Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), sklepa ministra za okolje in prostor, št. 35016-93/2007/73 z dne 5. 8. 2009 ter 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 18/99, 92/99,27/01, 69/02 in 131/06) je Občinski svet Občine Črenšovci na 24. redni seji dne 4. 11. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga in vsebina prostorskega načrta)
S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Črenšovci (v nadaljevanju: prostorski načrt).
(1) Prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.
(2) V strateškem delu prostorskega načrta se za celotno območje Občine Črenšovci določijo:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
– zasnova prostorskega razvoja občine;
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo;
– usmeritve za razvoj v krajini;
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) V izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo:
– enote urejanja prostora;
– območja namenske rabe prostora;
– prostorski izvedbeni pogoji;
– območja, za katere se pripravijo občinski podrobnejši prostorski načrti.
(4) Sestavni deli prostorskega načrta so:
– besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe;
– grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in grafični prikazi izvedbenega dela;
– priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta in povzetek za javnost.
II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. člen
(vsebina prostorskega načrta)
(1) Prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.
(2) V strateškem delu prostorskega načrta se za celotno območje Občine Črenšovci določijo:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
– zasnova prostorskega razvoja občine;
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo;
– usmeritve za razvoj v krajini;
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) V izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo:
– enote urejanja prostora;
– območja namenske rabe prostora;
– prostorski izvedbeni pogoji;
– območja, za katere se pripravijo občinski podrobnejši prostorski načrti.
(4) Sestavni deli prostorskega načrta so:
– besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe;
– grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in grafični prikazi izvedbenega dela;
– priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta in povzetek za javnost.
3. člen
(stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Občinski prostorski načrt Občine Črenšovci temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerja na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. V občini, predvsem pa v občinskem središču Črenšovci, se vzpodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.
(2) Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.
(3) Območje je izrazito kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi površinami in močvirnimi travniki, ki zavzemajo kar 55% območja občine. Vendar kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja le 3,11% prebivalstva. Prebivalstvo v občini upada, razen v romskih zaselkih, indeks staranja se povečuje. V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, ki jih želijo zagotoviti v naseljih bivanja.
(4) Območje Občine Črenšovci je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije ter zaradi komunalno opremljenih naselij, kvalitetno bivalno okolje. V zadnjih letih je bilo izboljšanje usmerjeno v gradnjo infrastrukture, predvsem je to zbiranje in čiščenje odpadnih voda. Ostala infrastruktura (prometna infrastruktura, vodooskrba in telekomunikacije) je bila izvedena pred časom na celotnem območju Občine Črenšovci. Urejen je pretežni del lokalnih cest, saj so vse lokalne ceste in poti asfaltirane. To omogoča mobilnost in neposredno povezavo vseh naselij in zaselkov z lokalnim centrom in drugimi občinskimi središči ter višje kategoriziranimi cestami, ki vodijo v večje centre (M. Soboto in Lendavo). K boljši povezanosti s širšim zaledjem in tujino pa prispeva tudi avtocesta, ki poteka severno od občine s priključkom regionalne ceste Črenšovci–Turnišče.
Vodooskrba je nerešena v smislu zagotavljanja kvalitetne neoporečne pitne vode.
(5) Vsa naselja v Občini Črenšovci so nižinska obcestna naselja, glede na tipologijo imajo vsa še pretežno kmečki značaj, kar pomeni, da so stanovanjski objekti združeni z gospodarskim delom in da se prebivalci še ukvarjajo s kmetijstvom. Po funkciji so naselja bivalna območja, kmetije so ohranjene v manjšem številu. Območja družbene infrastrukture so le v Črenšovcih v centralnem delu naselja. Javne površine so omejene na rekreacijske in športne površine. V vseh naseljih so še prosta nezazidana stavbna zemljišča, ki se pojavljajo kot vrzeli ob cestah.
(6) V Občini Črenšovci so posebna ogrožena območja le poplavna območja, ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Plazovitih in erozijskih območij v občini ni, prav tako ni območij z večjo požarno ogroženostjo. V občini ni industrijskih območij, pretežni del pozidave so enoetažni stanovanjski objekti. Občina med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče z usmerjanjem dejavnosti izven teh območij in z zaščitnimi ukrepi iz občinskega načrta zaščite in reševanja.
(7) Naselje Črenšovci je lokalni center, kjer je prebivalstvu zagotovljena osnovna družbena infrastruktura. Družbene funkcije so razporejene na širšem centralnem delu, ki ga tvori območje med občinsko zgradbo, cerkvijo in šolo.
(8) V zadnjih letih so se obnovile raziskave vrtin termalne vode za gospodarske in turistične namene, občina načrtuje izkoriščanje v gospodarske namene (v kmetijstvu). Celotno območje občine sodi v območje raziskovalnega prostora za geotermični energetski vir, del ozemlja sodi tudi v območje raziskovalnega prostora za ogljikovodike.
4. člen
(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)
(1) V občini ni večjih prostih površin za stanovanjsko gradnjo, zato občina prostorski razvoj naselij usmerja na posamezna nepozidana zemljišča znotraj naselij in na posamična na novo priključena zemljišča na robu naselij. Za gospodarske dejavnosti se zagotovijo površine za razširitev obrtne oziroma poslovne cone v Črenšovcih.
(2) V kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno pridelavo v rastlinjakih z uporabo geotermalne vode. V občini so tudi možnosti za razvoj živinoreje, pri čemer se širitev in razvoj novih kmetij usmerja na robove naselij. Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo izven območij varstva narave.
(3) Država načrtuje izgradnjo daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince, ki poteka tudi po območju Občine Črenšovci. Načrtovana je tudi železniška proga M. Sobota–Lendava, ki je v fazi načrtovanja variantnih rešitev. Variante potekajo tudi po območju Občine Črenšovci. Občina se vključuje v postopke priprave dokumentacije za omenjene državne projekte.
(4) Država vzpodbuja rabo obnovljivih virov. Občina Črenšovci načrtuje izvedbo geotermalne vrtine za ogrevanje rastlinjakov in za turistične namene. Vzpodbuja se tudi pridobivanje energije iz biomase in s predelavo organskih odpadkov (bioplinarne).
(5) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Pripravlja se dokumentacija za oskrbo celotnega Pomurja, ki predvideva, da se večina potrebne pitne vode načrpa iz prodnatih vodonosnikov ravninskega dela ob Muri. Povezali se bodo vsi vodovodni sistemi na območju upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer.
(6) Del Občine Črenšovci je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem. Del obravnavanega območja je predlagan za zavarovanje kot regijski park Mura. Širše območje je definirano kot ekološko pomembno območje s številnimi lokalnimi naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje Natura 2000. V območju se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst.
(7) Cilji prostorskega razvoja občine so torej:
– zagotoviti delovna mesta v občini in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja. To bo zagotovljeno z razvojem gospodarskih dejavnosti v gospodarski coni v Črenšovcih, ohranitvijo in širitvijo obstoječih obrtnih dejavnosti, z novimi bivalnimi površinami in opremljenostjo vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo,
– kmetijska dejavnost se usmerja v intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem z geotermalno vodo,
– turistična dejavnost se usmerja na obstoječa območja ob Muri in v zaselek Kamenci,
– v naselju Črenšovci se zagotovi stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti ter območij za stanovanja,
– ohrani se prostorska identiteta naselij,
– v skladu z občinskim energetskim konceptom se izkorišča obstoječe energetske potenciale, predvsem geotermalna voda ter alternativni viri energije (biomasa, bioplinarne, sončna energija, energija okolja),
– ohranjati in vzdrževati območja varstva narave.
5. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1) Občina Črenšovci je povezana s sosednjimi občinami Beltinci, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Lendava z dobro urejeno cestno mrežo. Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave med večjimi lokalnimi centri, ki pa so minimalne in se opuščajo. Delno so s sosednjimi občinami vzpostavljene rekreacijske kolesarske poti, večinoma ob javnih cestah.
(2) Občina Črenšovci je z regionalno cesto neposredno navezana na avtocestni priključek v Občini Turnišče.
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
6. člen
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
(1) Poselitev se prioritetno usmerja v proste površine znotraj naselij, zaradi racionalne izrabe javne gospodarske infrastrukture pa tudi v nova območja na robovih. Zaradi povečanja števila prebivalcev v romskih zaselkih se širita oba romska zaselka. Degradiranih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč v občini ni. Uredijo in razširijo se rekreacijska območja v vseh naseljih.
(2) Na področju kmetijstva se poleg osnovne poljedelske rabe vzpodbuja pridelava pod rastlinjaki z uporabo geotermalne vode. Za postavitev rastlinjakov so primerna predvsem zemljišča severno in južno od naselij Črenšovci in Žižki. Razvoj živinoreje se usmerja na robove naselij. Širitev kmetij v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.
(3) Razvoj gospodarskih dejavnosti se usmerja v vsa naselja, dejavnosti večjega obsega pa v gospodarsko cono v občinskem središču Črenšovci. Ker v občinskem središču ni prostorskih možnosti, se razširi obstoječa obrtna cona na južni strani naselja.
(4) Za razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se povečajo območja obstoječih igrišč na katreih se uredi potrebna infrastruktura.
7. člen
(vloga in funkcija naselij)
(1) Občinsko središče Črenšovci je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, osnovno zdravstveno oskrbo, informiranje in druženje. Ostale družbene funkcije prebivalcem zagotavljata regijska centra Lendava (15 km) in Murska Sobota (15 km).
(2) Ostala naselja v občini so funkcijsko manj pomembna. So strnjena bivalna naselja z vmesnimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, servise in rekreacijo.
8. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
Prometno je Občina Črenšovci navezana na sosednje občine in pomembnejša lokalna središča (Lendava, Murska Sobota) preko državnih cest. Glavne prometne smeri so speljane še do Občine Turnišče, do Občine Beltinci kjer je priključek na avtocesto ter do Občine Velika Polana in Občine Razkrižje.
3. Zasnova javne gospodarske infrastrukture lokalnega pomena
9. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Po območju občine poteka glavna cesta Lendava–Maribor, po kateri je potekal tranzitni mednarodni promet in močno obremenjeval naselje Črenšovci. Z izgradnjo avtoceste je tranzitni promet preusmerjen, glavna cesta je namenjena lokalnemu prometu. Ostale državne ceste so regionalne ceste, ki povezujejo Občino Črenšovci s sosednjimi občinami. Z izgradnjo avtoceste se je povečal promet po priključni regionalni cesti Črenšovci–Turnišče, zato se cesto od priključka na avtocesto do naselja Črenšovci rekonstruira. Uredi se pločnik in kolesarska steza.
(2) Občinske ceste so lokalne ceste in javne poti in povezujejo naselja v občini. Občina načrtuje postopno rekonstrukcijo in obnovo lokalnih cest.
(3) Po območju občine se načrtuje tudi železniška povezava med M. Soboto in Lendavo. Trasa je v načrtovanju, v postopku priprave dokumentacije sodeluje tudi Občina Črenšovci.
(4) Turistične pešpoti se v občini urejajo, načrtuje se sprotno vzdrževanje. Kolesarske poti potekajo vzporedno z javnimi cestami ter po javnih cestah in poteh. Zaradi porasta prometa po lokalnih in državnih cestah, ki so posredno ali neposredno povezane z avtocesto, se načrtuje ureditev ločenih kolesarskih poti ob regionalnih cestah.
(5) Javni potniški promet je v upadanju, po potrebi se vzpostavi lokalne povezave s sosednjimi občinami in regionalnimi centri.
10. člen
(telekomunikacije)
Občina na svojem območju vzpodbuja razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. Omogoča se gradnja brezžične telefonije na območju občine v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji.
11. člen
(energetika)
(1) Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, se na posameznih območjih zgradijo nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Potrebe se preverijo pred izdelavo dokumentacije in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
(2) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase. Toplotna energija, pridobljena s črpanjem geotermalne vode se uporabi predvsem v kmetijstvu. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva, manj pa na kmetijskih pridelkih.
(3) Plinovod v Občini Črenšovci še ni zgrajen, zato občina vzpodbuja izvedbo priključkov v vseh naseljih.
(4) Po območju Občine Črenšovci je vzporedno z daljnovodom 2x110 kV Ljutomer–Lendava načrtovan še daljnovod 2x400 kV Cirkovce–Pince, za katerega je v izdelavi državni prostorski načrt.
12. člen
(vodooskrba)
(1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in vzpodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagodljivostjo rabe, da se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(2) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda se pridobi vodna pravica na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(3) Vzpodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen tudi Občina Črenšovci sodeluje pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja.
13. člen
(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)
(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s področnimi predpisi o varstvu voda in predpisi s področja varstva okolja.
(2) Zaradi povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se po potrebi ustrezno povečajo obstoječe čistilne naprave.
(3) Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike.
14. člen
(odpadki)
Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter vzpodbuja recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
15. člen
(vodno gospodarstvo)
(1) V Občini Črenšovci so vodotoki reka Mura, ki je vodotok 1. reda in potok Črnec ter ostali manjši, ki so vodotoki 2. reda. Vodne površine so še opuščene gramoznice in mrtvice. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2) Na področju vodnega gospodarstva občina ne načrtuje večjih posegov, saj so vsi vodotoki v pristojnosti države, opuščene gramoznice so urejene v rekreacijska območja. Občina ohranja in vzdržuje vsa vodna in priobalna zemljišča ter poplavne površine.
4. Usmeritve za razvoj poselitve
16. člen
(določitev območij naselij in razpršene poselitve)
(1) Območja naselij se definirajo z mejami, povzetimi iz prostorskih sestavin planov Občine Črenšovci, ki so na nekaterih mestih korigirane glede na dejansko stanje in glede na načrtovane širitve. Naselja Črenšovci, Žižki, Trnje, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica so strnjena obcestna naselja.
(2) Razpršena gradnja je v Občini Črenšovci območje romskega zaselka Kamenci in območje romskega zaselka v Trnju. Romski zaselek Kamenci postane samostojno naselje, romski zaselek v Trnju se vključi v naselje Trnje.
(3) Starejše domačije ob naselju Dolnja Bistrica in ostale posamične domačije v odprtem prostoru, zgrajene pretežno pred letom 1967, so avtohtoni vzorec poselitve in se jih prikaže kot območje razpršene poselitve.
17. člen
(usmeritve za razvoj poselitve)
(1) Notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih ob krajevnih cestah. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, razen v Črenšovcih v centralnem delu naselja, kjer je možna gradnja centralnih in večstanovanjskih objektov.
(2) Prenova v naseljih je omejena le na prenovo gospodarske javne infrastrukture, saj v naseljih ni degradiranih površin.
(3) Širitev naselij za stanovanjsko gradnjo se omeji na posamične parcele v zasebni lasti ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura, da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre za zaokrožitev meje naselja. V območja naselij se vključi vsa zemljišča na robovih, ki so pozidana s kmetijskimi in pomožnimi kmetijskimi objekti.
(4) Za razvoj dejavnosti občina načrtuje širitev poslovno-obrtne cone v Črenšovcih, v kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti. Načrtovana je tudi širitev obrtne delavnice v Dolnji Bistrici. V območjih naselij je predvidena le stanovanjska gradnja in servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo.
(5) Gradnja izven poselitvenih območij je možna, kadar gre za gradnjo objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za upravljanja voda, za potrebe športa in rekreacije, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe javne gospodarske infrastrukture. Pri tem se upošteva javna korist in možnost komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov. Gradnja prav tako ne sme ovirati osnovne rabe namenskih površin.
18. člen
(prostorski razvoj naselja Črenšovci)
(1) Prostorski razvoj naselja Črenšovci se usmerja v notranji razvoj, na manjša območja širitve na robovih, s čimer se zaokroži meja naselja in v širitev obrtne cone, s čimer se zagotovi zemljišča za širitev obstoječih dejavnosti. V koncept prometnega omrežja se vključuje predvsem nove povezave lokalne cestne mreže, rekonstrukcijo obstoječih cest, gradnjo pločnikov ob vpadnicah v naselje, gradnjo kolesarskih in turističnih povezav ter urejanje parkirišča ob javnih objektih.
(2) Pri oblikovanju naselja je osnovna usmeritev ohranjanje temeljne strukture naselja ter vzpostavitev novega urbanega centra. Ohranja se ulična pozidava ob glavni ulici v naselju, ohranja se zaporednost zazidave v območjih kmečkega naselja. Nove stanovanjske površine se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo, blokovska gradnja se usmerja v centralni del naselja.
(3) V konceptu zelenega sistema naselja se sanira zelene površine ob potokih, ohranja se zeleni rob naselja, v večjih območjih kompleksnih ureditev se predvidi ozelenitev v obliki drevoredov ob cestah in ob parkiriščih.
(4) V podrobnejši namenski rabi se bivalni deli naselja ločijo od poslovnih con, centralni del naselja se opredeliti kot urbani center, nove površine se prilagodijo namenski rabi obstoječih sosednjih zemljišč.
5. Usmeritve za razvoj v krajini
19. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj dejavnosti, ki temeljijo na naravnih potencialih. V Občini Črenšovci so to predvsem kmetijska zemljišča in geotermalna voda. Na kmetijskih zemljiščih se vzpodbuja intenzivna pridelava vrtnin in poljščin z uporabo geotermalne vode za ogrevanje in namakanje. Na kmetijskih zemljiščih, ki so izven območij varstva narave, so načrtovane kmetijske operacije za izboljšanje kvalitete in zložba kmetijskih zemljišč. Vzpodbuja se usmeritev posameznih kmetijskih gospodarstev in njihovo povečanje ob upoštevanju prostorskih in okoljskih pogojev glede odmikov od stanovanjskih in drugih občutljivih območij.
(2) Večje strnjene gozdne površine so gozdovi ob Muri, Črenšovsko (Žižkovsko) jelševje, Orlovšček in gozdna površina vzhodno od Trnja. Gozdne površine ob Muri so tudi varovalni gozdovi. Ostale gozdne površine so pretežno ostanki gozdov v kmetijski krajini, kjer je značilna prepletajoča dejavnost. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in proizvodna funkcija, ohranja se vse gozdne površine (zaplate, obmejki, biokoridorji v kmetijski krajini) tudi če po namenski rabi niso opredeljene kot gozdne površine.
(3) Območja vodnih zemljišč se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Vzpodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire.
(4) Posebnih pogojev za razvoj turizma v občini ni. Turistična območja so območja ob Muri, katerih pa občina zaradi omejitev varstva narave zaenkrat ne namenja za turistični razvoj. Sanirane gramoznice, ki so urejene v ribnike se z ureditvijo pripadajočih površin in objektov razvijajo v lokalna turistična območja.
(5) Rekreacijska območja so urejena v vseh naseljih kot igrišča. V Črenšovcih in Srednji Bistrici se kot rekreacijska površina uporabljajo šolska igrišča, ki se jih po potrebi poveča.
20. člen
(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)
(1) Poplavna območja so v Občini Črenšovci na južnem delu občine ob Muri, ki pa so omejena z visokovodnimi nasipi. Območje je po namenski rabi kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Delno segajo poplavna območja ob potoku Črnec v naselji Trnje in Črenšovci. Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.
(2) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Kolikor bodo predvidena območja poselitev posegala na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1:
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(4) Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov.
(5) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju obrtnih con v Črenšovcih in Žižkih. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh šestih naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave v Trnju, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost od lokalnega središča Črenšovcev 10 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so ob obeh šolah v Črenšovcih in Srednji Bistrici.
(6) V Občini Črenšovci ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. V izvedbenem delu akta se upošteva ukrepe varstva pred požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, zagotovljeni odmiki med objekti, prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upošteva se tudi požarna tveganja.
(7) V občini ni erozijskih območij ali območij, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, tudi industrijskih območij, ki so potencialna območja tveganj industrijskih nesreč, ni.
(8) V Občini Črenšovci ni območij za potrebe obrambe. Občina nima občinskega načrta za obrambo.
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
21. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov Občine Črenšovci, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja voda, območja infrastrukture in območja drugih zemljišč.
(2) Območja stavbnih zemljišč so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih in zaselkih. Območja stavbnih zemljišč se delijo na območja podrobne namenske rabe glede na obstoječo ali načrtovano pretežno rabo. Pri tem se upoštevajo naslednje usmeritve:
– naselja se opredeli kot podeželska naselja in stanovanjska naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti;
– območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti v naselju Črenšovci ter romsko naselje Kamenice se opredeli kot stanovanjska območja s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi;
– v naselju Črenšovci se podrobnejša namenska raba določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin, pri tem se upošteva možnost razvoja urbanega centra naselja;
– proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerja v poslovno cono v Črenšovcih in v obstoječe obrtne cone, kjer so te dejavnosti že razvite.
(3) Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča in območja voda se povzame iz prostorskih sestavinah planov Občine Črenšovci in se jim osnovna namenska raba spremeni le s tem prostorskim načrtom.
(4) Zemljišča prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest (glavna cesta in regionalne ceste) ter zemljišča občinskih cest, ki so lokalne ceste in javne poti.
7. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
22. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno in podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja se določi glede na značilnosti prostora.
(2) Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih – stanovanjski del ob cesti, gospodarski del in pritikline v notranjosti parcele.
(3) Pri določanju pogojev za posege v prostor s upošteva objekte in območja kulturne dediščine in območja varstva narave.
III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Določitev enot urejanja prostora in podrobne namenske rabe zemljišč
23. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Enote urejanja so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja so naselja, zaselki in deli naselij Črenšovci, Žižki, Trnje, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica ter ostala območja stavbnih zemljišč, območja režimov in območja krajine. V prostorski enoti je za posamezne površine določena osnovna in podrobnejša namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Pregled enot urejanja prostora v Občini Črenšovci:
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Naselje |Opis |Oznaka|Šifra in | Obm. |Izkoristek | Način | PIP |
| |enote |enote |opis |režimov*| |urejanja| v |
| | | |podrobne | | | |členu|
| | | |namenske | | | | |
| | | |rabe | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|Podeželsko |ČR-1 |SK – | VV |0,2 – 0,4 | | |
| |naselje | |podeželsko | KD | | | 25. |
| |– | |naselje | NV | | | člen|
| |zahodno | |PC – | | | | |
| |od ceste | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
| | | |VC – | | | | |
| | | |potok, | | | | |
| | | |vodne | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |K2 – | | | | |
| | | |ostala | | | | |
| | | |kmet. | | | | |
| | | |zemlj. | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|Podeželsko |ČR-1a |SK – | popl |0,2 – 0,4 | | 25. |
| |naselje | |podeželsko | | | | člen|
| |v | |naselje | | | | |
| |poplavnem | |PC – | | | | |
| |območju | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|Podeželsko |ČR-2 |SK- | VV |0,2 – 0,4 | | |
| |naselje- | |podeželsko | KD | | | 25. |
| |sredina | |naselje | | | | člen|
| | | |CD – | | | | |
| | | |gasilski | | | | |
| | | |dom | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
| | | |O – vodno | | | | |
| | | |zajetje | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|Podeželsko |ČR-3 |SS – | VV |0,2 – 0,4 | | |
| |naselje- | |stanovanjsko | KD | | | 25. |
| |nad | |naselje | | | | člen|
| |cesto | |CD – | | | | |
| | | |vrtec, | | | | |
| | | |trgovina | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|Center |ČR-4 |CU – | KD | 0,6 | | |
| | | |centralni | |(odstopanje| | 26. |
| | | |del | | do 0,8) | | člen|
| | | |naselja | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
| | | |SS – | | | | |
| | | |stanovanjsko | | | | |
| | | |naselje | | | | |
| | | |ZS – | | | | |
| | | |šolsko | | | | |
| | | |igrišče | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|Obstoječa |ČR-5 |IG – | | | | 28. |
| |obrtna | |gospodarska | | | | člen|
| |cona | |cona | | | | |
| | | |SK – | | | | |
| | | |kmetija | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|Nova |ČR-6 |IG – | | | OPPN | 35. |
| |obrtna | |gospodarska | | | | člen|
| |cona | |cona | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|Novo |ČR-7 |SS – | | | OPPN | 35. |
| |stan. | |stanovanjsko | | | | člen|
| |naselje | |naselje | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|Romski |ČR-8 |SS – | | | | |
| |zaselek | |stanovanjsko | | | OPPN | 35. |
| | | |naselje | | | | člen|
| | | |ZS – | | | | |
| | | |igrišče | | | | |
| | | |IK – | | | | |
| | | |konjušnica | | | | |
| | | |CD- muzej | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|Opuščena |ČR-9 |ZS – | | | | 32. |
| |gramoznica | |rekreacijsko | | | | člen|
| | | |območje | | | | |
| | | |VC – vodna | | | | |
| | | |površine | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|pokopališče |ČR-10 |ZK – | KD | | | |
| | | |pokopališče | | | | 31. |
| | | |CD – | | | | člen|
| | | |vežica | | | | |
| | | |PO – | | | | |
| | | |parkirišče | | | | |
| | | |ob | | | | |
| | | |pokopal. | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Žižki |Podeželsko |ŽI-1 |SK – | KD |0,2 – 0,4 | | |
| |naselje | |podeželsko | VV | | | 25. |
| | | |naselje | EPO | | | člen|
| | | |IG – | NATU | | | |
| | | |gospodarska | | | | |
| | | |cona | | | | |
| | | |CD- vaški | | | | |
| | | |dom | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
| | | |ZD – | | | | |
| | | |ostale | | | | |
| | | |zelene | | | | |
| | | |površine | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Žižki |Obrtna |ŽI-2 |IG – | EPO | | OPPN | 35. |
| |cona | |gospodarska | NATU | | | člen|
| | | |cona | | | | |
| | | |ZD-druge | | | | |
| | | |zelene | | | | |
| | | |površine | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Žižki |Stanov. |ŽI-3 |SS – | | | OPPN | 35. |
| |objekti | |stanovanjsko | | | | člen|
| | | |naselje | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Žižki |pokopališče |ŽI-4 |ZK – | | | | 31. |
| | | |pokopališče | | | | člen|
| | | |CD – | | | | |
| | | |vežica | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Trnje |Podeželsko |TR-1 |SK – | POPL KD|0,2 – 0,4 | | |
| |naselje | |podeželsko | NV | | | 25. |
| | | |naselje | VV | | | člen|
| | | |CD – | EPO | | | |
| | | |vaško- | | | | |
| | | |gasilski | | | | |
| | | |dom | | | | |
| | | |ZS – | | | | |
| | | |igrišče | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
| | | |K2 – | | | | |
| | | |ostala | | | | |
| | | |kmet. | | | | |
| | | |zemlj. | | | | |
| | | |VC – vodna | | | | |
| | | |površine | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Trnje |Podeželsko |TR-1a |SK – | POPL |0,2 – 0,4 | | 25. |
| |naselje | |podeželsko | | | | člen|
| |v | |naselje | | | | |
| |poplavnem | |PC – | | | | |
| |območju | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Trnje |Romski |TR-2 |SS – | | | | 25. |
| |zaselek | |stanovanjsko | | | | člen|
| | | |naselje | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Trnje |Čistilna |TR-3 |O – | EPO | | | 30. |
| |naprava | |okoljska | NATU | | | člen|
| | | |infrastruktura| | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Trnje |Opuščena |TR-4 |ZS – | | | | 32. |
| |gramoznica | |površine | | | | člen|
| | | |za | | | | |
| | | |rekreacijo | | | | |
| | | |VC – vodne | | | | |
| | | |površine | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Trnje |pokopališče |TR-5 |ZK – | | | | 31. |
| | | |pokopališče | | | | člen|
| | | |CD – | | | | |
| | | |vežica | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Gornja |Podeželsko |BI-1 |SK – | POPL |0,2 – 0,4 | | |
|Bistrica |naselje | |podeželsko | VV | | | 25. |
| |– | |naselje IG | EPO | | | člen|
| |zahodni | |– | | | | |
| |del | |gospodarska | | | | |
| | | |cona PC- | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
| | | |IK- | | | | |
| | | |rastlinjak | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Gornja |kmetija |BI-2 |A- | EPO | | | |
|Bistrica | | |razpršena | NATU | | | 33. |
| | | |poselitev | VG | | | člen|
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Gornja |Podeželsko |BI-3 |SK – | POPL |0,2 – 0,4 | | |
|Bistrica |naselje | |podeželsko | VN | | | 25. |
| |– v | |naselje | | | | člen|
| |območju | |K2 – | | | | |
| |VN | |ostala | | | | |
| | | |kmetijska | | | | |
| | | |zemljišča | | | | |
| | | |G – gozdna | | | | |
| | | |zemljišča | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Gornja |Podeželsko |BI-4 |SK – | VV |0,2 – 0,4 | | |
|Bistrica |naselje | |podeželsko | | | | 25. |
| | | |naselje | | | | člen|
| | | |CD – vaški | | | | |
| | | |dom, | | | | |
| | | |gasilski | | | | |
| | | |dom, | | | | |
| | | |cerkev | | | | |
| | | |K2 – | | | | |
| | | |ostala | | | | |
| | | |kmet. | | | | |
| | | |zemljišča | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
| | | |PO- | | | | |
| | | |parkirišče | | | | |
| | | |O – | | | | |
| | | |okoljska | | | | |
| | | |infrastruktura| | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Gornja |Stanovanjsko|BI-5 |SS – | | | OPPN | 35. |
|Bistrica |naselje | |stanovanjsko | | | | člen|
| | | |naselje | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Gornja |Obrtna |BI-6 |PO – | | | | 34. |
|Bistrica |cona | |parkirišče | | | | člen|
| | | |za tovorna | | | | |
| | | |vozila | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Gornja |Centralni |BI-7 |CD – | | 1,6 | | |
|Bistrica |del | |družbeni | | | | 27. |
| | | |objekti, | | | | člen|
| | | |vežica | | | | |
| | | |ZK – | | | | |
| | | |pokopališče | | | | |
| | | |PO – | | | | |
| | | |parkirišče | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Srednja |pokopališče |BI-8 |ZK – | EPO | | | |
|Bistrica | | |pokopališče | NATU | | | 31. |
| | | |CD – | | | | člen|
| | | |vežica | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Srednja |Podeželsko |BI-9 |SK – | KD |0,2 – 0,4 | | |
|Bistrica |naselje | |podeželsko | EPO | | | 25. |
| | | |naselje | NATU | | | člen|
| | | |CD- | | | | |
| | | |gasilski | | | | |
| | | |dom, | | | | |
| | | |kulturni | | | | |
| | | |dom, vrtec | | | | |
| | | |K2 – | | | | |
| | | |ostala | | | | |
| | | |kmetijska | | | | |
| | | |zemljišča | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Srednja |Stanovanjsko|BI-10 |SK – | |0,2 – 0,4 | | 25. |
|Bistrica |naselje | |podeželsko | | | | člen|
| | | |naselje | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Srednja |Šola |BI-11 |CD – | EPO | 1,6 | | 27. |
|Bistrica | | |osnovna | NATU | | | člen|
| | | |šola | | | | |
| | | |ZS – | | | | |
| | | |šolsko | | | | |
| | | |igrišče | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Srednja |Čistilna |BI-12 |O – | EPO | | | 30. |
|Bistrica |naprava | |okoljska | NATU | | | člen|
| | | |infrastruktura| | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Srednja |Turistično |BI-13 |BT – | POPL | | | |
|Bistrica |– | |površine | NV | | OPPN | 35. |
| |rekreacijsko| |za turizem | EPO | | | člen|
| |območje | | | NATU | | | |
| |(Kantina) | | | VG | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Dolnja |Podeželsko |BI-14 |SK – | NV |0,2 – 0,4 | | |
|Bistrica |naselje | |podeželsko | KD | | | 25. |
| | | |naselje | VV | | | člen|
| | | |CD – vaški | EPO | | | |
| | | |dom | NATU | | | |
| | | |ZD – | | | | |
| | | |ostale | | | | |
| | | |zelene | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
| | | |G – gozdna | | | | |
| | | |zemljišča | | | | |
| | | |K2 – | | | | |
| | | |ostala | | | | |
| | | |kmet. | | | | |
| | | |zemlj. | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Dolnja |Podeželsko |BI-15 |SK – | NV |0,2 – 0,4 | | |
|Bistrica |naselje | |podeželsko | EPO | | | 25. |
| |– | |naselje | NATU | | | člen|
| |zaselek | | | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Dolnja |Podeželsko |BI-16 |SK- | NV |0,2 – 0,4 | | |
|Bistrica |naselje | |podeželsko | EPO | | | 25. |
| |– | |naselje | NATU | | | člen|
| |zaselek | | | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Dolnja |pokopališče |BI-17 |ZK – | EPO | | | 31. |
|Bistrica | | |pokopališče | NATU | | | člen|
| | | |CD – | | | | |
| | | |vežica | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Dolnja |Turistično |BI-18 |BT- | NV | | OPPN | 35. |
|Bistrica |območje | |turistično | EPO | | | člen|
| |Bobri | |območje | NATU | | | |
| | | |VC – vodna | | | | |
| | | |površina | | | | |
| | | |ZS – | | | | |
| | | |športne in | | | | |
| | | |rekreacijske | | | | |
| | | |površine | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Gornja |Območje |BI-19 |K1 – | VV | | | |
|Bistrica |krajine | |najboljša | EPO | | | 36. |
| |z | |kmet. | NATU | | | člen|
| |razpršeno | |zemlj. | VG | | | |
| |poselitvijo | |K2 – | | | | |
| |v | |ostala | | | | |
| |območju | |kmet. | | | | |
| |VN | |zemlj. | | | | |
| | | |G – gozdna | | | | |
| | | |zemljišča | | | | |
| | | |VC – vodne | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |A – | | | | |
| | | |razpršene | | | | |
| | | |kmetije | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Gornja |Območje |BI-20 |K1- | POPL | | | |
|Bistrica,|krajine | |najboljša | NV | | | 36. |
|Dolnja |za | |kmet. | EPO | | | člen|
|Bistrica |nasipom | |zemlj. | NATU | | | |
| | | |K2 – | VG | | | |
| | | |ostala | | | | |
| | | |kmetijska | | | | |
| | | |zemlj. | | | | |
| | | |G – gozdna | | | | |
| | | |zemljišča | | | | |
| | | |VC – vodne | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |N – | | | | |
| | | |visokovodni | | | | |
| | | |nasip | | | | |
| | | |ZS – | | | | |
| | | |opuščene | | | | |
| | | |gramoznice | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Gornja |Opuščena |BI-21 |ZS – | | | | 32. |
|Bistrica |gramoznica | |rekreacijska | | | | člen|
| | | |površina | | | | |
| | | |VC – vodna | | | | |
| | | |površina | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Dolnja |Obrtna |BI-22 |IG – | EPO | | | 29. |
|Bistrica |delavnica | |gospodarska | NATU | | | člen|
| | | |cona | | | | |
| | | |ZD- druge | | | | |
| | | |zelene | | | | |
| | | |površine | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Območje |Območje |ČR-11 |K1 – | VV | | | |
|občine |krajine | |najboljša | | | | 36. |
| |Med | |kmetijska | | | | člen|
| |naselji | |zemljišča | | | | |
| | | |G – gozdna | | | | |
| | | |zemljišča | | | | |
| | | |O – | | | | |
| | | |okoljska | | | | |
| | | |infrastruktura| | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Črenšovci|Geotermalna |ČR-12 |LP – | POPL | | OPPN | 35. |
| |vrtina | |površina | EPO | | | člen|
| | | |podzemnega | NATU | | | |
| | | |pridobivalnega| | | | |
| | | |prostora | | | | |
| | | |(geotermalna | | | | |
| | | |vrtina) | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Območje |Območje |ČR-13 |K1 – | NV | | | |
|občine |krajine | |najboljša | POPL | | | 36. |
| | | |kmet. | VV | | | člen|
| | | |zemlj. | KD | | | |
| | | |K2 – | EPO | | | |
| | | |ostala | NATU | | | |
| | | |kmet. | | | | |
| | | |zemlj. | | | | |
| | | |G – gozdna | | | | |
| | | |zemljišča | | | | |
| | | |VC – vodne | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |O – vodna | | | | |
| | | |zajetja | | | | |
| | | |A – | | | | |
| | | |razpršena | | | | |
| | | |poselitev | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
| | | |OO – | | | | |
| | | |ostala | | | | |
| | | |območja | | | | |
| | | |(deponija | | | | |
| | | |za gnoj) | | | | |
| | | |ZD-druge | | | | |
| | | |zelene | | | | |
| | | |površine | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
|Območje |Območje |ČR-14 |K1 – | POPL | | | |
|občine |krajine | |najboljša | VV | | | 36. |
| | | |kmet. | KD | | | člen|
| | | |zemlj. | NV | | | |
| | | |K2 – | | | | |
| | | |ostala | | | | |
| | | |kmet. | | | | |
| | | |zemlj. | | | | |
| | | |G – gozdna | | | | |
| | | |zemljišča | | | | |
| | | |VC – | | | | |
| | | |potoki, | | | | |
| | | |opuščene | | | | |
| | | |gramoznice | | | | |
| | | |PC – | | | | |
| | | |površine | | | | |
| | | |cest | | | | |
+---------+------------+------+--------------+--------+-----------+--------+-----+
2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju posameznih enot urejanja v naseljih
24. člen
(prostorski izvedbeni pogoji)
(1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij določajo:
– namembnost in vrsto posegov v prostor,
– lego, velikost in oblikovanje objektov,
– parcelacijo,
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
– varovanje zdravja ljudi,
– drugo.
(2) V vseh enotah urejanja so na območjih stavbnih zemljišč z oznakami podrobnejše namenske rabe SK, SS, CD, CU, BT, IG in IK, razen če za posamezno območje podrobne namenske rabe ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi:
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti objekta,
– vzdrževanje objekta in
– gradnja in postavitev pomožnih objektov, ki so:
– objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec velikosti do 150 m2, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik velikosti do 150 m2, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, hlevski izpust, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin, kašča),
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja do velikosti 30 m2, pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, vrtina ali vodnjak za raziskave,
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi),
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– objekt za telekomunikacijsko opremo,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza),
– urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave).
25. člen
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih naselij)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja z oznakami: ČR-1, ČR-2, ŽI-1, TR-1, BI-1, BI-3, BI-4, BI-9, BI-10, BI-14, BI-15 in BI-16 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi z oznako podrobnejše namenske rabe SK, dopustne:
– eno ali več stanovanjske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske, družbene, gostinske in druge stavbe za storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti,
– gradbeno inženirski objekti (regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter predelavo in skladiščenje pridelkov.
(2) V enotah urejanja z oznakami: ČR-3 in TR-2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje in spremljajočim dejavnostim z oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustne:
– eno ali več stanovanjske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– gradbeno inženirski objekti (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov pod pogojem, da se ne poveča kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov (hlevi) na posamični kmetiji.
(3) V podenotah z oznakami ČR-1a in TR-1a, ki sta poplavni območji, so dovoljeni posegi na podlagi predpisov o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda. Dopustno je vzdrževanje obstoječih objektov ter ukrepi in gradnje, ki jih dopuščajo predpisi s področja voda. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 42. člena tega odloka.
(4) V enotah urejanja ČR-2, ČR-3, ŽI-1, TR-1, BI-4, BI-9 in BI-14 so na območjih centralnih dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe CD, ki so namenjena za družbene dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom, dom za starejše občane, verski dom, mrliške vežice, ostalo) ter varstvu otrok, dopustne:
– upravne in pisarniške stavbe,
– stavbe za družbene, kulturne, vzgojno varstvene in storitvene dejavnosti,
– gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) in pomožni objekti, razen kmetijsko-gozdarskih pomožnih objektov.
(5) V enoti urejanja TR-1 je na območjih zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so namenjene rekreaciji in športu, dopustna gradnja ograje ob igrišču in gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna).
(6) V enotah urejanja ŽI-1 in BI-14 je na območjih zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki so namenjene ostalim zelenim površinam, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev pomožnih objektov (objekti za lastne potrebe, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti).
(7) V enotah urejanja ŽI-1 na območju obstoječe delavnice in v enoti BI-1 na območju vrtnarije, so na zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe IG, ki so namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in industrijskim dejavnostim, dopustne:
– obrtne stavbe in skladišča,
– stavbe za storitvene dejavnosti (trgovina, gostinstvo),
– upravne in pisarniške stavbe,
– gradbeno inženirski objekti (ceste in poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).
(8) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(9) V enotah urejanja ČR-1a in TR-1a so na območjih vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja:
– objektov javne infrastrukture in objektov potrebnih za rabo in varstvo voda,
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.
(10) V enotah urejanja naselij ČR-1, TR-1, BI-3, BI-4, BI-9 in BI-14 je na območjih kmetijskih zemljišč s oznako podrobnejše namenske rabe K2 dopustna gradnja:
– gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožnih infrastrukturnih objektov (objekt za odvodnjavanje ceste, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključni plinovod, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave),
– pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (kozolec do dolžine 30 m, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin neposredno na kmetijskem zemljišču, senik do velikosti 30 m2, čebelnjak, poljska pot, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, ograje za pašo živine).
(11) V enotah urejanja ČR-2 in BI-4 je na območjih vodnih črpališč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in označena s šifro podrobnejše namenske rabe O, so dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o odjemu in preskrbi s pitno vodo.
(12) V enotah urejanja BI-3 in BI-14 je na območjih gozdnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe G, dopustna postavitev:
– enostavnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, gozdna cesta),
– pomožnih infrastrukturnih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– ureditve začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del.
(13) V enoti urejanja BI-1 je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe IK, ki so namenjena površinam z objekti za kmetijsko proizvodnjo, možna postavitev rastlinjaka za vzgojo vrtnin in cvetja.
(14) V enoti urejanja BI-4 je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe PO, ki so namenjene ostalim prometnim površinam, možna ureditev parkirišča za tovorna vozila.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Najmanjši odmik zunanje stene novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmik od parcelne meje je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je najmanj 5,0 m.
Že obstoječi objekti, ki so zgrajeni bližje meji, kot je to določeno v prvem odstavku se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v odmikih, ki so pogojeni z lego obstoječega objekta. Pri tovrstnih gradbenih posegih ni potrebno soglasje mejaša.
(2) Ob ulicah se pri gradnji novih objektov upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locirajo le manjši pomožni objekti, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov.
(3) Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov, se nove objekte locira ob gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnih prikazov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico.
(4) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe ter objekte za centralne dejavnosti) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih parcelah, če je do parcele zagotovljen dovoz z javne ceste. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če je do parcele že urejena javna dovozna pot.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in ne sme presegati polovične velikosti pripadajoče parcele. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele) znaša od 0,2 pri domačijah do 0,4 pri parcelah s stanovanjskimi, družbenimi in drugimi javnimi objekti.
(2) Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina javnih objektov (trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe ter objekti za centralne dejavnosti) je do tri etaže nad terenom. Kota pritličja je do 0,30 m nad urejenim terenom. V vseh enotah, razen v podenotah ČR-1a in TR-1a, so objekti lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(3) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov v vseh enotah, razen v enotah ČR-8 in TR-2 mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,2 do 1:2, lahko je lomljena v L ali U. Z dozidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolgovata.
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne na obrtnih in poslovnih objektih ter na manjših pomožnih objektih. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu.
(3) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov v enotah urejanja ČR-3 in TR-2 je lahko podolgovata ali kvadratna. Strehe na objektih so lahko dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 25–45 stopinj.
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti je 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko visoka do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran prometa po javni cesti.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se na njih izvaja gradnja, je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+----------------------+---------------------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) na enoto |
+----------------------+---------------------------------------+
|Stanovanjski objekti |1,5 PM na stanovanje |
+----------------------+---------------------------------------+
|Poslovni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine |
|(pisarne) | |
+----------------------+---------------------------------------+
|Prodajni prostori |1 PM na 30 m2 koristne površine |
+----------------------+---------------------------------------+
|Obrt, servisi |1 PM na 2 zaposlena |
+----------------------+---------------------------------------+
|Gostinski objekti |1 PM na 10 sedežev |
+----------------------+---------------------------------------+
|Gostišča s prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže |
+----------------------+---------------------------------------+
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(4) Širina novih dovoznih cest, ki se načrtujejo za dostop do stanovanjskih objektov v ozadju obcestne zazidave, mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 37. in 38. člena tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enotah urejanja ČR-1, ČR-2, ŽI-1, TR-1, BI-9 in BI-14 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2) V območje kulturne dediščine v enoti urejanja ČR-3 se ne sme postavljati pomožnih objektov, graditi javno gospodarsko infrastrukturo ali posegati v območje na način, ki utegne poškodovati najdišče. Gradnja ali postavitev objektov je možna izjemoma ob predhodno opravljenih arheoloških raziskavah.
(3) V enotah urejanja ŽI-1, TR-1, BI-3, BI-10, BI-14 in BI-15 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Črenšovci« (ZRSVN, OE Maribor, marec 2007), ki se hranijo na sedežu občine.
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 39., 40., 41., 42. in 43. člena tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 44., 45., 46., 47. in 48. člena tega odloka.
26. člen
(centralni del naselja Črenšovci)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja ČR-4 so na območju stavbnih zemljišč v centralnem delu naselja Črenšovci, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki je namenjeno oskrbnim, storitvenim, družbenim, športnim in kulturnim dejavnostim ter bivanju, dopustne:
– eno in več stanovanjske stavbe,
– gostinske in nastanitvene stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),
– gradbeno inženirski objekti (lokalne ceste in poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožni objekti, ki so:
– objekti za lastne potrebe (garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja do velikosti 30 m2, pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, vrtina ali vodnjak za raziskave,
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi),
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– objekt za telekomunikacijsko opremo,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza),
– urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave).
(2) Na območju z oznako podrobnejše namenske rabe SS, ki je namenjeno za stanovanja in dopolnilne servisne dejavnosti, so dopustne:
– eno ali več stanovanjske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske, družbene, gostinske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– gradbeno inženirski objekti (regionalne ceste, lokalne ceste in javne poti, ter nekategorizirane ceste, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožni objekti, ki so:
– objekti za lastne potrebe (garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja do velikosti 30 m2, pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, vrtina ali vodnjak za raziskave,
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi),
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– objekt za telekomunikacijsko opremo,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza),
– urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave).
Kmetijski objekti za rejo živali, ki so v območju enote, se ne smejo povečevati, prav tako se ne sme povečati njihova kapaciteta.
(3) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(4) Na območjih zelenih površin, ki so namenjene rekreaciji z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna gradnja ograje ob igrišču, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna).
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od parcelne meje je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
Že obstoječi objekti, ki so zgrajeni bližje meji, kot je to določeno v prvem odstavku se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v odmikih, ki so pogojeni z lego obstoječega objekta. Pri tovrstnih gradbenih posegih ni potrebno soglasje mejaša.
(2) Ob ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike z daljšo stranico vzporedno s cesto. Velikost objektov na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša 0,6.
Možna so odstopanja z zmanjšanjem faktorja zazidanosti do 0,8, če je zagotovljena normalna uporaba in vzdrževanje objekta.
(2) Višina stanovanjskih objektov je dve etaži nad urejenim terenom, višina javnih objektov je največ tri stanovanjske etaže nad urejenim terenom. Kota tal pritličja je na višini 0,30 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(3) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov je poljubna. Strehe na vseh objektih so dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Ravne strehe so možne izjemoma, kadar gre za kvalitetno moderno arhitekturo. Enokapne in ravne strehe so možne tudi na pomožnih objektih. Fasade so opleskane v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.
(3) Ob igrišču je dopustna dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovanci, parkirišča s travnimi kockami ali z asfaltno prevleko.
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko višja (do 2 m). Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Vsaka samostojna parcela na kateri je objekt, mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Posamezna parcela z objektom mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
+----------------------+---------------------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) na enoto |
+----------------------+---------------------------------------+
|Večstanovanjski |1,5 PM na stanovanje |
|objekti | |
+----------------------+---------------------------------------+
|Poslovni in javni |1 PM na 30 m2 neto površine |
|prostori | |
+----------------------+---------------------------------------+
|Prodajni prostori |1 PM na 30 m2 koristne površine |
+----------------------+---------------------------------------+
|Gostišča s prenočišči |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže |
+----------------------+---------------------------------------+
|Obrt, servisi |1 PM na 2 zaposlena |
+----------------------+---------------------------------------+
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 37. in 38. člena tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enoti urejanja se pridobijo kulturno-varstveni pogoji in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnih spomenikov se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. Za območje enote veljajo še splošni pogoji iz 39. člena tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je območje enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 44., 45., 47. in 48. člena tega odloka.
27. člen
(območja centralnih dejavnosti)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja z oznakami BI-7 in BI-11 so na območjih centralnih dejavnosti z oznako CD, ki so namenjena za družbene dejavnosti dopustne:
– stavbe splošnega družbenega pomena (za izobraževanje, kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),
– upravne in pisarniške stavb s stanovanji,
– stavbe za storitvene dejavnosti s stanovanji,
– gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– mrliška vežica v enoti urejanja BI-7.
(2) V enoti urejanja BI-7 je na območju pokopališča z oznako podrobnejše namenske rabe ZK, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za umrle, možna postavitev spomenikov, spominskih obeležij, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter ureditev parkirišč.
(3) V enoti urejanja BI-7 je na območju parkirišča z oznako podrobnejše namenske rabe PO možna ureditev parkirišča za osebna vozila in gradnja energetskih infrastrukturnih objektov. Možna je tudi ureditev javne razsvetljave.
(4) Na območjih zelenih površin v enoti urejanja BI-11 z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, ki so namenjene rekreaciji, je dopustna gradnja ograje ob igrišču, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna).
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od parcelne meje je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
Že obstoječi objekti, ki so zgrajeni bližje meji, kot je to določeno v prvem odstavku se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v odmikih, ki so pogojeni z lego obstoječega objekta. Pri tovrstnih gradbenih posegih ni potrebno soglasje mejaša.
(2) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča za 20% sedanje tlorisne površine. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina objektov je največ tri stanovanjske etaže nad urejenim terenom, višina šolskega objekta je lahko 4 etaže nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(3) Pri določanju velikosti enostavnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo enostavnih objektov.
(4) Streha na vseh objektih je lahko v poljubnem naklonu ali ravna s poljubno kritino.
(5) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko se delno obdelajo v lesu.
(6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(7) Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.
(8) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Pri nadaljnjih gradnjah se upošteva faktor izkoriščenosti parcele (razmerje med bruto etažno površino vseh objektov na parceli in celotno površino parcele), ki znaša 1,6.
(2) V območju se izven parkirišč ob pokopališču zagotovi predpisano število parkirnih mest glede na število zaposlenih, in sicer 1 parkirno mesto na dva zaposlena. Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 37. in 38. člena tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 41., 42. in 43. člena tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 44., 45., 47. in 48. člena tega odloka.
28. člen
(obrtna cona v Črenšovcih)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja z oznako ČR-5 so na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe IG možne stavbe za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti ter gradbeno inženirski objekti (lokalne ceste in javne poti ter nekategorizirane ceste, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).
(2) Na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe SK so možne kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi in za bivanje (objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter kmetijski objekti za predelavo in skladiščenje pridelkov).
b) Pogoji glede lege in velikosti objektov
(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od parcelne meje je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki med objekti na sosednjih parcelah s stanovanjskimi objekti morajo biti najmanj tolikšni, kolikor znaša največja višina katerega od sosednjih objektov.
Že obstoječi objekti, ki so zgrajeni bližje meji, kot je to določeno v prvem odstavku se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v odmikih, ki so pogojeni z lego obstoječega objekta. Pri tovrstnih gradbenih posegih ni potrebno soglasje mejaša.
(2) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest ter glede na namembnost objekta, vendar ne sme presegati polovične velikosti pripadajoče stavbne parcele. Višina objektov ne sme presegati višine treh etaž nad terenom. Objekti so lahko podkleteni ob upoštevanju višine talne vode.
(3) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
c) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Strehe na objektih so poljubne. Fasade se opleska v svetlih barvah.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(3) Gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno.
(4) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,50 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Parcela z objektom mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
+----------------------+---------------------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) na enoto |
+----------------------+---------------------------------------+
|Poslovni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine |
|(pisarne) | |
+----------------------+---------------------------------------+
|Prodajni prostori |1 PM na 30 m2 koristne površine |
+----------------------+---------------------------------------+
|Obrt, servisi |1 PM na 2 zaposlena |
+----------------------+---------------------------------------+
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem.
(2) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetije se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja morajo biti nepropustni in brez odtoka ter vizualno zavarovani. Razredčena vsebina gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo splošni pogoji iz 37. in 38. člena tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela ocena požarne ogroženosti ter predvidijo ukrepi za preprečitev požara.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za vsak samostojen objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri vhodih v javne objekte, prometne površine in pri dovoz do objektov s poslovnimi funkcijami se omogoči dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(2) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je območje uvrščeno v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65dBA ponoči in 75dBA podnevi.
29. člen
(obrtna delavnica)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja z oznako BI-22 so na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe IG možne stavbe za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti, gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) ter gradnja in postavitev pomožnih objektov, ki so:
– objekti za lastne potrebe (garaža, nadstrešek, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak),
– ograje,
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– objekt za telekomunikacijsko opremo.
(2) Na območju zemljišč z oznako ZD, ki so druge zelene površine je možna gradnja gradbeno inženirskih objektov in pomožnih infrastrukturnih podzemnih objektov, postavitev ograje ter zasaditev drevja in grmičevja.
b) Pogoji glede lege in velikosti objektov
(1) Najmanjši odmik zunanje stene novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki med objekti na sosednjih parcelah s stanovanjskimi objekti morajo biti najmanj tolikšni, kolikor znaša največja višina katerega od sosednjih objektov.
Že obstoječi objekti, ki so zgrajeni bližje meji, kot je to določeno v prvem odstavku se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v odmikih, ki so pogojeni z lego obstoječega objekta. Pri tovrstnih gradbenih posegih ni potrebno soglasje mejaša.
(2) Velikost objektov se določi glede na velikost parcele in glede na namembnost objekta, vendar ne sme presegati polovične velikosti pripadajoče stavbne parcele. Višina objektov ne sme presegati višine dveh stanovanjski etaž nad terenom. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
c) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov se prilagodi namenu. Strehe na objektih so poljubne. Fasade se opleska v svetlih barvah.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objektov. Del parcele na zunanjem robu naselja se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(3) Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.
(4) Parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Ograja na vzhodni strani območja se obvezno ozeleni. V zeleni pas ob ograji se sadi avtohtono listnato drevje in grmičevje.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Parcela z objektom mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
+----------------------+---------------------------------------+
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) na enoto |
+----------------------+---------------------------------------+
|Poslovni prostori |1 PM na 30 m2 neto površine |
|(pisarne) | |
+----------------------+---------------------------------------+
|Prodajni prostori |1 PM na 30 m2 koristne površine |
+----------------------+---------------------------------------+
|Obrt, servisi |1 PM na 2 zaposlena |
+----------------------+---------------------------------------+
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem.
(2) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 37. in 38. člena tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Črenšovci« (ZRSVN, OE Maribor, marec 2007), ki se hranijo na sedežu občine.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 41. in 42. člena tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 44., 45., 47. in 48. člena tega odloka.
30. člen
(čistilne naprave)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
Na območjih stavbnih zemljišč v enotah urejanja TR-3 in BI-12 z oznako podrobne namenske rabe O, ki so površine okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja čiščenja odpadnih voda, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se poveča kapaciteta naprave ter gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
Objekte v območju čistilne naprave se prilagodi namenu. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
c) Ureditev parcele
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev nepozidanih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabijo listavci.
(2) Gradbeno inženirske objekte se izvede podzemno.
(3) Ograjo ob čistilni napravi se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je 2,0 m, ograja se lahko ozeleni.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Dodatno priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja BI-12 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Črenšovci« (ZRSVN, OE Maribor, marec 2007), ki se hranijo na sedežu občine.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 41. in 42. člena tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65dBA ponoči in 75dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 44., 45., 47. in 48. člena tega odloka.
31. člen
(območja pokopališč)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja ČR-10, ŽI-4, TR-5, BI-8 in BI-17 je na območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za umrle s oznako podrobnejše namenske rabe ZK, možna postavitev spomenikov in spominskih obeležij ter pomožnih infrastrukturnih objektov. Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna gradnja, rekonstrukcija in odstranitev mrliške vežice, gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) in pomožnih objektov (nadstrešek, utrjeno dvorišče, ograja, pomožni energetski in komunalni infrastrukturni objekti, spomeniki in spominska obeležja in urbana oprema: transparent, skulptura, obešanka).
(2) Na stavbnem zemljišču v enoti urejanja ČR-10, ki je namenjeno za prometno infrastrukturo s podrobnejšo namensko rabo PO je možna ureditev parkirišča za osebne avtomobile, javna razsvetljava in dopolnilna zasaditev.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu, kritina je opečna. Stanovanjski objekt v enoti urejanja ČR-10 se ne spreminja.
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
c) Ureditev parcele
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvedejo s tlakovanci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča značilne vrste drevja in grmičevja (ciprese, pušpan). Nadomestna ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m.
(2) Pomožne infrastrukturne objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 37. in 38. člena tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enoti urejanja ČR-10 in se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost cerkvene stavbe. V vplivnem območju so prepovedane ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se na območju pokopališč upošteva omejitve za območje II. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 45dBA ponoči in 55dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še pogoji iz 48. člena tega odloka.
32. člen
(opuščene gramoznice - rekreacijska območja)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
Na območjih opuščenih gramoznic v enotah urejanja ČR-9, TR-4 in BI-21, z oznako podrobne namenske rabe ZS in VC, ki so namenjena površinam za rekreacijo, je na zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe ZS dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, priključek na kanalizacijo) ter postavitev začasnih objektov (odprt sezonski gostinski vrt, šotor, oder z nadstreškom). Na območjih vodnih površin z oznako podrobne namenske rabe VC, je dopustna naprava lesenih pomolov. Na območjih vodnih površin veljajo še splošni pogoji za vodne površine iz 36. člena tega odloka.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
Oblika začasnih objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekt morajo biti pritlični in so lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Odmik objektov od vodne površine znaša 5,0 m. Velikost, oblika in obdelava objektov se podredi namenu.
c) Ureditev parcele
Ob vodni površini se lahko uredi utrjeno gramozirano parkirišče, v velikosti do 100 m2. Ostali del območja izven vodne površine se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Gradbeno inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte (cevovodi, energetski vodi) se izvede zemeljsko. Postavitev ograje ni dopustna.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
V območjih enot ni predvidenih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
33. člen
(kmetijski objekt v Gornji Bistrici)
a) Pogoji glede namembnosti območja:
(1) V enoti urejanja BI-2 je na območju stavbnega zemljišča z oznako podrobne namenske A, ki je namenjena površinam za kmetijske objekte izven naselja (razpršena poselitev), dopustna gradnja kmetijskih objektov za rejo živali, rastlinsko pridelavo in predelavo ter spravilo in skladiščenje pridelkov, gradnja stanovanjske hiše, gradnja gradbeno inženirskih objektov (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) ter gradnja in postavitev pomožnih objektov, ki so:
– objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi in
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec velikosti do 150 m2, kmečka lopa, silos, skedenj, senik velikosti do 150 m2, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, hlevski izpust, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin, kašča).
(2) Gradnja stanovanjske hiše je možna le v primeru istočasne gradnje kmetijskih objektov.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Oblika stanovanjskega objekta in kmetijskih objektov je podolžna, streha v naklonu z opečno kritino. Naklon strehe na stanovanjski hiši je od 35 do 45°. Vsi objekti morajo biti pritlični, kmetijski objekti so lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi.
(2) Velikost, oblika in obdelava objektov se podredi namenu. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
c) Ureditev parcele
Ob objektu se lahko uredi utrjeno gramozirano ali obdelano dvorišče. Ostali del območja se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Gradbeno inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte (cevovodi, energetski vodi) se izvede zemeljsko. Ograja se postavi ob parcelno mejo z odmikom, ki omogoča obdelavo sosednjih kmetijskih zemljišč. Višina ograje ne sme presegati 2,00 m.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Z utrjenih površin ob objektih se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Priključevanje objektov na električno omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi upravljavec.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Črenšovci« (ZRSVN, OE Maribor, marec 2007), ki se hranijo na sedežu občine.
34. člen
(parkirišče za tovornjake)
a) Pogoji glede namembnosti območja:
(1) V enoti urejanja BI-6 je na območju stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe PO, dopustna ureditev utrjenega parkirnega prostora za tovorna vozila, gradnja gradbeno inženirskih objektov (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) ter postavitev ograje.
b) Ureditev parcele
(1) Velikosti utrjenega parkirišča ne sme presegati 400 m2. Parkirišče mora biti utrjeno v nepropustni izvedbi. Ostali del parcele se zatravi in zasadi z drevjem in grmičevjem.
(2) Parkirišče se lahko ogradi. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 2,00 m. Ograja ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah mora biti postavljena tako, da omogoča preglednost in ne ovira prometa po javni cesti.
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
V območju enote ni predvidenih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Parkirišče se izvede v nepropustni izvedbi, meteorne vode s parkirišča odtekajo v tla ali površinski odvodnik le preko lovilca olj.
d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65dBA ponoči in 75dBA podnevi.
3. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
35. člen
(posegi na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov)
a) pogoji glede namembnosti območja:
(1) V enotah urejanja ČR-6, ČR-7, ČR-8, ČR-12, ŽI-2, ŽI-3, BI-5, BI-13 in BI-18, je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, zato je na območjih stavbnih zemljišč do izdelave le-teh dopustna le postavitev začasnih objektov za prireditve (pokrit prireditveni prostor).
(2) V enoti urejanja ŽI-3 so zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe SS namenjena bivanju (stanovanjske stavbe). V območju so do izdelave podrobnega prostorskega načrta dopustne tudi rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje obstoječih objektov ter postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt) in postavitev ograj.
(3) Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja upošteva naslednje pogoje glede namembnosti in oblikovanja območja:
– v enotah urejanja ČR-7, ŽI-3 in BI-5 so zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe SS namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostmi (stanovanjske stavbe, upravne in pisarniške stavb, stavbe za storitvene dejavnosti) ter gradnji gradbeno inženirskih objektov, pomožnih objektov in urbane opreme. Pri oblikovanju objektov se upošteva podolžna oblika objektov in višina, ki ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad terenom, objekte se locira v cestno linija;
– v enoti urejanja ČR-8 so zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe SS namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostmi (stanovanjske stavbe, upravne in pisarniške stavb, stavbe za storitvene dejavnosti), zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe CD centralnim dejavnostim (muzej), zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe IK kmetijskim objektom (konjušnica) in zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe ZS rekreaciji. V vseh območjih podrobnejše namenske rabe je možna še gradnja in postavitev gradbeno inženirskih objektov, pomožnih objektov in urbane opreme;
– v enotah urejanja ČR-6 in ŽI-2, ki so gospodarske cone z oznako podrobne namenske rabe IG in namenjene za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in poslovne dejavnosti, so dopustne obrtne in proizvodne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za skladišča, gradbeno inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema. Pri razmestitvi objektov se upošteva faktor zazidanosti 0,6, pri oblikovanju objektov pa višina, ki ne sme presegati treh stanovanjskih etaž nad terenom;
– v enotah urejanja BI-13 in BI-18, ki sta namenjeni za turizem in rekreacijo z oznako podrobne namenske rabe BT je dopustna gradnja turističnih objektov za gostinsko ponudbo in nastanitev ter pripadajočih rekreacijskih površin in gospodarske infrastrukture. Pri oblikovanju objektov se upošteva vse značilnosti pomurske arhitekture (podolgovati tlorisi, dvokapnice z naklonom od 25 do 45 stopinj in opečno ali opeki podobno kritino, višina objekta 1,5 etaže nad terenom);
– v enoti urejanja ČR-12, ki je območje geotermalne vrtine s oznako podrobnejše namenske rabe LP, je dopustna naprava objektov za odvzem geotermalne vode ter gradnja začasnih pomožnih objektov (pritlični objekt, nadstrešek, utrjeno dvorišče, pomožni infrastrukturni objekti za potrebe črpanja geotermalne vode.
b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja
(1) V vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta, se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi namenu območja. V enoti urejanja ČR-7 se objekte locira dvostransko ob podaljšku Zadružne ulice. Parcelacija mora biti pravokotna na ulico.
(2) V enoti urejanja ŽI-3 se mora nova dovozna ulica priključiti na obstoječo ulico. Širina nove ulice mora omogočati dvosmerni promet.
c) Ostali pogoji
(1) V enoti BI-18 se rešitve za načrtovane ureditve lahko pridobi z javnim natečajem.
(2) V enoti ČR-12 se pri načrtovanju podrobnejših ureditev upošteva, da je območje v širšem poplavnem območju.
4.0. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih krajine
36. člen
(območja urejanja na območju krajine)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Enote urejanja BI-19, BI-20, ČR-11, ČR-13 in ČR-14 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe VC. Po posameznih enotah urejanja so tudi druga zemljišča z oznakami podrobnejše namenske rabe, ki pa v enoti ne prevladujejo.
(2) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni:
– gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožni infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključni plinovod, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, poljska pot, vrtina ali vodnjak za namakanje, ograje za pašo živine, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin, kozolec, senik, staja za živino, utrjena gnojišča,
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo).
V enotah urejanja ČR-11 in ČR-14 je dopustno izvajanje lokalnih kmetijskih operacij za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo.
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe.
Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega
prostorskega načrta.
(4) Gradbeno inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se lahko postavi le za določen čas, po preteku določenega časa se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
(5) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni:
– gradbeno inženirski objekti (cevovodi, vodna zajetja, vodohrani, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožni infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave),
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, gozdna pot),
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine).
(6) Posegi so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in pod pogojem, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo v tem območju varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
(7) V gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(8) Na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:
– objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(9) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(10) V enotah urejanja BI-19 in ČR-13 je na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve z oznako podrobnejše namenske rabe A dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje za naslednje vrste objektov:
– stanovanjske stavbe,
– kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter predelavo in skladiščenje pridelkov,
– gostinske in druge stavbe za storitvene in dopolnilne kmetijske dejavnosti,
– gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožne objekte, ki so:
– objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),
– ograje,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec velikosti do 150 m2, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik velikosti do 150 m2, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, hlevski izpust),
– pomožni infrastrukturni objekti (za spremljanje stanja okolja do velikosti 30 m2, pomožni cestni, energetski objekti in komunalni objekti, vrtina ali vodnjak za raziskave),
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, sprehajalna pot, trimska steza),
– urbana oprema (skulptura in druga prostorska inštalacija, vodnjak oziroma okrasni bazen).
Novogradnja stanovanjskih in kmetijskih objektov je možna le ob predhodni odstranitvi obstoječih objektov.
(11) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustna tekoča vzdrževalna dela, ureditev kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(12) V enoti urejanja ČR-11 in ČR-13 so na območjih vodnih črpališča z oznako podrobnejše namenske rabe O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo ter na pripadajočih varstvenih pasovih, ki so del osnovne namenske rabe, dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o odjemu in preskrbi s pitno vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.
(13) V enoti urejanja ČR-13 je na območju zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe OO dopustna ureditev utrjene površine za začasno deponijo za gnoj, gnojila in kmetijske pridelke, v maksimalni velikosti 20 arov. Na območju ni dopustno postavljati nobenih objektov.
(14) V enotah urejanja BI-20 in ČR-13, na območjih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZS in VC, ki so opuščene gramoznice in namenjene površinam za rekreacijo (ribniki), niso dopustni nobeni posegi. Na območjih vodnih površin veljajo še splošni pogoji za vodne površine iz 8. točke tega člena.
(15) V enoti urejanja BI-20 na območju zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe N, ki je območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (visokovodni nasip ob reki Muri) niso dopustni nobeni posegi, razen vzdrževalnih del.
(16) V enoti urejanja ČR-13 na območju zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki je območje opuščene gramoznice brez vodne površine, niso dopustni nobeni posegi. Območje se ohranja v naravnem stanju.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru funkcionalnega zemljišča, ki je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za obstoječe objekte. Odmik zunanje stene novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste.
Že obstoječi objekti, ki so zgrajeni bližje meji, kot je to določeno v prvem odstavku se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v odmikih, ki so pogojeni z lego obstoječega objekta. Pri tovrstnih gradbenih posegih ni potrebno soglasje mejaša.
(2) Velikost objektov na vseh stavbnih parcelah se pri ponovni gradnji lahko poveča največ za 20% obstoječe tlorisne velikosti. Višina se ne spreminja. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(3) Strehe na vseh objektih so dvokapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Enokapne in ravne strehe so možne le na pomožnih objektih.
(4) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo- rjavo). Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti ozelenjen. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvaja v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 37. in 38. člena tega odloka.
č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enotah urejanja ČR-13 in ČR-14 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.
(2) V enotah urejanja BI-19, BI-20 in ČR-13 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Črenšovci« (ZRSVN, OE Maribor, marec 2007), ki se hranijo na sedežu občine.
(3) Na poplavnem območju v enotah urejanja BI-20, ČR-13 in ČR-14 se izvaja le posege, ki izhajajo iz osnovne namenske rabe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Na območju varstvenih pasov vodnega črpališča, ki je del osnovne namenske rabe, so dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o odjemu in preskrbi s pitno vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov.
(5) Na območju deponije v enoti ČE-13 se gnoj deponira največ za 6 mesecev, potem se v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla razvozi na kmetijska zemljišča in takoj podorje.
(6) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 39., 40., 41. in 42. člena tega odloka.
d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke (1) tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 44., 45., 47. in 48. člena tega odloka.
5. Skupni in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
37. člen
(območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme)
(1) Gradbene posege v vseh prostorskih enotah naselja se izvede le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture načrtovana. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke za kanalizacijo, vodovod in elektriko ter tk omrežje.
(2) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvede podzemno. Vso predvideno gospodarsko javno infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(4) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture na poplavnih območjih se upošteva poplavna varnost ter predvidi celovite ali omilitvene ukrepe za preprečevanje ogroženosti in varstvo teh objektov in širšega območja. Z izgradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ne sme zmanjšati velikost retenzijskega območja.
38. člen
(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Infrastrukturne koridorje se praviloma združuje v skupne koridorje. Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo.
(2) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(3) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(4) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.
(5) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
(6) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Nove in nadomestne električne vode in priključke se v odprtem prostoru izvede zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
(7) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem (vključno z telekomunikacijskimi antenami in oddajniki) se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
(8) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah se uredi javna razsvetljava.
(9) Nove in nadomestne električne vode in priključke v odprtem prostoru se izvede zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša 2x25 m za zračne vode oziroma 2x10 m za zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV; 2x15 m za zračne vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1 m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do vključno 20 kV. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.
(10) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije- sončna energija, geotermalna energija in energija biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz kmetijstva.
(11) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
(12) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega tk omrežja. V primeru premestitve tk naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo tk omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec tk omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca tk naprav.
(13) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh enotah urejanja. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov. V stanovanjskih območjih se preveri vplive sevanja.
(14) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.
6. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
39. člen
(celostno ohranjanje KD)
(1) V Občini Črenšovci je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93) ter evidentirana v registru kulturne dediščina na območju Občine Črenšovci. Območja in objekti kulturne dediščine so razvidna iz javnih evidenc. Vse objekte in območja kulturne dediščine se ohranja v celoti. V območjih enot kulturne dediščine in njihovem vplivnem območju so dovoljeni posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in zvišanju njene kakovosti, pri čemer se upošteva varstveni režim skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
(2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
40. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju Občine Črenšovci je več območij varstva narave, in sicer: območja naravnih vrednot, ekološko pomembno območje, posebna varstvena območja (območja NATURA 2000) in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave, razen območij habitatnih tipov so razvidna iz javnih evidenc.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo Strategije prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Črenšovci« (ZRSVN, OE Maribor, marec 2007), ki se hranijo na sedežu Občine Črenšovci.
41. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.
(2) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz občinskih predpisov.
(3) Gozdove v Občini Črenšovci se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove.
(4) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta.
42. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno in požarno ogroženih območjih ter ukrepe za zaklanjanje v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upošteva se tudi zakonodajo in ukrepe za preprečitev razlitja nevarnih snovi ob transportu na javnih cestah.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Kolikor bodo predvidena območja poselitve posegala na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
(3) Pri vseh posegih se upošteva pogoje za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem prometu.
(4) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za preprečitev požara.
43. člen
(obrambne potrebe)
Na območju Občine Črenšovci ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani.
7. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
44. člen
(varovanje zdravja)
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(3) Pri vseh posegih v območja varstvenih pasov vodnih virov se upošteva določila občinskega predpisa o varstvenih pasovih okrog črpališč pitne vode v Črenšovcih, Žižkih, Trnju, Dolnji Bistrici in Gornji Bistrici.
45. člen
(varstvo zraka)
Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
46. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se celotno območje občine uvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom, razen območij družbenih dejavnosti, v katerih se zadržujejo otroci (šole, vrtci) in v katerih se opravljajo druge dejavnosti (cerkev, pokopališča), ki se uvrstijo v območje z II. stopnjo varstva pred hrupom ter območja poslovnih con, ki se uvrstijo v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Pri načrtovanju novih posegov se izdela oceno obremenjenosti okolja s hrupom ter zagotovi ustrezne ukrepe za zaščito varovanih prostorov in zemljišč pred hrupom ter virov hrupa z upoštevanjem predvidenih povečanj obremenite v 20-letnem planskem obdobju.
47. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačano plošča nad pritličjem.
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.
48. člen
(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)
Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje.
8. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora
49. člen
(pogoji nosilcev urejanja prostora)
(1) Varovalni pas državne ceste je 25 m na vsako stran ceste. V tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:
– globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,
– višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,
– odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
(2) Varovalni pas pri občinskih cestah je 6,0 m na vsako stran od cestnega sveta, pri javnih poteh pa 4,0 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste.
(3) Vodovarstvena območja vodnih virov so zavarovana z občinskim Odlokom o varstvenih pasovih okrog črpališč pitne vode v Črenšovcih, Žižkih, Trnju, Dolnji Bistrici in Gornji Bistrici (Uradni list RS, št. 16/99). Območja obsegajo najožji varstveni pas z namensko rabo oskrbe z vodo in so ograjeni, ožji varstveni pas s sanitarnim režimom varstva in širši varstveni pas, ki določa prispevno območje. Pri izvajanju osnovne namenske rabe in vseh posegih na tem območju se upošteva, določila navedenega odloka.
(4) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri reki Muri, ki je voda 1. reda, sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih potokih (potok Črnec) pa 5,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah.
(5) Preko Občine Črenšovci potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju objektov, instalacij in naprav, ki so višje od 30 m od okoliškega terena oziroma višji od 25 m od terena in so v koridorjih večji infrastrukturnih koridorjev, upošteva predpise s področja letalstva. Za vsak poseg, ki s svojo višino utegne vplivati na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega organa za civilno letalstvo.
IV. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
50. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
1. Družbeni plan razvoja Občine Lendava za obdobje 1986–1990 (Uradne objave pomurskih občin št. 21/87) v delu, ki se nanaša na določitev namenske rabe zemljišč na območju Občine Črenšovci ter vse njegove spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na Občino Črenšovci:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 81/97),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 20/00),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 100/00);
2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Črenšovci in njegove spremembe in dopolnitve (Uradni list RS, št. 15/98, 37/98, 65/00, 1/01, 44/01 in 33/02).
51. člen
(dokončanje postopkov)
Upravne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje Občine Črenšovci in na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Črenšovci, se konča na podlagi navedenih aktov.
52. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
53. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. OS-146/24-09
Črenšovci, dne 4. novembra 2009
Župan
Občine Črenšovci
Anton Törnar l.r.
