Uradni list

Številka 12
Uradni list RS, št. 12/2007 z dne 12. 2. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 12/2007 z dne 12. 2. 2007

Kazalo

568. Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpita za izvršitelja, stran 1417.

Na podlagi 5. točke prvega odstavka 281. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o programu in načinu opravljanja izpita za izvršitelja
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa program izpita za izvršitelja (v nadaljnjem besedilu: izpit), sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, vsebino in obliko prijave k izpitu, potek in ocenjevanje izpita, zapisnik o poteku izpita, potrdilo o opravljenem izpitu, plačilo stroškov izpita, vodenje evidenc o izpitih in druga vprašanja v zvezi z načinom opravljanja izpita.
2. člen
(naloge ministrstva)
V okviru izvajanja izpitov ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), opravlja naslednje naloge:
– spremlja in usklajuje delo izpitnih komisij,
– skrbi za nemoteno in usklajeno delo izpitnih komisij,
– najmanj enkrat letno skliče posvet predsednikov in članov izpitnih komisij ali jih na drugačen način seznani z ugotovitvami o izvajanju tega pravilnika zaradi poenotenja kriterijev na izpitih,
– opravlja strokovna in administrativno-tehnična dela za izpitno komisijo,
– zagotavlja sredstva za plačilo za delo in povračilo potnih stroškov predsednikov in članov komisij ter zapisnikarjev.
II. PROGRAM IZPITA
3. člen
(vsebina)
Izpit zajema preverjanje znanja s področja ustavne ureditve, organizacije pravosodja in državne uprave ter temelje pravne ureditve Evropske unije, civilnega procesnega prava s poudarkom na izvršilnem postopku in postopku zavarovanja, in drugih izbranih področij prava in ekonomije ter vključuje poleg poznavanja predpisov z navedenih področij tudi teorijo in sodno prakso z navedenih področij.
4. člen
(področja)
(1) Program izpita iz prejšnjega člena obsega preverjanje znanj z naslednjih področij:
1. Ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprave ter temelji pravne ureditve Evropske unije:
– veljavna ustavna ureditev, temeljne človekove pravice in svoboščine;
– ustavna ureditev pravosodja, s poudarkom na sodstvu;
– organizacija pravosodja na sploh in organizacija notariata, odvetništva, državnega pravobranilstva ter sodstva s poudarkom na določbah, ki urejajo organizacijo in vrsto sodišč, pristojnosti sodišč in sodni red;
– ustavna ureditev in organizacija državne uprave;
– temelji pravne ureditve Evropske unije glede pravne narave in vrste pravnih aktov Evropske unije ter sodnega varstva v Evropski uniji.
2. Civilno procesno pravo:
– temeljna načela in pojmi ter osnove poteka sodnih postopkov;
– pravdni postopek s poudarkom na določbah zakona o pravdnem postopku, ki se subsidiarno uporabljajo v izvršilnem postopku in postopku zavarovanja;
– izvršilni postopek in postopek zavarovanja po določbah zakona o izvršbi in zavarovanju in podzakonskih aktov s poudarkom na:
• temeljna načela izvršilnega postopka;
• potek izvršilnega postopka in postopka zavarovanja;
• pristojnosti, pravice in obveznosti sodišča, izvršitelja, strank, udeležencev in drugih oseb v postopku;
• izvršilna sredstva in predmeti izvršbe za izterjavo denarne terjatve ter uveljavitev nedenarne terjatve;
• stroški izvršilnega postopka, varščina in obračun plačila za delo in stroške izvršitelja;
• poslovanje izvršitelja (splošno, vročanje, pooblastila, poslovanje s sodnimi pologi, poročanje in evidence izvršiteljev, nadzor, disciplinska odgovornost).
3. Druga izbrana področja prava in ekonomije:
– izvršilni postopek in postopek zavarovanja po predpisih, ki urejajo splošni in posebne upravne postopke;
– temelji gospodarskega prava s poudarkom na:
• statusno-pravna ureditev upnikov in dolžnikov ter značilnosti posameznih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov;
• statusne spremembe družb in samostojnih podjetnikov posameznikov;
• prenehanje družb in samostojnih podjetnikov posameznikov – temeljni pojmi, stečaj, prisilna poravnava in likvidacija iz stečajnega prava;
• osnove prava vrednostnih papirjev – pojem vrednostnih papirjev, vrste vrednostnih papirjev, razpolaganje z vrednostnimi papirji, trgovanje z vrednostnimi papirji;
• osnove prava industrijske lastnine – temeljni pojmi, pridobitev in prenos pravic;
– temelji civilnega materialnega prava s poudarkom na:
• obligacijsko pravo – opredelitev in razumevanje splošnih pojmov, temeljno glede oseb civilnega prava in glede obligacijskih razmerij ter pravnih poslov obligacijskega prava, ki pridejo v poštev pri delu izvršitelja;
• osnove stvarnega prava – opredelitev in razumevanje pojmov stvarnega prava;
• osnove družinskega prava – opredelitev in razumevanje pojmov družinskega prava;
• osnove dednega prava – opredelitev in razumevanje pojmov dednega prava;
– področje ekonomije in davčnega prava s poudarkom na:
• izbrana poglavja iz računovodskih standardov;
• izbrana poglavja iz poslovnih financ;
• davčna ureditev in davčne obveznosti.
(2) Ministrstvo letno izdela podrobnejši program izpita ter seznam pravnih predpisov, strokovne literature in sodne prakse, ki zajemajo znanja oziroma področja iz prejšnjega odstavka.
(3) Program in seznam iz prejšnjega odstavka sta na vpogled na sedežu ministrstva in pri Zbornici izvršiteljev ter se objavita na njunih spletnih straneh.
III. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI
5. člen
(pripravljalni seminarji)
(1) Ministrstvo lahko organizira pripravljalne seminarje za pripravo oseb, ki želijo opravljati izpit za izvršitelja (v nadaljnjem besedilu: kandidat), na izpit za izvršitelja.
(2) Pripravljalni seminarji obsegajo predstavitev predpisov, teorije in sodne prakse s področij, navedenih v prejšnjem členu, ter predstavitev uporabe teh znanj v praksi. Pripravljalni seminarji so v obsegu najmanj osem šolskih ur.
(3) Pripravljalne seminarje izvajajo strokovnjaki s pravnega in ekonomskega področja. Izvajalce imenuje minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).
(4) O poteku in vsebini pripravljalnega seminarja ministrstvo pisno obvesti kandidate.
(5) O udeležbi na pripravljalnem seminarju se kandidatu izda pisno potrdilo.
(6) Stroške pripravljalnega seminarja krijejo kandidati, ki se ga udeležijo. V primeru, da se kandidat brez opravičenega razloga pripravljalnega seminarja določenega dne ne udeleži, se mu že plačani stroški ne vrnejo.
IV. PRIJAVA K IZPITU
6. člen
(postopek prijave)
(1) Kandidat pošlje prijavo ministrstvu po pošti ali po elektronski poti.
(2) Prijava iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke o kandidatu:
– osebno ime;
– datum in kraj rojstva;
– davčno številko;
– stalno prebivališče;
– začasno prebivališče;
– podatke o opravljenem strokovnem izpitu (naziv izpita, vsebina izpita, kje in kdaj je opravljal izpit);
– podatek o številu opravljanj izpita;
– datum prijave;
– podpis kandidata.
(3) Dokazilo o točnosti podatka iz šeste alineje prejšnjega odstavka si priskrbi ministrstvo samo. Če kandidat v prijavi iz prvega odstavka tega člena ministrstvu izrecno prepove pridobivanje tega podatka, mora kandidat to dokazilo priložiti k prijavi iz prvega odstavka tega člena.
(4) Minister obvestilo o dnevu, uri in kraju opravljanja izpita ter sestavi izpitne komisije pošlje kandidatu in objavi na spletni strani ministrstva najmanj 15 dni pred dnem, določenim za pisni del izpita.
V. IZPITNA KOMISIJA
7. člen
(sestava)
(1) Kandidat opravlja izpit pred tričlansko izpitno komisijo, sestavljeno iz predsednika in dveh članov.
(2) Minister imenuje predsednika in člane izpitne komisije izmed pravnih in ekonomskih strokovnjakov ter zapisnikarja in izda odločbo o imenovanju.
(3) Člani izpitne komisije morajo imeti najmanj VII. stopnjo izobrazbe pravne smeri in opravljen pravniški državni izpit oziroma VII. stopnjo ekonomske smeri. Zapisnikar mora imeti najmanj V. stopnjo izobrazbe.
8. člen
(naloge)
(1) Predsednik izpitne komisije skrbi za pravilnost poteka izpita.
(2) Zapisnikar vodi zapisnik o poteku izpita in opravlja druge administrativno-tehnične naloge za izpitno komisijo.
9. člen
(plačilo)
(1) Predsedniku, članom izpitne komisije in zapisnikarju pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi ministra, s katero se določi višina plačila za delo in povračila stroškov.
(2) Sredstva za delo komisije se zagotavljajo iz namenskih prihodkov in se izplačujejo iz proračuna Republike Slovenije.
VI. POTEK IN OCENJEVANJE IZPITA
10. člen
(sestava izpita)
(1) Izpit za izvršitelja je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Uspešno opravljen pisni del izpita je pogoj za pristop k ustnemu delu izpita.
(2) Kandidat opravlja najprej pisni del izpita.
11. člen
(pisni del)
(1) Pisni del izpita obsega izdelavo pisne naloge s področij iz 4. člena tega pravilnika.
(2) Področje izvršilnega postopka in postopka zavarovanja po določbah zakona o izvršbi in zavarovanju ter podzakonskih aktov se preverja z reševanjem problema v obliki študije primera, druga področja pravnih in ekonomskih znanj iz 4. člena tega pravilnika pa se preverjajo na podlagi posebnega vprašalnika.
(3) Predsednik in člana izpitne komisije se dogovorijo o razdelitvi posameznih področij tako, da eden pripravi študijo primera, druga dva pa poseben vprašalnik.
12. člen
(potek pisnega dela izpita)
(1) Pisni del izpita traja največ šest šolskih ur in je razdeljen na dva dela.
(2) Prvi del pisnega izpita predstavlja poseben vprašalnik, sestavljen iz vprašanj s področja pravnih in ekonomskih znanj iz 4. člena tega pravilnika, razen s področja izvršilnega postopka in postopka zavarovanja po določbah zakona o izvršbi in zavarovanju ter podzakonskih aktov.
(3) Drugi del pisnega izpita obsega reševanje problema s študijo primera s področja izvršilnega postopka in postopka zavarovanja po določbah zakona o izvršbi in zavarovanju ter podzakonskih aktov.
(4) Kandidat dobi ob pričetku opravljanja pisnega dela izpita samo prvi del pisnega izpita – poseben vprašalnik. Pri opravljanju tega dela izpita kandidat ne sme imeti pri sebi zakonov, podzakonskih aktov ter druge strokovne literature, niti jih ne sme uporabljati.
(5) Ko odda vprašalnik, se kandidatu izroči drugi del pisnega izpita – reševanje problema s študijo primera. Pri opravljanju tega dela izpita lahko kandidat uporablja zakone, podzakonske akte ter drugo strokovno literaturo.
13. člen
(nadzor nad potekom pisnega dela izpita)
(1) V času opravljanja pisnega dela izpita se kandidat ne sme z nikomer posvetovati in ne sme imeti pri sebi nobenih telekomunikacijskih naprav, niti jih ne sme uporabljati.
(2) Izvajanje prepovedi posvetovanja iz prejšnjega odstavka v času opravljanja pisnega dela izpita stalno nadzorujeta dva zapisnikarja. Namesto zapisnikarja lahko nadzor opravlja tudi oseba, zaposlena na ministrstvu, ki jo določi minister. Število oseb, ki nadzorujejo izvajanje prepovedi, se določi glede na število kandidatov, ki opravljajo pisni del izpita. Pri tem se upošteva, da lahko dve osebi nadzorujeta največ 10 kandidatov, za vsakih naslednjih 10 kandidatov pa se določi dodatna oseba.
(3) Kandidat lahko izpitni prostor zapusti le z dovoljenjem osebe iz prejšnjega odstavka, ki opravlja nadzor. Osebno ime kandidata, čas njegove odsotnosti in osebno ime osebe, ki je kandidata v tem času nadzirala, se zabeleži v zapisniku.
(4) Kršitev določb tega člena ima enake posledice kot neuspešno ocenjena pisna naloga.
14. člen
(ocenjevanje pisne naloge)
(1) Predsednik in člani izpitne komisije pregledajo prvi in drugi del pisnega izpita po posameznih področjih, kot so pripravili študijo primera in poseben vprašalnik, najkasneje v sedmih dneh po datumu pisnega dela izpita in ga točkujejo s točkami.
(2) Za prvi in drugi del pisnega izpita lahko kandidat prejme največ 100 točk za vsak del posebej.
(3) Na podlagi števila točk in obrazložitve predsednika ter članov izpitne komisije pisni del izpita kot celoto nato oceni izpitna komisija z opisnima ocenama »uspešno« ali »neuspešno«.
(4) Pisni del izpita je ocenjen kot »uspešno«, če kandidat doseže najmanj 75 točk pri vsakem delu pisnega izpita.
15. člen
(ponovni preizkus)
(1) Kandidat, ki pri pisnem delu izpita doseže 75 ali več točk le pri enem delu pisnega izpita, lahko ponavlja drugi del pisnega izpita, pri katerem ni dosegel najmanj 75 točk.
(2) Če tudi pri ponovnem preizkusu kandidat ne doseže najmanj 75 točk, se celotni pisni del izpita oceni kot neuspešen.
16. člen
(ponovna prijava)
(1) Če kandidat le pri enem delu pisnega izpita ni dosegel najmanj 75 točk, ga izpitna komisija pisno obvesti o številu točk in ga pozove, da lahko pristopi k opravljanju drugega dela pisnega izpita, pri katerem ni dosegel najmanj 75 točk, če v 30 dneh po prejemu obvestila vloži novo prijavo po prvem do tretjem odstavku 6. člena tega pravilnika. V obvestilu ga opozori na posledice iz tretje alineje tretjega odstavka 23. člena tega pravilnika.
(2) Minister obvesti kandidata o izpitu v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega pravilnika.
17. člen
(ustni del)
(1) Ustni del izpita opravlja kandidat najkasneje v roku 14 dni po pisnem delu izpita.
(2) Pri ustnem delu izpita kandidat odgovarja na vprašanja v zvezi s študijo primera iz pisnega dela izpita in na vprašanja, s katerimi se preveri znanje kandidata z vseh posameznih področij, navedenih v 4. členu tega pravilnika.
18. člen
(potek ustnega dela izpita)
(1) Kandidatu postavljajo vprašanja predsednik in člani izpitne komisije po posameznih področjih, kot so pripravili študijo primera in poseben vprašalnik za pisni del izpita.
(2) Ustni del traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatove usposobljenost, vendar največ uro in pol.
19. člen
(ocenjevanje ustnega dela izpita)
(1) Oceno ustnih odgovorov vsak na svojem področju predlaga izpraševalec, potrdita pa jo predsednik in drugi član komisije oziroma oba člana izpitne komisije, če je izpraševalec za posamezno področje predsednik komisije.
(2) Ustni del izpita oceni izpitna komisija kot celoto z opisnima ocenama »uspešno« ali »neuspešno«.
20. člen
(ponovni preizkus)
Kandidat, ki je bil pri ustnem delu izpita ocenjen kot neuspešen, lahko ustni del izpita ponavlja. Če je kandidat tudi pri ponovnem ustnem izpitu ocenjen kot neuspešen, se šteje, da celotnega izpita ni opravil, in mora ponovno opravljati tudi pisni del izpita.
21. člen
(ponovna prijava)
(1) Kandidat, ki je bil pri ustnem delu izpita ocenjen kot neuspešen in želi ponavljati ustni del izpita, mora v 30 dneh po datumu opravljanja ustnega dela izpita vložiti novo prijavo po prvem do tretjem odstavku 6. člena tega pravilnika. Predsednik komisije kandidata opozori na posledice iz tretje alineje tretjega odstavka 23. člena tega pravilnika.
(2) Minister obvesti kandidata o izpitu v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega pravilnika.
22. člen
(zapisnik)
(1) O ustnem delu izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik na obrazcu št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(2) Zapisnik vsebuje osebne podatke kandidata, sestavo komisije, datum opravljanja pisnega dela izpita, oceno pisnega dela izpita skupaj s številom doseženih točk za oba dela pisnega izpita, datum opravljanja ustnega dela izpita, vprašanja iz ustnega dela izpita za posamezna področja, ocene za posamezna področja in skupno oceno iz ustnega dela izpita ter končni uspeh kandidata.
(3) Izdelek kandidata na pisnem delu izpita je priloga k zapisniku iz prejšnjega odstavka in je njegov sestavni del.
(4) Zapisnik podpišejo predsednik izpitne komisije, člani izpitne komisije in zapisnikar.
23. člen
(uspeh izpita)
(1) Uspeh kandidata ocenjuje izpitna komisija tako, da po ločenih opisnih ocenah iz vsakega dela izpita ugotovi enotno oceno “izpit je opravil(a)” ali “izpita ni opravil(a)”.
(2) Kandidat dobi oceno »izpit je opravil/a«, če je kot uspešen ocenjen pisni del izpita in če kandidat prvič ali v ponovnem preizkusu uspešno opravi tudi ustni del izpita.
(3) Kandidat dobi oceno “izpita ni opravil(a)”, če:
– je kot neuspešen ocenjen pisni del izpita tudi v ponovnem preizkusu;
– če je pisni del izpita ocenjen kot uspešen, vendar kandidat tudi v ponovnem preizkusu ne opravi uspešno ustnega dela izpita;
– če kandidat ne vloži prijave za ponovno opravljanje enega dela pisnega izpita v roku iz prvega odstavka 16. člena tega pravilnika oziroma če kandidat ne vloži prijave za ponovno opravljanje ustnega dela izpita v roku iz prvega odstavka 21. člena tega pravilnika.
(4) Rezultate izpita razglasi predsednik izpitne komisije ob navzočnosti članov izpitne komisije, zapisnikarja in kandidata takoj po končanem ustnem delu izpitu, v primeru iz tretje alineje prejšnjega odstavka pa je kandidat o rezultatu obveščen pisno.
24. člen
(potrdilo)
(1) Kandidatu, ki je izpit opravil, se izda potrdilo o opravljenem izpitu na obrazcu št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(2) V potrdilu se navede, da je kandidat opravil izpit za izvršitelja v skladu s tem pravilnikom.
(3) Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.
(4) Potrdilo o opravljenem izpitu se izda v dveh izvodih, od katerih prejme enega kandidat, drugi pa ostane v spisu ministrstva.
25. člen
(odstop od izpita)
(1) Če kandidat brez opravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju izpita ali ponovitvi pisnega ali ustnega dela izpita ali če brez opravičenega razloga odstopi, ko je že začel opravljati izpit, se šteje, da izpita ni opravil.
(2) Minister kandidatu, ki iz opravičenih razlogov določenega dne ne pristopi k opravljanju izpita ali ponovitvi pisnega ali ustnega dela izpita, ali kandidatu, ki iz opravičenih razlogov odstopi, ko je že začel opravljati izpit, na njegov pisni predlog z obvestilom določi nov rok za opravljanje tega dela izpita. Tako dovoljen pristop se ne šteje za ponovno opravljanje izpita.
(3) Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti vložen najmanj tri delovne dni pred datumom izpita, če ga iz posebej utemeljenih razlogov v tem roku ni mogoče vložiti, pa takoj, ko razlogi prenehajo.
VII. STROŠKI IZPITA
26. člen
(stroški izpita)
(1) Stroške izpita plača kandidat na podlagi izstavljenega računa.
(2) V primeru, da se kandidat brez opravičenega razloga izpita določenega dne ne udeleži ali odstopi med opravljanjem izpita, se mu že plačani stroški ne vrnejo.
(3) Za ponavljanje pisnega ali ustnega dela izpita kandidat za vsako ponavljanje plača sorazmeren del stroškov. Kandidat mora pred pristopom k ponavljanju pisnega dela izpita predložiti dokazilo o plačanih stroških izpita.
VIII. EVIDENCA IZPITOV
27. člen
(spis)
Za vsakega kandidata se vodi spis, ki vsebuje prijavo k izpitu s prilogami, obvestilo iz četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika, zapisnik o izpitu in potrdilo o opravljenem izpitu.
28. člen
(evidenca)
Ministrstvo za namene spremljanja in izvajanja izpitov za izvršitelje ter imenovanja izvršiteljev vodi evidenco izpitov za izvršitelje, ki vsebuje:
– zaporedno številko,
– osebno ime kandidata,
– datum in kraj rojstva kandidata,
– številko spisa kandidata,
– osebna imena predsednika in članov izpitne komisije,
– datum opravljanja izpita,
– uspeh na izpitu.
IX. KONČNI DOLOČBI
29. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o vsebini, programu in načinu opravljanja izpita za izvršitelja (Uradni list RS, št. 95/02).
30. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-375/2006
Ljubljana, dne 30. januarja 2007
EVA 2006-2011-0104
dr. Lovro Šturm l.r.
Minister
za pravosodje

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti