
– vozni red prenosnega omrežja,
– vozni redi območij distribucijskega omrežja,
– vozni red izmenjav s tujino,
– tržni plani članov bilančne sheme,
– evidenca zaprtih pogodb z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
77. člen
(čas oddaje okvirnega obratovalnega voznega reda)
(1) Organizator trga izdela in pošlje okvirni obratovalni vozni red Sistemskemu operaterju prenosnega omrežja najkasneje trideset (30) minut po roku za prijavo zaprtih pogodb in obratovalnih napovedi.
(2) V primeru, da Sistemski operater prenosnega omrežja ne sporoči ugotovljenih nepravilnosti ali tehničnih ovir v okvirnem obratovalnem voznem redu Organizatorju trga, se šteje, da je potrdil vsebino okvirnega obratovalnega voznega reda.
78. člen
(višja sila)
(1) Sistemski operater prenosnega omrežja o nastopu višje sile, ki je razlog za spremembo zaprtih pogodb oziroma obratovalnih napovedi, nemudoma pisno po pošti ali elektronski pošti obvesti Organizatorja trga.
(2) Vse naknadne spremembe zaprtih pogodb oziroma obratovalnih napovedi zaradi višje sile ali naknadno sporočenih tehničnih omejitev, zahtevane s strani Sistemskega operaterja prenosnega omrežja, Organizator trga vnese v popravek okvirnega voznega reda, ki ga pošlje sistemskim operaterjem omrežij.
79. člen
(končni vozni red)
(1) Končni vozni red je okvirni vozni red, v katerega Sistemski operater prenosnega omrežja doda rešitve morebitnih tehničnih ovir in sistemskih storitev. Kolikor Sistemski operater prenosnega omrežja ne doda rešitev morebitnih tehničnih ovir in sistemskih storitev, se okvirni vozni red šteje za končni vozni red.
(2) Končni vozni red je osnova za obratovanje elektroenergetskega sistema za naslednji dan.
(3) Končni vozni red Sistemski operater prenosnega omrežja posreduje Organizatorju trga.
80. člen
(kontaktne osebe članov bilančne sheme)
(1) Član bilančne sheme je dolžan Organizatorju trga posredovati podatke kontaktnih oseb, odgovornih za prijave in ostalo medsebojno komunikacijo.
(2) Vsako spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka, mora član bilančne sheme sporočiti Organizatorju trga v roku osmih (8) dni.
V. BILANČNI OBRAČUN
81. člen
(bilančni obračun)
(1) Bilančni obračun je obračun bilanc bilančnih skupin, v okviru katerega se določi količine odstopanj, izračunane s primerjavo celotne realizacije bilančnih skupin in njihovega tržnega plana. Bilančni obračun vsebuje poleg količin odstopanj tudi finančne vrednosti odstopanj.
(2) V okviru bilančnega obračuna Organizator trga po stanju bilančne sheme in na podlagi prejetih podatkov opravi:
– izračun bilance trga,
– izračun bilanc bilančnih skupin,
– izračun celotne realizacije bilančnih skupin,
– izračun odstopanj,
– izračun napovedanih odstopanj.
(3) Bilančni obračun se izvaja enkrat na obračunsko obdobje in ločeno za vsak obračunski interval. Obračunsko obdobje traja en (1) mesec.
a) Izračun oddaje in odjema
82. člen
(realizirana oddaja člana bilančne sheme)
Realizirana oddaja člana bilančne sheme v posameznem obračunskem intervalu je enaka vsoti realiziranih vrednosti oddaje vseh prevzemno predajnih mest, ki pripadajo članu bilančne sheme.
Kjer pomeni:
W(oddaja)        realizirana oddaja člana bilančne sheme,
W(j)             realizirana oddaja prevzemno predajnega
                 mesta j,
m                število oddajnih prevzemno predajnih mest
                 člana bilančne sheme.
83. člen
(realizirani odjem člana bilančne sheme)
Realizirani odjem člana bilančne sheme v posameznem obračunskem intervalu je enak vsoti realiziranih vrednosti odjema vseh prevzemno predajnih mest, ki pripadajo članu bilančne sheme.
Kjer pomeni:
W(odjem)         realizirani odjem člana bilančne sheme,
W(j)             realizirani odjem prevzemno predajnega
                 mesta j,
n                število odjemnih prevzemno predajnih mest
                 člana bilančne sheme.
84. člen
(saldo odjema in oddaje člana bilančne sheme)
Saldo odjema in oddaje po pripadajočih prevzemno predajnih mestih v posameznem obračunskem intervalu je enak razliki med celotnim realiziranim odjemom in celotno realizirano oddajo prevzemno predajnih mest, ki pripadajo članu bilančne sheme, po stanju bilančne sheme iz TISOT.
Kjer pomeni:
W(saldo)         saldo odjema in oddaje pripadajočih
                 prevzemno predajnih mest po članu bilančne
                 sheme,
W(odjem)         realizirani odjem v obračunskem intervalu
                 po članu bilančne sheme,
W(oddaja)        realizirana oddaja v obračunskem intervalu
                 po članu bilančne sheme.
85. člen
(priprava obračunskih podatkov merjenih odjemalcev in proizvajalcev)
(1) Za prevzemno predajna mesta, ki so opremljena z registracijskimi meritvami, katerih registracijski interval je krajši ali enak obračunskemu intervalu (merjeni odjemalci ali merjeni proizvajalci), se obračunski podatek o realiziranem odjemu ali oddaji v posameznem obračunskem intervalu določi na podlagi registriranih merilnih podatkov.
(2) V primeru manjkajočih ali nepravilnih merilnih podatkov za prevzemno predajna mesta na distribucijskem omrežju zaradi izpada napajanja, uničenja ali netočnosti števčnih podatkov se obračunske podatke v teh obračunskih intervalih, pripravi v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije.
86. člen
(priprava obračunskih podatkov nemerjenih odjemalcev (analitični postopek))
(1) Za prevzemno predajna mesta brez registracijskih meritev ali katerih registracijski interval je daljši od obračunskega intervala (nemerjeni odjemalci in nemerjeni proizvajalci) se realizirani odjem ali oddaja v posameznem obračunskem intervalu določi z analitičnim postopkom.
(2) Razlike, ki nastanejo med dejanskimi (ali fakturiranimi) količinami in količinami iz analitičnega postopka, se na letni ravni poračunajo v okviru letnega poračuna.
87. člen
(izračun odjema nemerjenih odjemalcev)
(1) Izračun realiziranega odjema nemerjenih odjemalcev v posameznem obračunskem intervalu z analitičnim postopkom je izveden z uporabo podatkov o preostalem diagramu odjema distribucijskega območja ter izračunanih količnikov nemerjenega odjema.
(2) Preostali diagram distribucijskega območja se v vsakem obračunskem intervalu izračuna tako, da se od celotne energije, ki jo prejme to območje (iz prenosnega omrežja, sosednjih območij distribucijskega omrežja oziroma proizvodnih prevzemno predajnih mest), odšteje vrednost ocenjenih izgub v tem območju ter realizirani odjem vseh odjemalcev z registracijskimi meritvami, katerih registracijski interval je krajši ali enak obračunskemu intervalu.
(3) Odjem nemerjenih odjemalcev se oceni na podlagi preostalega diagrama, ki se ga med odjemalce razdeli s pomočjo količnikov nemerjenega odjema.
88. člen
(analitični postopek razdelitve preostalega diagrama)
(1) Za razdelitev preostalega diagrama nemerjenega odjema na posamezne odjemalce se za vsakega odjemalca izračuna količnik nemerjenega odjema k(i), ki je enoten za celotno obračunsko obdobje.
(2) Izračun količnikov nemerjenega odjema za posamezne dobavitelje, se izračuna s seštevanjem količnikov odjemalcev, ki mu pripadajo.
(3) Količnike nemerjenih odjemalcev in dobaviteljev Sistemski operater distribucijskega območja izračuna in jih posreduje dobaviteljem in Organizatorju trga.
(4) Pri izračunu količnika k(i) se uporabi podatke o preteklem odjemu odjemalca O(i) kot sledi:
– za nemerjene odjemalce, katerih odjem se odbira enkrat mesečno ali na letni ravni: obračunski podatki o odjemu v preteklih dvanajstih (12) mesecih, ki so potekli pred mesecem, za katerega se računa količnik nemerjenega odjema;
– za ostale merjene odjemalce z registracijskimi meritvami, ki so bili uvrščeni v preostali diagram: obračunski podatki o odjemu odjemalcev v preteklih dvanajstih (12) mesecih, ki so potekli pred mesecem, za katerega se računa količnik.
(5) Količnik k(i) se izračuna na podlagi naslednje enačbe:
Kjer pomeni:
O(i)         obračunski podatek, o preteklem odjemu
             izbranega odjemalca i,
vsota O(d)   vsota obračunskih podatkov o preteklih
             odjemih vseh nemerjenih odjemalcev območja
             distribucijskega omrežja, na katerega je
             odjemalec i priključen, ter odjemih ostalih
             odjemalcev z registracijskimi meritvami iz
             istega območja distribucijskega omrežja, ki
             so bili uvrščeni v preostali diagram.
(6) V primeru, da so za odjemalca uvrščenega v preostali diagram na voljo le obračunski podatki za manj kot preteklih dvanajst mesecev, se obračunske podatke o odjemu tega odjemalca v preteklih dvanajstih mesecih O(i) izračuna tako, da se razpoložljive podatke o realiziranem odjemu normira na dvanajst (12) mesecev.
89. člen
(izračun oddaje nemerjenih proizvajalcev)
(1) Izračun oddaje nemerjenih proizvajalcev v posameznem obračunskem intervalu z analitičnim postopkom je izveden z uporabo podatkov o izmerjeni skupni mesečni oddaji nemerjenih proizvjalcev in oblike mesečnega diagrama oddaje vseh merjenih proizvajalcev, katerih oddaja se meri v intervalih krajših ali enakih obračunskemu intervalu.
(2) Oblika mesečnega diagrama oddaje nemerjenih proizvajalcev je enaka obliki skupnega mesečnega diagrama oddaje vseh merjenih proizvajalcev.
(3) Celotna mesečna oddaja nemerjenega proizvajalca, razdeljena po obračunskih intervalih v obliko mesečnega diagrama, mora ustrezati izmerjeni mesečni oddaji.
90. člen
(izračun izgub v omrežjih)
(1) Sistemski operater distribucijskega omrežja za namene bilančnega obračuna oceni izgube električne energije, ki nastanejo pri obratovanju posameznih območij distribucijskega omrežja, na podlagi preteklih obračunskih podatkov.
(2) Sistemski operater distribucijskega omrežja izračuna za vsako območje distribucijskega omrežja količnik izgub na podlagi podatka o dejanskih izgubah na letnem nivoju v preteklem obdobju.
(3) Količnik izgub je enak v vseh obračunskih obdobjih enega koledarskega leta in se izračuna za celo koledarsko leto. Količnike Sistemski operater distribucijskega omrežja posreduje Organizatorju trga najkasneje trideset (30) dni po koncu obračunskega leta.
(4) Ocenjene izgube območja distribucijskega omrežja se v vsakem obračunskem intervalu izračuna z množenjem količnika izgub s celotno prevzeto električno energijo območja distribucijskega omrežja v istem intervalu.
(5) Dejanske izgube električne energije, ki nastanejo pri obratovanju posameznih območij distribucijskega sistema, se na letnem nivoju izračunajo iz razlike med celotno prevzeto in predano električno energijo. Dejanske izgube distribucijskega sistema se upoštevajo v letnem poračunu bilančnega obračuna.
(6) Celotna prevzeta električna energija je energija, ki jo posamezno območje distribucijskega omrežja prevzame na stičnih točkah s prenosnim omrežjem, na stičnih točkah s tujimi omrežji, na proizvodnih prevzemno predajnih mestih, na prevzemno predajnih mestih, ki razmejujejo dve območji distribucijskega omrežja ali v okviru neregulirane dobave.
(7) Celotna predana električna energija je energija, ki jo posamezno območje distribucijskega omrežja preda na stičnih točkah s prenosnim omrežjem, na stičnih točkah s tujim omrežjem, na odjemnih prevzemno predajnih mestih, na prevzemno predajnih mestih, ki razmejujejo dve območji distribucijskega omrežja ali v okviru neregulirane dobave.
(8) Dejanske izgube električne energije, ki nastanejo pri obratovanju prenosnega sistema, se v vsakem obračunskem intervalu izračunajo iz razlike med vso prejeto in oddano električno energijo, ki jo prenosno omrežje prejme oziroma odda na stičnih točkah z distribucijskim omrežjem, na prevzemno predajnih mestih, ki razmejujejo prenosno omrežje z omrežji sosednjih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, proizvodnih prevzemno predajnih mestih in odjemnih prevzemno predajnih mestih.
91. člen
(vgradnja naprave za registracije meritev)
(1) O vgradnji merilne naprave, katere registracijski interval je krajši ali enak obračunskemu intervalu, pristojni sistemski operater omrežja obvesti dobavitelja, ki prevzemno predajno mesto oskrbuje in Organizatorja trga.
(2) Realizirani odjem oziroma oddaja se na takšnem prevzemno predajnem mestu vključi v merjeni odjem s prvim (1.) dnem drugega (2.) meseca po mesecu, v katerem je bila vgradnja naprave opravljena, razen če dobavitelj, ki prevzemno predajno mesto oskrbuje ne zahteva, da se začne določati s prvim (1.) dnem naslednjega meseca po mesecu, v katerem je bila vgradnja naprave opravljena.
92. člen
(dostop Organizatorja trga do baz podatkov sistemskih operaterjev omrežij)
Sistemski operaterji omrežij omogočajo Organizatorju trga stalen in neposreden dostop do vseh podatkov, potrebnih za izračun bilančnega obračuna v skladu s temi Pravili.
93. člen
(posredovanje podatkov sistemskih operaterjev omrežij)
(1) Merilne podatke o realiziranih odjemih in oddajah prevzemno predajnih mest evidentirajo sistemski operaterji omrežij. Do teh podatkov ima Organizator trga stalen in neposreden dostop.
(2) Obračunske podatke o realiziranih odjemih in oddajah prevzemno predajnih mest za namene bilančnega obračuna pripravljajo sistemski operaterji omrežij in jih najkasneje do petnajstega (15.) delovnega dne v mesecu po koncu obračunskega obdobja, na katerega se podatki nanašajo, posredujejo Organizatorju trga v skladu s temi Pravili.
(3) Sistemski operaterji omrežij posredujejo obračunske podatke o realiziranih odjemih in oddaji prevzemno predajnih mest nemerjenih odjemalcev in proizvajalcev za namene letnega poračuna v skladu s Pravili najkasneje trideset (30) dni po koncu obračunskega leta, na katerega se podatki nanašajo.
(4) Sistemski operaterji omrežij obveščajo Organizatorja trga, o vsakršnem nedelovanju oziroma prekinitvah v omrežju, ki so imeli za posledico kakršnokoli nezmožnost oddaje ali odjema na prevzemno predajnih mestih, katerega ne oskrbujejo na podlagi lastne oskrbe.
94. člen
(vsebina posredovanih podatkov sistemskih operaterjev omrežij)
(1) Sistemski operaterji omrežij skladno s prejšnjim odstavkom tega člena posredujejo Organizatorju trga najmanj naslednje podatke:
– obračunske podatke o odjemu prevzemno predajnih mest z registracijskimi meritvami, katerih registracijski interval je krajši ali enak obračunskemu intervalu, za vsak obračunski interval;
– obračunske podatke o mesečnih odjemih odjemalcev, katerih meritve odjema se odbira enkrat mesečno ali na letnem nivoju, in za ostale odjemalce, ki so bili uvrščeni v preostali diagram, za zadnjih dvanajst mesecev, ki so potekli pred obračunskim obdobjem in ki so upoštevani pri izračunu količnika nemerjenega odjema;
– obračunske podatke o oddaji prevzemno predajnih mest z registracijskimi meritvami, katerih registracijski interval je krajši ali enak obračunskemu intervalu, za vsak obračunski interval;
– obračunske podatke o oddaji prevzemno predajnih mest, katerih oddaja se meri v intervalih daljših od obračunskega intervala;
– obračunske podatke o prevzemih in oddaji na stičnih točkah med prenosnim omrežjem in območji distribucijskega omrežja.
(2) Sistemski operater distribucijskega omrežja posreduje Organizatorju trga poleg omenjenih tudi naslednje obračunske podatke, ločeno po območjih distribucijskega omrežja in ločeno za vsak obračunski interval:
– celotna oddaja električne energije v območje distribucijskega omrežja (agregirano za vsa proizvodna prevzemno predajna mesta in ločeno na merjene in nemerjene proizvajalce),
– neregulirana dobava električne energije med območji distribucijskega omrežja,
– izgube v območju distribucijskega omrežja,
– oddaja električne energije v distribucijsko omrežje ločeno po dobaviteljih (agregirano za vsa proizvodna prevzemno predajna mesta dobavitelja in ločeno na merjene in nemerjene proizvajalce),
– odjem električne energije iz distribucijsko omrežja ločeno po dobaviteljih (agregirano za vsa odjemna prevzemno predajna mesta dobavitelja in ločeno na merjene in nemerjene odjemalce),
– obračunske podatke o preostalih diagramih območij distribucijskega omrežja,
– količniki nemerjenega odjema po posameznih dobaviteljih.
(3) Za podatke iz prejšnjega odstavka tega člena se na dan prehoda ure iz zimskega na poletni čas za neobstoječi tretji obračunski interval uporabijo vrednosti 0 MWh.
(4) Za podatke iz drugega odstavka tega člena se na dan prehoda ure iz poletnega na zimski čas kot tretji obračunski interval štejejo skupne obračunske vrednosti tretjega in podvojenega tretjega obračunskega intervala.
(5) Sistemski operater prenosnega omrežja posreduje Organizatorju trga poleg omenjenih tudi naslednje podatke:
– obračunske podatke o izmerjenih pretokih električne energije na mejah prenosnega omrežja s sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij,
– obračunske podatke o realiziranih izgubah v prenosnem omrežju,
– obračunske podatke o kompenzaciji odstopanj regulacijskega območja.
95. člen
(podatki za izračun količnikov)
(1) Podatke, ki so bili osnova za izračun količnikov nemerjenih odjemalcev, posreduje Sistemski operater distribucijskega omrežja v roku iz drugega odstavka 93. člena teh Pravil, ločeno po območjih distribucijskega omrežja in ločeno za vsako obračunsko obdobje.
(2) Sistemski operater distribucijskega omrežja posreduje Organizatorju trga naslednje podatke, ki so bili osnova za izračun količnikov:
– celotni nemerjeni odjem območja distribucijskega omrežja v zadnjih dvanajstih (12) mesecih,
– identifikacijske označbe merilnega mesta na prevzemno predajnem mestu,
– naziv prevzemno predajnega mesta,
– naziv plačnika za odjem na prevzemno predajnem mestu,
– bilančna pripadnost dobavitelju,
– obračunski podatek o odjemu v zadnjih dvanajstih (12) mesecih,
– izračunan količnik za odjemno mesto.
96. člen
(podatki za letni poračun)
Sistemski operater distribucijskega omrežja posreduje podatke za letni poračun ločeno po območjih distribucijskega omrežja. Podatki vsebujejo skupne mesečne vrednosti odjema in oddaje prevzemno predajnih mest dobaviteljev in so ločeni na merjeni in nemerjeni del.
b) Bilanca trga
97. člen
(bilanca trga)
Bilanca trga je skupna bilanca prilivov in odlivov vseh bilančnih skupin za vsak posamezni obračunski interval. Bilanco trga izračuna Organizator trga po stanju bilančne sheme iz TISOT.
98. člen
(bilanca bilančne skupine)
Bilanca bilančne skupine je bilanca prilivov in odlivov bilančne skupine za vsak posamezni obračunski interval in vsebuje odstopanja, ki se jih izračuna iz razlike med celotno realizacijo in tržnim planom bilančne skupine.
99. člen
(celotna realizacija bilančne skupine)
Celotna realizacija bilančne skupine je seštevek salda odjema in oddaje pripadajočih prevzemno predajnih mest ter salda odjema in oddaje po prevzemno predajnih mestih, ki pripadajo hierarhično nižjim članom bilančne sheme, v posameznem obračunskem intervalu po stanju bilančne sheme iz TISOT.
Kjer pomeni:
W(saldo)        saldo odjema in oddaje pripadajočih
                prevzemno predajnih mest v posameznem
                obračunskem intervalu,
W(realizacija)  realizacija bilančne skupine v posameznem
                obračunskem intervalu,
W(saldo izr.p.) saldo odjema in oddaje, ki pripadajo l-temu
                hierarhično nižjemu članu bilančne sheme, v
                posameznem obračunskem intervalu,
r               število vseh pogodb o izravnavi, ki jih ima
                sklenjene s hierarhično nižjimi člani
                bilančne sheme.
100. člen
(odstopanja)
(1) Za vsako bilančno skupino, ki ima pripadajoča prevzemno predajna mesta, Organizator trga ugotovi odstopanje celotne realizacije (odjema in oddaje električne energije) od tržnega plana v obračunskem intervalu na naslednji način:
kjer pomeni:
W(odstopanja)     odstopanje odjema in oddaje bilančne
                  skupine od tržnega plana v posameznem
                  obračunskem intervalu,
W(realizacija)    celotna realizacija bilančne skupine v
                  posameznem obračunskem intervalu,
W(tržni plan)     tržni plan bilančne skupine v posameznem
                  obračunskem intervalu.
(2) Pozitivno odstopanje pomeni, da je celotna realizacija večja od tržnega plana (večji odjem ali manjša proizvodnja od načrtovane). Negativno odstopanje pomeni, da je celotna realizacija manjša od tržnega plana (manjši odjem ali večja proizvodnja od načrtovane).
101. člen
(odstopanja sistemskih operaterjev omrežij)
(1) Odstopanja Sistemskega operaterja prenosnega omrežja so sestavljena iz odstopanj na mejah prenosnega omrežja z omrežji tujih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (v nadaljnjem besedilu: odstopanja na mejah) in odstopanj od tržnega plana.
(2) Odstopanja na mejah se izračuna iz razlike med napovedanimi pretoki električne energije na mejah, ki jih Organizator trga izračuna iz evidentiranih zaprtih pogodb z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti in obračunskimi podatki izmerjenih pretokov električne energije na mejah.
(3) Odstopanja Sistemskega operaterja prenosnega omrežja od tržnega plana se izračuna iz razlike med njegovo realizacijo (seštevek realizacije izgub prenosnega omrežja in zasilne oskrbe) in tržnim planom.
(4) Odstopanja Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja se izračuna iz razlike med njegovo realizacijo (seštevek realizacije izgub distribucijskega omrežja ter zasilne in nujne oskrbe) in tržnim planom.
102. člen
(napovedana odstopanja)
(1) Napovedana odstopanja so razlike med celotno obratovalno napovedjo bilančne skupine in tržnim planom bilančne skupine.
(2) Napovedana odstopanja se ugotavljajo za bilančne skupine, ki nimajo pripadajočih prevzemno predajnih mest (trgovci).
(3) Kolikor bilančna skupina, ki nima pripadajočih prevzemno predajnih mest, nima tržnega plana v vseh obračunskih intervalih enakega nič, se tržni plan, ki ni enak nič, šteje za napovedana odstopanja.
(4) Napovedana odstopanja se v vsakem obračunskem intervalu izračuna na naslednji način:
kjer pomeni:
W(napov. odstopanja)  napovedana odstopanja bilančne skupine
                      v posameznem obračunskem intervalu,
W(tržni plan)         tržni plan bilančne skupine v
                      posameznem obračunskem intervalu.
c) Bilančni obračun bilančnih skupin
103. člen
(stroški izravnave odstopanj sistemskega operaterja prenosnega omrežja)
(1) Za potrebe bilančnega obračuna Sistemski operater prenosnega omrežja posreduje Organizatorju trga ločeno za vsak obračunski interval stroške, cene in količine poslov izravnave odstopanj elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije najkasneje do petnajstega (15.) delovnega dne v mesecu, ki sledi obračunskemu obdobju, in sicer ločeno po:
– transakcijah na izravnalnem trgu;
– transakcijah s člani bilančne sheme po zaprtih pogodbah;
– transakcijah po zaprtih pogodbah z uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti;
– transakcijah s sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij;
– sekundarni regulaciji po objektih;
– terciarni regulaciji po objektih;
– omejevanju obtežb in spremembah bazne moči.
(2) Med stroške izravnave, ki jih poravna Organizator trga v okviru bilančnega obračuna, ne spadajo stroški, ki so kriti iz drugih virov financiranja, kot na primer iz omrežnine.
(3) Sistemski operater prenosnega omrežja posreduje Organizatorju trga specificirane podatke o vseh dejanjih izravnave odstopanj elektroenergetskega sistema Republike Slovenije, iz katerih izvirajo stroški izravnave odstopanj. Iz podatkov morajo biti razvidni najmanj tehnične značilnosti dejanja, izvajalec storitve ter cena, količina in skupni stroški storitev.
104. člen
(osnovni ceni odstopanj)
(1) Osnovne cene odstopanj izračuna Organizator trga na podlagi stroškov Sistemskega operaterja prenosnega omrežja, nastalih v okviru izravnave odstopanj, ki jih Organizator trga poravna v okviru bilančnega obračuna, ločeno za vsak obračunski interval posebej.
(2) Osnovni ceni odstopanj sta različni za pozitivna in negativna odstopanja in se označujeta kot C(+) in C(-).
105. člen
(izračun osnovnih cen odstopanj)
Osnovni ceni C(+) in C(-) se določita na podlagi naslednjih enačb:
kjer pomeni:
C(SloP)          urni indeks pozitivnih cen odstopanj,
C(SloN)          urni indeks negativnih cen odstopanj,
S(izr+)          seštevek stroškov ali prihodkov, ki jih je
                 imel Sistemski operater prenosnega omrežja
                 z nakupom električne energije za izravnavo
                 pozitivnih odstopanj v obračunskem
                 intervalu,
S(izr-)          seštevek prihodkov ali stroškov, ki jih je
                 imel Sistemski operater prenosnega omrežja
                 s prodajo električne energije za izravnavo
                 negativnih odstopanj v obračunskem
                 intervalu,
W(izr+)          vsota energije, ki jo je Sistemski operater
                 prenosnega omrežja kupil za pokrivanje
                 pozitivnih odstopanj v obračunskem
                 intervalu in
W(izr-)          vsota energije, ki jo je Sistemski operater
                 prenosnega omrežja prodal za pokrivanje
                 negativnih odstopanj v obračunskem
                 intervalu.
(2) Vrednost osnovne cene pozitivnih odstopanj C(+) mora biti v vsakem obračunskem intervalu večja ali enaka osnovi ceni negativnih odstopanj C(-). V primeru, da ta pogoj ni izpolnjen, se osnovno ceno C(+) izenači z osnovno ceno C(-).
106. člen
(izračun indeksov cen odstopanj)
(1) Indeks pozitivnih cen odstopanj C(SloP) se za vsak obračunski interval izračuna na podlagi preteklih podatkov o osnovni ceni C(+). Indeks C(SloP) je povprečna vrednost osnovne cene C(+) iz preteklih istoležnih intervalov deljena s količnikom 1,03, v odvisnosti od tipa dneva, za katerega se indeks izračuna (delovni dan, sobota ali nedelja in praznik).
(2) Indeks negativnih cen odstopanj C(SloN) se za vsak obračunski interval izračuna na podlagi preteklih podatkov o osnovni ceni C(-). Indeks C(SloN) je povprečna vrednost osnovne cene C(-) iz preteklih istoležnih intervalov deljena s količnikom 0,97 v odvisnosti od tipa dneva, za katerega se indeks izračuna (delovni dan, sobota ali nedelja in praznik).
(3) Indeksa pozitivnih in negativnih cen odstopanj C(SloP) in C(SloN) za delovni dan se izračuna na podlagi preteklih pet (5) delovnih dni.
(4) Indeksa pozitivnih in negativnih cen odstopanj C(SloP) in C(SloN) za soboto se izračuna na podlagi preteklih dveh (2) sobot, ki nista bili praznik.
(5) Indeksa pozitivnih in negativnih cen odstopanj C(SloP) in C(SloN) za nedeljo ali praznik se izračuna na podlagi preteklih dveh (2) nedelj ali praznikov.
107. člen
(korekcija cen za odstopanja v primeru neizravnane bilance trga)
(1) Kolikor so skupni stroški, ki jih ima Sistemski operater prenosnega omrežja z izravnavo odstopanj sistema (v nadaljnjem besedilu: stroški izravnave odstopanj) v obračunskem obdobju večji od salda bilančnih obračunov vseh bilančnih skupin, z upoštevanimi zneski penalizacije odstopanj ter zneski napovedanih odstopanj (v nadaljnjem besedilu: primanjkljaj obračunskega obdobja), se osnovne cene odstopanj v izbranih obračunskih intervalih korigirajo tako, da saldo bilančnih obračunov vseh bilančnih skupin v obračunskem obdobju pokrije stroške izravnave odstopanj.
(2) Korekcija osnovnih cen odstopanj se izvede v izbranih obračunskih intervalih, v katerih je nastal primanjkljaj.
(3) Obračunske intervale, v katerih se izvede korekcija osnovnih cen odstopanj, se izbere glede na višino primanjkljaja v izbranem intervalu. Korekcijo osnovnih cen odstopanj se izvede v obračunskem intervalu z najvišjim primanjkljajem v obračunskem obdobju in v toliko naslednjih obračunskih intervalih razvrščenih po višini primanjkljaja, od najvišjega do najnižjega, kolikor je potrebno za pokritje stroškov izravnave odstopanj.
(4) V obračunskem intervalu, ki je izbran za korekcijo cen, se osnovno ceno odstopanj C(+) oziroma C(-), nadomesti z izpeljano ceno odstopanj C'(+) oziroma C'(-). V bilančnem obračunu se v tem intervalu pri izračunu vrednosti odstopanj, napovedanih odstopanj in cene penalov za odstopanja izven tolerančnega pasu uporabi izpeljano ceno.
(5) Izpeljane cene odstopanj C'(+) in C'(-) se izračuna s pomočjo izpeljanih odmikov q(+) in q(-) na način določen v teh Pravilih.
(6) Kolikor so neto odstopanja vseh bilančnih skupin v izbranem intervalu pozitivna, se cena C(+) nadomesti z izpeljano ceno C'(+), ki se jo izračuna na podlagi naslednje formule:
V tem intervalu ostane osnovna cena negativnih odstopanj C(-) nespremenjena.
(7) Kolikor so neto odstopanja vseh bilančnih skupin v izbranem intervalu negativna, se cena C(-) nadomesti z izpeljano ceno C'(-), ki se jo izračuna na podlagi naslednje formule:
V tem intervalu ostane osnovna cena pozitivnih odstopanj C(+) nespremenjena.
(8) Kolikor ima osnovna cena C(-) pozitiven predznak, je izpeljana cena negativnih odstopanj C'(-) navzdol omejena in je lahko kvečjemu enaka nič.
(9) Ceni C'(+) in C'(-) morata vedno zadostovati pogoju:
(10) Kolikor so skupna neto odstopanja vseh bilančnih skupin enaka 0 MWh, sta izpeljani ceni C'(+) in C'(-) enaki osnovnima C(+) in C(-).
(11) Posamezne spremenljivke v tem členu pomenijo:
C(+)  osnovna cena pozitivnih odstopanj v izbranem
      obračunskem intervalu,
C(-)  osnovna cena negativnih odstopanj v izbranem
      obračunskem intervalu,
C'(+) izpeljana cena pozitivnih odstopanj v izbranem
      obračunskem intervalu,
C'(-) izpeljana cena negativnih odstopanj v izbranem
      obračunskem intervalu,
q(+)  izpeljani odmik od osnovne cene pozitivnih
      odstopanj C(+), ki pove, koliko je izpeljana cena
      C'(+) višja od osnovne cene pozitivnih odstopanj C
      (+),
q(-)  izpeljani odmik od osnovne cene negativnih
      odstopanj C(-), ki pove, koliko je izpeljana cena
      C'(-) nižja od osnovne cene pozitivnih odstopanj C
      (-),
S(izr)stroški izravnave odstopanj, ki jih je imel
      Sistemski operater prenosnega omrežja z izravnavo
      odstopanj sistema v izbranem obračunskem
      intervalu,
W(+i) količina pozitivnih odstopanj bilančne skupine i v
      izbranem obračunskem intervalu (pozitivna
      vrednost),
W(-i) količina negativnih odstopanj bilančne skupine i v
      izbranem obračunskem intervalu (negativna
      vrednost) in
k     število vseh bilančnih skupin, katerih bilančni
      obračun se v izbranem obračunskem intervalu
      izračuna.
108. člen
(javnost cen odstopanj)
(1) Organizator trga na svojih spletnih straneh in prek TISOT redno objavlja podatke o izračunanih vrednostih osnovnih cen C(+), C(-) ter izpeljanih cen C'(+) in C'(-) za vsak obračunski interval posebej.
(2) Organizator trga objavi osnovne cene odstopanj v roku treh (3) delovnih dni od prejema vseh potrebnih podatkov za izračun osnovnih cen odstopanj.
(3) Organizator trga objavi izpeljane cene odstopanj z dnem dokončnosti bilančnega obračuna.
109. člen
(tolerančni pas bilančne skupine)
(1) Tolerančni pas bilančne skupine je omejitev količin odstopanj, nad katero se za odstopanja, ki presegajo tolerančni pas, poleg vrednosti odstopanj izračuna penalizacija.
(2) Tolerančni pas bilančne skupine z odjemnimi ali proizvodnimi prevzemno predajnimi mesti ne more biti manjši od 1 MW in se za vsak obračunski interval določi na osnovi realiziranega odjema bilančne skupine, in sicer na naslednji način:
kjer pomeni:
W(odjem)    realizirani odjem bilančne skupine v obračunskem
            intervalu,
k           koeficient tolerančnega pasu.
(3) Vrednost koeficienta tolerančnega pasu k je enaka 0,05.
110. člen
(omejitev tolerančnega pasu)
Velikost tolerančnega pasu bilančnih skupin navzgor ni omejena.
111. člen
(penalizacija odstopanj izven tolerančnega pasu)
(1) Cena penalov za odstopanja izven tolerančnega pasu se izračuna za vsako bilančno skupino posebej za vsak interval in se označuje s C(K).
(2) Cen penalov se ne izračunava za bilančne skupine izvajalcev gospodarskih javnih služb iz 20. člena Energetskega zakona.
(3) V primeru, da izvajalec gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka v skladu s 25.a členom Energetskega zakona ustanovi ločeno bilančno podskupino v bilančni skupini ali podskupini drugega odgovornega bilančne skupine ali podskupine, se cene penalov za bilančno skupino, v katero je bila ločena podskupina vključena, izračunava za vsa odstopanja bilančne skupine, vključno z odstopanji bilančne podskupine izvajalca gospodarske javne službe. Realizirani odjem bilančnih podskupin izvajalca gospodarske javne službe iz tega odstavka se upošteva pri izračunu tolerančnega pasu bilančne podskupine, v katero je ločena podskupina vključena.
(4) V primeru, da so pozitivna odstopanja bilančne skupine izven tolerančnega pasu in da je osnovna cena C(+) v tem obračunskem intervalu pozitivna, se cena penalov za odstopanja izven tolerančnega pasu izračuna na naslednji način:
(5) V primeru, da so negativna odstopanja bilančne skupine izven tolerančnega pasu in da je osnovna cena C(-) v tem obračunskem intervalu pozitivna, se cena penalov za odstopanja izven tolerančnega pasu izračuna na naslednji način:
(6) Posamezne spremenljivke v tem členu pomenijo:
C(K)             cena penalov za odstopanja izven
                 tolerančnega pasu,
W(odstopanja)    odstopanje bilančne skupine od tržnega
                 plana,
T                velikost tolerančnega pasu.
(7) V primeru izpada proizvodne naprave z nazivno oziroma priključno močjo, večjo od 5 MW, vzrok katerega je nepredvidena okvara na napravi, katere posledica je izpad večine proizvodnje električne energije, se bilančni skupini, v kateri ima prevzemno predajno mesto izpadle proizvodne naprave bilančno pripadnost, poveča tolerančni pas v višini izpadle moči proizvodnje (izračunane iz povprečne vrednosti moči proizvodnje izpadlega agregata v predhodnih treh obračunskih intervalih). Povečanje tolerančnega pasu v isti višini velja še v največ štirih (4) obračunskih intervalih po intervalu, v katerem se je zgodil izpad.
(8) V primeru načrtovanih ali rednih vzdrževalnih del na napravah, omejitev moči zaradi okoljskih, bioloških ali drugih vzrokov omejitev proizvodnje, ki ne izvirajo iz okvar naprave, se izpad proizvodnje v smislu prejšnjega odstavka ne upošteva.
(9) Pogoj za uveljavitev izpada proizvodne naprave je dokazilo o izpadu, ki ga odgovorni bilančne skupine predloži Organizatorju trga.
112. člen
(izdelava bilančnega obračuna po posamezni bilančni skupini)
Bilančni obračun je postopek izračuna vrednosti odstopanj bilančnih skupin za vsak posamezni obračunski interval posebej, ki se opravi najmanj enkrat mesečno na podlagi:
– odstopanj bilančnih skupin,
– napovedanih odstopanj bilančnih skupin,
– tolerančnih pasov bilančnih skupin,
– osnovnih in izpeljanih cen odstopanj ter
– cen penalov za odstopanja izven tolerančnega pasu.
113. člen
(vrednost pozitivnih odstopanj bilančne skupine)
(1) Vrednost odstopanj Z(t) bilančne skupine se za posamezen obračunski interval t, v katerem je imela bilančna celotna pozitivna realizirana odstopanja manjša od tolerančnega pasu, izračuna po enačbi:
(2) V primeru prekoračitve tolerančnega pasu bilančna skupina plača penale le za količino odstopanj, ki presegajo tolerančni pas T. V primeru prekoračitve tolerančnega pasu se za posamezen obračunski interval t vrednost pozitivnih odstopanj bilančne skupine Z(t) izračuna po enačbi:
(3) Kolikor ima osnovna cena C(+) v izbranem obračunskem intervalu t negativen predznak, se vrednost pozitivnih odstopanj Z(t) bilančne skupine za ta obračunski interval izračuna skladno s prvim odstavkom tega člena, ne glede na višino tolerančnega pasu.
114. člen
(vrednost negativnih odstopanj bilančne skupine)
(1) Vrednost odstopanj Z(t) bilančne skupine se za posamezen obračunski interval t, v kateri je imela bilančna skupina negativna odstopanja manjša od tolerančnega pasu, izračuna po enačbi:
(2) V primeru prekoračitve tolerančnega pasu bilančna skupina plača penale le za količino odstopanj, ki presegajo tolerančni pas T. V primeru prekoračitve tolerančnega pasu se za posamezen obračunski interval t vrednost negativnih odstopanj bilančne skupine Z(t) izračuna po enačbi:
(3) Kolikor ima osnovna cena C(-) v izbranem obračunskem intervalu t negativen predznak, se vrednost negativnih odstopanj Z(t) bilančne skupine za ta obračunski interval izračuna skladno s prvim odstavkom tega člena, ne glede na višino tolerančnega pasu
115. člen
(skupna vrednost odstopanj bilančne skupine)
Skupni znesek bilančnega obračuna je v celotnem obračunskem obdobju enak vsoti zneskov odstopanj iz vseh posameznih obračunskih intervalov v obračunskem obdobju:
kjer pomeni:
Z           skupni znesek bilančnega obračuna bilančne
            skupine,
Z(t)        vrednost odstopanj bilančne skupine v posameznem
            obračunskem intervalu,
t           posamezen obračunski interval,
u           število obračunskih intervalov v obračunskem
            obdobju.
116. člen
(skupna vrednost napovedanih odstopanj)
(1) Vrednost napovedanih odstopanj Z(t) bilančne skupine se za pozitivna napovedana odstopanja v posameznem obračunskem intervalu t, izračuna po enačbi:
(2) Vrednost napovedanih odstopanj Z(t) bilančne skupine se za negativna napovedana odstopanja v posameznem obračunskem intervalu t, izračuna po enačbi:
kjer pomeni:
Z(napov -t)         vrednost napovedanih odstopanj bilančne
                    skupine v posameznem obračunskem
                    intervalu,
W(napov odstopanja) napovedana odstopanja bilančne skupine v
                    posameznem obračunskem intervalu,
t                   posamezen obračunski interval.
117. člen
(vrednosti odstopanj bilančnih skupin izvajalcev gospodarskih javnih služb in vrednosti odstopanj na mejah)
(1) Vrednosti odstopanj bilančnih skupin izvajalcev gospodarskih javnih služb iz 20. člena Energetskega zakona in vrednost odstopanj na mejah se določajo v skladu s členoma 118 in 119 teh Pravil.
(2) V primeru, da izvajalec gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka v skladu s 25.a členom Energetskega zakona ustanovi ločeno bilančno podskupino v bilančni skupini ali podskupini drugega odgovornega bilančne skupine ali podskupine, se vrednosti odstopanj za bilančno skupino, v katero je bila ločena podskupina vključena, izračunava v skladu s členoma 113 in 114 teh Pravil, vključno z odstopanji bilančne podskupine izvajalca gospodarske javne službe.
118. člen
(vrednosti odstopanj bilančnih skupin izvajalcev gospodarskih javnih služb)
(1) Vrednost odstopanj Z(GJS-t) bilančnih skupin izvajalcev gospodarskih javnih služb iz 20. člena Energetskega zakona se za posamezen obračunski interval t, v katerem je imela bilančna skupina pozitivna realizirana odstopanja, izračuna po enačbi:
(2) Vrednost odstopanj Z(GJS-t) bilančnih skupin izvajalcev gospodarskih javnih služb iz 20. člena Energetskega zakona se za posamezen obračunski interval t, v kateri je imela bilančna skupina negativna odstopanja, izračuna po enačbi:
(3) Skupni znesek bilančnega obračuna je v celotnem obračunskem obdobju enak vsoti zneskov odstopanj iz vseh posameznih obračunskih intervalov v obračunskem obdobju:
kjer pomeni:
Z(GJS)       skupni znesek bilančnega obračuna bilančne
             skupine izvajalca gospodarske javne službe iz
             20. člena Energetskega zakona,
Z(GJS-t)     vrednost odstopanj bilančne skupine izvajalca
             gospodarske javne službe iz 20. člena
             Energetskega zakona v posameznem obračunskem
             intervalu,
t            posamezen obračunski interval,
u            število obračunskih intervalov v obračunskem
             obdobju.
119. člen
(vrednosti odstopanj na mejah)
(1) Odstopanja na mejah so pozitivna, ko je na mejah prenosnega omrežja izvožene več električne energije ali pa je uvožene manj električne energije, kot je bilo napovedano v voznem redu prenosnega omrežja. Odstopanja na mejah so negativna, ko je na mejah prenosnega omrežja izvožene manj električne energije ali pa je uvožene več električne energije, kot je bilo napovedano v voznem redu prenosnega omrežja.
(2) Količine in vrednost odstopanj na mejah se izračuna za vsak obračunski interval posebej.
(3) Vrednost pozitivnih odstopanj na mejah se izračuna z uporabo tehtanega povprečja cen električne energije pri vseh virih energije izravnave. Viri energije izravnave so pozitivna izravnava Sistemskega operaterja prenosnega omrežja (nakup regulacijske energije od izvajalcev sekundarne in terciarne regulacije, nakup električne energije za izravnavo po zaprtih pogodbah ali nakup električne energije na izravnalnem trgu) in vsa negativna odstopanja bilančnih skupin.
(4) Vrednost negativnih odstopanj na mejah se izračuna z uporabo tehtanega povprečja cen električne energije pri vseh ponorih energije izravnave. Ponori energije izravnave so negativna izravnava Sistemskega operaterja prenosnega omrežja (prodaja regulacijske energije izvajalcem sekundarne in terciarne regulacije, prodaja električne energije za izravnavo po zaprtih pogodbah ali prodaja električne energije na izravnalnem trgu) in vsa pozitivna odstopanja bilančnih skupin.
(5) V primeru, da je v obračunskem letu seštevek količin odstopanj na mejah negativen (uvožene je bilo več ali izvoženo manj električne energije kot je bilo napovedano v voznih redih prenosnega omrežja), seštevek njihovih vrednosti pa pozitiven (več odhodkov kot prihodkov Sistemskega operaterja prenosnega omrežja iz naslova odstopanj na mejah), se sredstva za pokritje bilance odstopanj na mejah zagotovi iz presežka bilančnega obračuna, vendar največ toliko, kolikor je presežka bilančnega obračuna v istem obračunskem letu.
d) Informativni bilančni obračun
120. člen
(informativni bilančni obračun)
(1) Organizator trga vsakemu odgovornemu bilančne skupine prek TISOT pošlje informativni bilančni obračun za njegovo bilančno skupino za pretekli mesec v roku treh (3) delovnih dni od prejema vseh podatkov, potrebnih za izračun informativnega bilančnega obračuna, s strani sistemskih operaterjev omrežij.
(2) Informativni bilančni obračun vsebuje vrednost pozitivnih in negativnih odstopanj bilančne skupine ločeno po obračunskih intervalih in vsebuje naslednje podatke:
– vrednost odstopanj,
– vrednost odstopanj ob prekoračitvi tolerančnega pasu,
– vrednost napovedanih odstopanj ter
– vrednosti v posebnih primerih izpada.
(3) Šteje se, da je odgovorni bilančne skupine prejel informativni bilančni obračun s trenutkom časovnega žiga iz TISOT.
(4) Kolikor želi odgovorni bilančne skupine prejemati informativne bilančne obračune oziroma obvestila povezana z bilančnim obračunom tudi po priporočeni pošti, mora o tem Organizatorja trga obvestiti v pisni obliki.
121. člen
(narava informativnega bilančnega obračuna)
(1) Informativni bilančni obračun je preliminarni bilančni obračun, ki ga Organizator trga izračuna na podlagi razpoložljivih podatkov.
(2) Informativni bilančni obračun ob svoji izdaji za nobeno bilančno skupino ni dokončen.
122. člen
(ugovor na informativni bilančni obračun in letni poračun)
(1) Odgovorni bilančne skupine imajo pravico do ugovora na informativni bilančni obračun v roku treh (3) delovnih dni po prejemu s strani Organizatorja trga.
(2) Odgovorni bilančne skupine imajo pravico do ugovora na letni poračun bilančnega obračuna v roku osmih (8) delovnih dni po prejemu s strani Organizatorja trga.
(3) Odgovorni bilančne skupine poda svoj ugovor, ki predstavlja pisno zahtevo za odpravo nezakonitosti ali nepravilnosti v skladu s tretjim odstavkom 88. člena Energetskega zakona.
(4) Ugovor podan s strani odgovornega bilančne skupine je veljaven, če navaja jasne, razumljive in utemeljene razloge za ugovor.
123. člen
(obvezne sestavine ugovora in razlogi za ugovor)
(1) Ugovor na informativni bilančni obračun ali letni poračun mora vsebovati vse navedbe glede kršitev določb materialnega prava, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma kršitev postopka, za katere odgovorni bilančne skupine trdi, da so vsebovane v informativnem bilančnem obračunu ali letnemu poračunu bilančnega obračuna, proti kateremu ugovarja.
(2) Kolikor odgovorni bilančne skupine zatrjuje, da je bil informativni bilančni obračun ali letni poračun bilančnega obračuna izdan na podlagi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, mora pritožba vsebovati vsa in celotna dejstva, za katera odgovorni bilančne skupine meni, da so pomembna v konkretnem primeru.
(3) Kolikor odgovorni bilančne skupine razpolaga s kakršno koli dokumentacijo, na podlagi katere utemeljuje svoj ugovor, to navede v svojem ugovoru in takšno dokumentacijo pošlje po elektronski pošti in priporočeno po redni pošti Organizatorju trga.
124. člen
(dolžnosti sistemskih operaterjev omrežij v zvezi z ugovorom)
(1) Sistemski operaterji omrežij Organizatorju trga na njegovo pisno zahtevo v roku treh (3) dni posredujejo pisno obrazložitev in merilne oziroma obračunske podatke o odjemu in oddaji za zahtevana prevzemno predajna mesta ali za izbrane člane bilančne sheme.
(2) Organizator trga uporabi pisno obrazložitev in podatke iz prejšnjega odstavka samo za namene odločanja o ugovoru na informativni bilančni obračun ali letni poračun bilančnega obračuna in jih ni dolžan izročiti članom bilančne sheme.
125. člen
(odločanje o ugovoru)
(1) O ugovoru na informativni bilančni obračun odloča Organizator trga na podlagi ugovora in ostale prejete dokumentacije v zadevi v roku treh (3) dni od prejetja pisne obrazložitve oziroma podatkov od sistemskega operaterja.
(2) O ugovoru na letni poračun bilančnega obračuna odloča Organizator trga na podlagi ugovora in ostale prejete dokumentacije v zadevi v roku osmih (8) dni od prejetja pisne obrazložitve oziroma podatkov od sistemskega operaterja.
(3) Kolikor Organizator trga ugotovi, da je bil ugovor upravičen, posredujejo sistemski operaterji omrežij v roku treh (3) dni popravljene podatke o odjemu in oddaji prevzemno predajnih mest, če teh podatkov še niso posredovali.
(4) Kolikor je ugovor utemeljen, Organizator trga izvede nov izračun bilančnega obračuna v roku treh (3) dni od prejema vseh potrebnih podatkov, ki s tem postane dokončen.
(5) Kolikor ugovor ni utemeljen, ga Organizator trga zavrne s sklepom. Informativni bilančni obračun, zoper katerega je bil vložen ugovor, postane dokončen.
126. člen
(dokončnost bilančnega obračuna)
(1) V primeru, da v predpisanem roku nobeden od odgovornih bilančnih skupin ni vložil ugovora na informativni bilančni obračun ali letni poračun, ta postane dokončen za vse bilančne skupine.
(2) V primeru, da so eden ali več odgovornih bilančnih skupin vložili pravočasen ugovor na informativni bilančni obračun ali letni poračun, ta oziroma nov bilančni obračun ali letni poračun, ki ga izvede Organizator trga, postane dokončen z odločitvijo o ugovoru oziroma z izdelavo novega bilančnega obračuna.
127. člen
(zahteva za odločanje v upravnem postopku)
(1) Zoper odločitev Organizatorja trga o ugovoru oziroma dokončni bilančni obračun ima odgovorni bilančne skupine pravico vložiti zahtevo za odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji v roku petnajst (15) dni od prejema odločitve o ugovoru oziroma z nastopom dokončnosti bilančnega obračuna. Odgovorni bilančne skupine zahtevo vloži pri Agenciji za energijo, ki o zahtevi odloča skladno z 88. členom Energetskega zakona.
(2) Kolikor odgovorni bilančne skupine vloži zahtevo za odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji, se za namen finančne poravnave šteje za dokončni bilančni obračun tisti bilančni obračun, ki je bil predmet ugovora. Po pravnomočni odločitvi o upravni zadevi se pri naslednji finančni poravnavi izvede tudi poračun za morebitno razliko, ki sledi pravnomočni odločitvi v upravnem postopku.
128. člen
(poračun bilančnega obračuna)
(1) Organizator trga opravi poračun bilančnega obračuna v primeru pravnomočne odločitve Agencije za energijo o zahtevi za odločanje iz prvega odstavka prejšnjega člena, da se izvede poračun odgovornega bilančne skupine.
(2) Poračun bilančnega obračuna se opravi v prvem obračunskem obdobju, ki sledi obračunskemu obdobju, v katerem je bil sklep Organizatorja trga o pripravi poračuna sprejet.
129. člen
(letni poračun bilančnega obračuna)
(1) Organizator trga vsakemu odgovornemu bilančne skupine prek TISOT posreduje letni poračun bilančnega obračuna za njegovo bilančno skupino za preteklo obračunsko leto v osmih (8) delovnih dneh od prejema vseh podatkov, potrebnih za izračun poračuna bilančnega obračuna, s strani sistemskih operaterjev omrežij.
(2) V letnem poračunu se izračunajo razlike med dejanskimi (ali fakturiranimi) količinami posredovanimi po zaključku obračunskega leta in količinami iz analitičnega postopka, ki so bile uporabljene v bilančnem obračunu.
(3) V letnem poračunu se upoštevajo dejanske izgube distribucijskega sistema, izračuna pa se tudi morebitne razlike med obračunskimi podatki posredovanimi med letom in podatki posredovanimi za namene letnega poračuna za ostala prevzemno predajna mesta, ki niso bila vključena v analitični postopek.
(4) Letni poračun se izračuna ločeno za vsako bilančno skupino. Pozitivne in negativne razlike se poračunajo po ceni, ki je enaka letnemu povprečju srednje vrednosti osnovnih cen odstopanj C(+) in C(-).
VI. FINANČNA PORAVNAVA BILANČNEGA OBRAČUNA
130. člen
(klirinški agent)
(1) V postopku finančne poravnave bilančnega obračuna Organizator trga nastopa v vlogi klirinškega agenta, ki zagotavlja izvršitev finančne poravnave bilančnega obračuna v skladu s temi Pravil in poravnalnim sporazumom.
(2) Organizator trga izvaja obračun finančnih terjatev in obveznosti udeležencev finančne poravnave ter izvrši poravnavo obveznosti in terjatev preko poravnalnega računa.
131. člen
(predmet finančne poravnave)
Predmet finančne poravnave bilančnega obračuna so vsi dokončni bilančni obračuni posamezne bilančne skupine v določenem časovnem obdobju.
132. člen
(pogoji za sodelovanje)
(1) Sklenitev poravnalnega sporazumna z Organizatorjem trga je pogoj za uvrstitev v bilančno shemo.
(2) Udeleženec finančne poravnave mora za podpis poravnalnega sporazuma predložiti naslednja dokazila:
– kopija potrdila o registraciji/identifikaciji za DDV,
– izpis iz sodnega ali enakovrednega registra, ki vključuje zadnje spremembe (izpis ne sme biti starejši od 30 dni),
– listino o plačilni sposobnosti, izdano s strani banke, pri kateri ima udeleženec finančne poravnave odprt poslovni račun oziroma račun preko katerega bo poravnaval finančne obveznosti (potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni),
– kopijo bilance stanja in izkaza uspeha podjetja oziroma letno poročilo za zadnja tri leta poslovanja oziroma v primeru krajšega obdobja poslovanja za celotni čas poslovanja,
– podatke o prevzemno predajnih mestih, ki mu bilančno pripadajo in morajo vsebovati najmanj tip prevzemno predajnega mesta, številko merilnega mesta, naziv merilnega mesta, nosilca prevzemno predajnega mesta ter priključno moč porabnika ali moč na pragu proizvodne enote.
(3) Udeleženec finančne poravnave zahtevana dokazila predloži v slovenskem ali angleškem jeziku. Če so izvirniki dokazil v drugem jeziku, morajo biti prevodi dokazil sodno overjeni.
(4) Udeleženec finančne poravnave mora v zahtevi za uvrstitev v bilančno shemo navesti tudi osebe, ki bodo odgovorne za finančno poravnavo bilančnega obračuna ter za spremljanje finančnih kritij in sprejemanje zahtevkov za dodatna gibljiva finančna kritja posredovanih s strani Organizatorja trga.
(5) Udeleženec finančne poravnave mora Organizatorja trga redno obveščati o vseh spremembah podatkov, ki so jih predložili ob pristopu v bilančno shemo.
(6) Če ima posamezni udeleženec finančne poravnave prevzemno predajna mesta, ki mu pripadajo, je dolžan hkrati ob podpisu poravnalnega sporazuma podpisati tudi dogovor o načinu izdaje računov. Z dogovorom o načinu izdaje računov, se Organizator trga in udeleženec finančne poravnave dogovorita, da Organizator trga v imenu in za račun udeleženca finančne poravnave izdaja račune za prevzeto energijo negativnih odstopanj.
133. člen
(računi Organizatorja trga)
(1) Organizator trga ima pri poravnalni banki odprte poravnalni račun, depozitni račun in račun za vodenje presežkov bilančnega obračuna.
(2) Organizator trga lahko za potrebe finančne poravnave bilančnega obračuna odpre nov račun.
134. člen
(poravnalni račun)
(1) Finančna poravnava bilančnega obračuna se izvaja preko poravnalnega računa.
(2) Neto dolžniki so dolžni na osnovi prejetega računa za dobavljeno energijo pozitivnih odstopanj pokriti svoje obveznosti na poravnalni račun.
(3) Organizator trga poravna svojo obveznost do neto upnikov za prevzeto energijo negativnih odstopanj z nakazilom denarnih sredstev na njihov poslovni račun.
135. člen
(depozitni račun)
(1) Na depozitnem računu se vodijo v denarju vplačana finančna kritja udeležencev finančne poravnave.
(2) Za vsakega udeleženca finančne poravnave, ki predloži finančna kritja v obliki depozita, Organizator trga odpre depozitni podračun v okviru glavnega depozitnega računa.
(3) S sredstvi na depozitnem podračunu lahko na podlagi nepreklicnega pooblastila udeleženca finančne poravnave, da se ta sredstva uporabljajo za namene finančne poravnave, ki izhajajo iz bilančnega obračuna, razpolaga le Organizator trga kot upravljalec depozitnega računa.
(4) Sredstva na depozitnem računu so popolnoma ločena od sredstev Organizatorja trga.
(5) Organizator trga priznava obresti na v denarju plačana kritja v višini dogovorjene obrestne mere. Organizator trga in poravnalna banka se s pogodbo o vodenju depozitnega računa dogovorita o obrestovanju denarnih sredstev na depozitnem računu oziroma depozitnih podračunih. Organizator trga o vsaki spremembi načina obrestovanja pisno obvesti vse udeležence finančne poravnave.
(6) Obresti se obračunavajo mesečno in se pripišejo na depozitni podračun ter se najmanj dvakrat letno nakažejo na poslovni račun udeleženca finančne poravnave.
(7) Obresti se vodijo in obravnavajo ločeno od predloženih finančnih kritij, razen če se Organizator trga in udeleženec finančne poravanave ne dogovorita drugače.
136. člen
(račun za vodenje presežkov bilančnega obračuna)
(1) Organizator trga vodi poseben račun za vodenje presežkov bilančnega obračuna za namene upravljanja s tveganji neizpolnitve finančne poravnave oziroma zamude obveznosti plačil udeležencev finančne poravnave bilančnega obračuna,.
(2) Presežke bilančnega obračuna se iz poravnalnega računa prenese na poseben račun za vodenje presežkov bilančnega obračuna.
(3) Organizator trga pripravi pisno poročilo o stanju sredstev na računu za vodenje presežkov bilančnega obračuna najkasneje do konca aprila v tekočem letu za preteklo leto.
137. člen
(finančna poravnava bilančnega obračuna)
(1) Finančna poravnava bilančnega obračuna se izvaja na poravnalni dan na podlagi izračunanih zneskov dokončnega bilančnega obračuna za dobavljeno energijo pozitivnih oziroma za prevzeto energijo negativnih odstopanj v izbranem obračunskem obdobju.
(2) Udeleženci finančne poravnave so neto dolžniki, ko je njihovo neto stanje dokončnega bilančnega obračuna pozitivno in neto upniki, ko je njihovo neto stanje dokončnega bilančnega obračuna negativno.
(3) Organizator trga na podlagi dokončnega bilančnega obračuna obračunskega obdobja udeležencem finančne poravnave izstavi račune za dobavljeno energijo pozitivnih odstopanj ali račun za prevzeto energijo negativnih odstopanj v izbranem obračunskem obdobju. Priloga k računu je dokončni bilančni obračun za dobavljeno energijo pozitivnih oziroma prevzeto energijo negativnih odstopanj v izbranem obdobju za posamezno bilančno skupino.
(4) Neto dolžniki so dolžni na osnovi prejetega računa za dobavljeno energijo pozitivnih odstopanj za posamezno obračunsko obdobje pokriti svoje obveznosti na poravnalni račun v roku, ki je določen na računu za dobavljeno energijo. Plačila morajo biti izvršena v denarju.
(5) Organizator trga nakaže neto upnikom finančne poravnave dobroimetje na njihov poslovni račun v roku, ki je določen na računu za prevzeto energijo negativnih odstopanj.
(6) Poravnalni dan je 7 (sedem) delovnih dni od izstavitve računa za dobavljeno energijo pozitivnih odstopanj ali za prevzeto energijo negativnih odstopanj.
(7) Stroške oziroma prihodke, ki nastanejo z nakupom oziroma prodajo električne energije za namene izravnave odstopanj elektroenergetskega sistema Republike Slovenije, Sistemski operater prenosnega omrežja poravna z Organizatorjem trga. Finančna poravnava izravnave odstopanj elektroenergetskega sistema se izvrši po zaključku bilančnega obračuna za obračunsko obdobje.
(8) Presežki prihodkov nad odhodki iz naslova bilančnega obračuna se prenesejo na račun za vodenje presežkov bilančnega obračuna.
138. člen
(ugovor na račun)
(1) Morebitne napake in nepravilnosti iz računa za dobavljeno energijo pozitivnih oziroma za prevzeto energijo negativnih odstopanj mora udeleženec finančne poravnave pisno sporočiti v roku enega (1) delovnega dne od prejema računa.
(2) Organizator trga poda pisni odgovor na ugovor v roku enega (1) delovnega dne od prejema prijave napake. Odgovor na ugovor je dokončen za namene finančne poravnave.
139. člen
(upravljanje s finančnimi tveganji)
(1) Organizator trga zagotavlja izpolnitev finančnih obveznosti iz naslova finančne poravnave bilančnega obračuna v obsegu predloženih in unovčljivih kritij ter sredstev iz računa za vodenje presežkov bilančnega obračuna.
(2) Metode in sredstva upravljanja s tveganji, ki ga izvaja Organizator trga kot klirinški agent, so omejevanje maksimalne likvidnostne izpostavljenosti posameznega udeleženca finančne poravnave do Organizatorja trga ter predpisovanje obveznih finančnih kritij udeležencem finančne poravnave glede na likvidnostno izpostavljenost.
140. člen
(finančna kritja)
(1) Udeleženec finančne poravnave je dolžan položiti in vzdrževati finančno kritje v višini in obliki, kot jo določi Organizator trga, kot zavarovanje za izpolnjevanje obveznosti iz naslova bilančnega obračuna.
(2) Vsa finančna kritja, ki jih daje ali deponira udeleženec finančne poravnave za Organizatorja trga, kot kritja v skladu s temi Pravili, so pravno in dejansko lastnina udeleženca finančne poravnave in so prosta obveznosti za druge namene.
(3) Predložitev zahtevanih finančnih kritij je pogoj za uvrstitev v bilančno shemo in ohranitev članstva v bilančni shemi.
(4) Osnovo za izračun finančnih kritij predstavljajo podatki o prevzemno predajnih mestih, podatki o količinskih vrednostih napovedanih odstopanj, podatki o količinskih in finančnih vrednostih preteklih odstopanj ter drugi podatki o posameznem udeležencu finančne poravnave.
(5) Udeleženec finančne poravnave mora na zahtevo Organizatorja trga predložiti osnovno in gibljivo finančno kritje.
(6) Organizator trga lahko od udeležencev finančne poravnave, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti iz 146. člena zahteva dodatna finančna kritja.
(7) Organizator trga je upravičen, da po svoji lastni presoji in ne da bi navedel razloge, spremeni višino kritij, ali zahteva višje ali dodatne zneske kritja od udeleženca finančne poravnave tako pred uvrstitvijo v bilančno shemo kot tudi med samim delovanjem udeleženca finančne poravnave. Prav tako lahko Organizator trga določi nižje zneske kritij ali vrne del že položenih kritij.
(8) Po posebnem sporazumu in za vsak primer posebej sme Organizator trga po lastni presoji sprejeti kritje v dogovorjeni višini in v obliki, ki je drugačna od višine določene s temi Pravili.
141. člen
(osnovno finančno kritje)
(1) Predložitev osnovnega finančnega kritja je pogoj za uvrstitev udeleženca finančne poravnave v bilančno shemo.
(2) Udeleženec finančne poravnave mora predložiti osnovno finančno kritje najkasneje v roku petnajst (15) dni od dneva podpisa poravnalnega sporazuma.
(3) Višina osnovnega finančnega kritja je 50.000 EUR in ga udeleženci finančne poravnave lahko predložijo v obliki denarnega depozita ali bančne garancije.
142. člen
(gibljivo finančno kritje)
(1) Gibljivo finančno kritje mora udeleženec finančne poravnave predložiti na zahtevo Organizatorja trga.
(2) Gibljivo finančno kritje se lahko predloži samo v obliki denarnega depozita na depozitni račun odprt pri poravnalni banki.
(3) Višino gibljivega finančnega kritja Organizator trga določi na podlagi podatkov o količinskih vrednostih napovedanih odstopanj, podatkov o količinskih in finančnih vrednostih preteklih odstopanj ter drugih podatkov o posameznem udeležencu finančne poravnave.
(4) Na podlagi podatkov, dostopnih Organizatorju trga in podatkov, ki jih je predložil udeleženec finančne poravnave, Organizator trga oceni največjo možno skupno moč odjemalcev oziroma največjo možno skupno proizvodno moč proizvajalcev, ki imajo bilančno pripadnost udeležencu finančne poravnave.
(5) Gibljiva finančna kritja, izračunana na način predpisan v tem poglavju, ne smejo biti manjša od vrednosti ocenjene mesečne izpostavljenosti udeleženca finančne poravnave I(UFP) izračunane na naslednji način:
(6) Začetno mesečno izpostavljenost udeleženca finančne poravnave (v nadaljevanju: I(UFP)) Organizator trga izračuna ob uvrstitvi v bilančno shemo. Organizator trga lahko ob vsakokratni spremembi odjemne moči odjemalcev oziroma skupne proizvodne moči proizvajalcev, ki imajo bilančno pripadnost udeležencu finančne poravnave, določi novo višino mesečne izpostavljenosti posameznega udeleženca.
(7) Ob vsakokratni izdaji računa za pozitivna odstopanja, Organizator trga izračuna novo potrebno gibljivo finančno kritje udeleženca finančne poravnave, ki je enako vrednosti izdanega računa za pozitivna odstopanja, če le-ta presega I(UFP) oziroma že predložena gibljiva finančna kritja, v nasprotnem primeru ostane enako vrednosti I(UFP) oziroma že predloženim gibljivim finančnih kritjem Če je vrednost potrebnih gibljivih finančnih kritij večja od I(UFP) oziroma predloženih gibljivih finančnih kritij, mora udeleženec finančne poravnave predložiti dodatna finančna kritja v višini razlike med že predloženimi in potrebnimi gibljivimi finančnimi kritji v roku dveh (2) delovnih dni po prejemu pisnega zahtevka posredovanega s strani Organizatorja trga.
(8) Ob izdaji računa za negativna odstopanja ostane višina zahtevanih gibljivih finančnih kritij nespremenjena.
(9) Organizator trga lahko tudi dnevno spremlja količinske vrednosti napovedanih odstopanj, na podlagi katerih računa izpostavljenost udeleženca finančne poravnave. Vrednost potrebnih finančnih kritij izračunanih na podlagi napovedanih odstopanj je enaka trikratni vrednosti zmnožka med količinskimi vrednostmi napovedanih odstopanj in povprečno ceno odstopanj C(+), ki izhaja iz zadnjega znanega obračuna odstopanj. Če vrednost potrebnih gibljivih finančnih kritij presega že predložena gibljiva finančna kritja, mora udeleženec finančne poravnave dodatna gibljiva finančna kritja v višini razlike med že predloženimi in potrebnimi gibljivimi finančnimi kritji predložiti takoj oziroma najkasneje naslednji delovni dan do 9. ure po prejemu pisne zahteve Organizatorja trga. Na zahtevo Organizatorja trga mora udeleženec posredovati potrdilo banke o izvedenem nakazilu.
(10) Če ima udeleženec finančne poravnave svoje finančne obveznosti poravnane in nima tekočih odstopanj, lahko pisno zahteva vrnitev dela predloženih gibljivih finančnih kritij, vendar pa finančna kritja ne smejo biti nižja od omejitve iz pete točke tega člena.
143. člen
(finančna kritja izvajalcev dejavnosti gospodarskih javnih služb in energetske borze)
(1) Organizator trga za izvajalce dejavnosti gospodarskih javnih služb in energetske borze določi finančna kritja na podlagi njihovega posebnega statusa v bilančni shemi.
(2) Sistemski operater prenosnega omrežja in sistemski operater distribucijskega omrežja kot izvajalca dejavnosti gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 20. člena Energetskega zakona nista zavezana k predložitvi osnovnega finančnega kritja.
(3) Udeleženec finančne poravnave, ki izvaja dejavnost energetske borze, kot jo v 4. členu opredeljuje Energetski zakon, ni zavezan k predložitvi osnovnega finančnega kritja.
(4) Udeleženec finančne poravnave s posebnim statusom, ki ga ustanovi Organizator trga v okviru izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo ni zavezan k predložitvi finančnih kritij.
144. člen
(bančna garancija)
(1) Upravičenec bančne garancije, ki jo predloži udeleženec finančne poravnave kot osnovno finančno kritje, je Organizator trga (Borzen, d.o.o.). Bančna garancija mora vsebovati klavzulo »brez ugovora«, »na prvi poziv« ali besede z enakim pomenom. Bančna garancija mora vsebovati brezpogojno in nepreklicno obveznost banke, da na prvo zahtevo upravičenca zagotovi plačilo zneska, določenega v bančni garanciji. Bančna garancija mora vsebovati tudi klavzulo, da je možna delna unovčitev bančne garancije.
(2) Udeleženec finančne poravnave mora pred predložitvijo bančne garancije obvestiti Organizatorja trga o namenu predložitve bančne garancije ter pridobiti pisno potrditev, da je bančna garancija določene banke sprejemljiva za Organizatorja trga.
(3) Organizator trga si pridržuje pravico odklonitve bančnih garancij banke, ki ni razvrščena po sistemu za ocenjevanje pri uglednem mednarodnem ocenjevalnem podjetju. Sprejem ali nesprejem bančne garancije kot način za pokrivanje obveznosti za plačilo finančnih kritij je diskrecijska pravica Organizatorja trga, ki o sprejemu ali nesprejemu bančne garancije ni dolžan podati obrazložitve svoje odločitve. Enako velja za izbiro banke in limit (obseg) bančne garancije.
(4) Organizator trga bančno garancijo unovči v primeru, ko udeleženec finančne poravnave ne poravna svojih obveznosti, ki izhajajo iz računov za odstopanja, v dogovorjenem roku.
(5) Vse stroške nastale v postopku unovčitve bančne garancije nosi udeleženec finančne poravnave, katerega bančna garancija je bila unovčena.
145. člen
(denarni depozit)
(1) Denarni depoziti, ki jih predložijo udeleženci finančne poravnave kot finančno kritje, se vodijo na depozitnem računu Organizatorja trga.
(2) Udeleženec finančne poravnave ob predložitvi denarnega depozita podpiše nepreklicno pooblastilo, s katerim Organizatorja trga pooblašča za razpolaganje s sredstvi na depozitnem računu.
(3) Organizator trga za vsakega udeleženca finančne poravnave, ki predloži denarni depozit, odpre depozitni podračun v okviru glavnega depozitnega računa.
146. člen
(neizpolnjevanje obveznosti)
(1) Za neizpolnjevanje finančnih obveznosti se šteje vsak dogodek ali okoliščina, na podlagi katerih Organizator trga sklepa, da udeleženec finančne poravnave ni sposoben, ni videti sposoben ali predvidoma ne bo sposoben zadostiti svojim finančnim obveznostim.
(2) Dogodek ali okoliščino iz prejšnjega odstavka tega člena predstavljajo predvsem:
– če udeleženec finančne poravnave ne izpolni ali ne zadosti eni od svojih obveznosti, da poravna zapadlo obveznost,
– če udeleženec finančne poravnave ne predloži zahtevanih finančnih kritij,
– če udeleženec finančne poravnave na splošno ne plačuje svojih zapadlih dolgov, prizna nesposobnost plačevanja svojih dolgov ali postane dejansko nezmožen plačevanja oziroma se ga šteje za nezmožnega plačevanja svojih dolgov. Enako velja, če se zoper njega uvede postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, z izjemo tistih primerov, ko je cilj likvidacije reorganizacija ali pripojitev oziroma spojitev člana tretji osebi, katerih pogoje združitve je Organizator trga predhodno pisno odobril,
– izterjava, rubeži, zaplembe in drugi postopki, ki bremenijo udeleženca finančne poravnave, ali ki se začnejo zoper njegovo premoženje, ki jih ni moč izvršiti v običajnem času,
– če se udeleženca finančne poravnave začasno izključi iz poslovanja na organiziranem trgu.
(3) V primeru, da udeleženec finančne poravnave ne poravna svojih finančnih obveznosti, Organizator trga poseže v predložena finančna kritja.
(4) V primeru, da Organizator trga iz sredstev finančnih kritij izpolni obveznosti udeleženca finančne poravnave, je le-ta dolžan na prvi poziv vplačati oziroma predložiti dodatna finančna kritja v znesku, kot ga določi Organizator trga.
(5) Udeleženec finančne poravnave je dolžan povrniti Organizatorju trga vse stroške in izdatke, ki jih je imel v zvezi z ukrepi ob neizpolnjevanju finančnih obveznosti.
(6) V zvezi z neizpolnjevanjem finančnih obveznosti lahko Organizator trga sodeluje s tretjimi osebami.
147. člen
(obračun zamudnih obresti)
Če udeleženec finančne poravnave ne izpolnjuje denarnih obveznosti pravočasno, ima Organizator trga pravico obračunati zamudne obresti, določene z zakonom. Obresti se zaračunavajo od datuma, ko plačilo zapade, do datuma, ko je dolg dejansko poravnan.
148. člen
(tržni nered, nezmožnost delovanja in višja sila)
(1) Organizator trga in udeleženec finančne poravnave nista odgovorna za neizpolnitev dela ali celote svojih obveznosti iz bilančnega obračuna, če je vzrok v delovanju civilnih ali vojaških oblasti, ognja, poplave, delovnih sporov, nedelovanja računalniških ali podatkovnih sistemov, dobave energije, embargu in drugih upravičenih razlogih.
(2) Če se pripeti katera od zgoraj navedenih okoliščin, je Organizator trga upravičen, da izstavi račun za nazaj, oziroma stori vse, kar se mu zdi potrebno ali ustrezno za dosego istega cilja.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
149. člen
(sklenitev novih bilančnih pogodb)
Do začetka uporabe teh Pravil Organizator trga s člani bilančne sheme sklene nove bilančne pogodbe v skladu s temi Pravili, ki se začnejo uporabljati z dnem 1. 1. 2010.
150. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem začetka uporabe teh Pravil prenehajo veljati Pravila za delovanje trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 30/01 in 118/03).
151. člen
(veljavnost in uporaba Pravil)
Ta pravila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljajo pa se od 1. januarja 2010.
Št. 2009/SOT/Pr-OT/20102009
Ljubljana, dne 20. oktobra 2009
EVA 2009-2111-0234
mag. Damjan Stanek l.r.
v.d. direktorja

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti