Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. julija 2006.

V Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo) se v drugem odstavku 1. člena za sedmo alineo dodajo nove osma, deveta in deseta alinea, ki se glasijo:
»– Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi (UL L št. 261, 6. 8. 2004, str. 19);
– Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L št. 375, 23. 12. 2004, str. 12);
– Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L št. 289, 3. 11. 2005, str. 15);«.
Dosedanja osma alinea postane enajsta alinea.
V tretjem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »Uredba Sveta 539/2001/ES z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L št. 81, 21. 3. 2001, str. 1) in Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (UL L št. 105, 13. 4. 2006, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Zakonik o schengenskih mejah).«.

V 2. členu se dodajo trinajsta, štirinajsta, petnajsta, šestnajsta in sedemnajsta alinea, ki se glasijo:
»– Tretja država je vsaka država, ki ni članica Evropske unije.
– Raziskovalna organizacija je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, določene s predpisi, ki urejajo raziskovalno in razvojno dejavnost v Republiki Sloveniji, in jo je za sklepanje sporazumov o gostovanju s tujimi raziskovalci pooblastilo ministrstvo, pristojno za znanost in tehnologijo.
– Raziskovalec je tujec, ki ni državljan države članice Evropske unije, z ustreznimi visokošolskimi kvalifikacijami, ki omogočajo vpis v programe doktorskih študijev, ki ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje raziskovalnega projekta, za katerega se zahtevajo navedene kvalifikacije.
– Sporazum o gostovanju je sporazum med raziskovalcem in raziskovalno organizacijo, s katerim se raziskovalec zaveže opraviti raziskovalni projekt, organizacija pa se zaveže, da bo v ta namen gostila raziskovalca.
– Žrtev trgovine z ljudmi je tujec, ki ni državljan države članice Evropske unije, in je bil zaradi prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva ali trgovine s človeškimi organi, tkivi ali krvjo, kupljen, prevzet, nastanjen, prepeljan, prodan, izročen ali je bilo z njim kako drugače razpolagano.«.

V prvem odstavku 8. člena se za besedami »če ni z zakonom« črtajo besede »ali mednarodnim sporazumom«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Seznam držav, katerih državljani za vstop v Republiko Slovenijo potrebujejo vizum, ureja pravni red Evropske unije, ki določa seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizum in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve.«.

Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Tujcu se zavrne vstop v Republiko Slovenijo iz razlogov, določenih v Zakoniku o schengenskih mejah. Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše razloge za zavrnitev vstopa tujcu zaradi nevarnosti za javni red, notranjo varnost Republike Slovenije ali javno zdravje.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) O zavrnitvi vstopa odloča organ mejne kontrole po postopku, urejenem v Zakoniku o schengenskih mejah. Zoper zavrnitev vstopa se tujec lahko pritoži v osmih dneh. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Pritožba ne zadrži izvršitve.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Zavrnitev vstopa se označi v tujčevi potni listini in vnese v evidenco zavrnjenih oseb na način, določen v Zakoniku o schengenskih mejah.«.

V petem odstavku 14. člena se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– vizum za kratkoročno bivanje (vizum C),«.
Doda se četrta alinea, ki se glasi:
»– vizum za dolgoročno bivanje (vizum D in vizum D+C).«.

Naslov 17. člena se spremeni tako, da se glasi: »(vizum za kratkoročno bivanje – vizum C in vizum za dolgoročno bivanje – vizum D in D+C)«.
V prvem odstavku se za besedo »Vizum« dodajo besede »za kratkoročno bivanje« in dodata drugi in tretji stavek, ki se glasita: »Vizum za kratkoročno bivanje lahko ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, po vstopu tujca v državo podaljša, pri čemer skupna dolžina dovoljenega bivanja tujca v državi na podlagi izdanega in podaljšanega vizuma ne sme biti daljša od 90 dni v šestih mesecih. Minister, pristojen za zunanje zadeve, z navodilom določi primere, v katerih se lahko vizum za kratkoročno bivanje podaljša.«.
V tretjem odstavku se za besedilom »daljšo od enega leta« doda vejica in besedilo »vendar ne več kot za pet let«, besedilo »ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,« pa nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve,«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Vlada Republike Slovenije z uredbo določi primere, v katerih se tujcu vizum lahko izda tudi za bivanje daljše od 90 dni v šestih mesecih – vizum za dolgoročno bivanje (vizum D) in vizum za dolgoročno bivanje, ki hkrati velja tudi kot vizum za kratkoročno bivanje (vizum D+C), pogoje za izdajo vizuma, čas veljavnosti vizuma in razloge, zaradi katerih veljavnost vizuma za dolgoročno bivanje preneha pred potekom časa, za katerega je bil izdan.«.

Peti odstavek 19. člena se črta.
Dosedanji šesti in sedmi odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

V drugem odstavku 22. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Vizum razveljavi policija.«.

V tretjem odstavku 27. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji.«.

V drugem odstavku 30. člena se doda četrta alinea, ki se glasi:
»– žrtvam trgovine z ljudmi.«.
V petem odstavku se pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »razen kolikor ta zakon določa drugače.«.

Za 32. členom se doda 32.a člen, ki se glasi:

(1) Raziskovalcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi opravljanja raziskovalnega dela, se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, če ima sklenjen sporazum o gostovanju z raziskovalno organizacijo iz Republike Slovenije, veljavno delovno dovoljenje ali drugo dovoljenje, če ga po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev potrebuje in če izpolnjuje ostale pogoje po tem zakonu za izdajo dovoljenja za prebivanje.
(2) Dovoljenje za prvo prebivanje se raziskovalcu izda za čas opravljanja dela po sporazumu o gostovanju oziroma za čas veljavnosti delovnega dovoljenja, vendar ne dlje kot za eno leto. Do dokončanja dela po sporazumu o gostovanju se dovoljenje lahko podaljšuje z veljavnostjo do enega leta.
(3) Prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje lahko vloži raziskovalec ali raziskovalna organizacija. Raziskovalec mora prošnjo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje vložiti pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, raziskovalna organizacija pa lahko prošnjo vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji.
(4) Raziskovalec, ki ima v drugi državi članici Evropske unije sklenjen sporazum o gostovanju in izdano dovoljenje za prebivanje za raziskovalca, in želi, zaradi izvedbe določenih del iz navedenega sporazuma, v Republiki Sloveniji prebivati določen čas do treh mesecev, lahko v Republiko Slovenijo vstopi in v njej do tri mesece prebiva na podlagi dovoljenja, izdanega v drugi državi članici Evropske unije oziroma do poteka veljavnosti tega dovoljenja, če je le-ta krajša.
(5) Raziskovalec, ki ima v drugi državi članici Evropske unije izdano dovoljenje za prebivanje za raziskovalca in želi v Republiki Sloveniji opravljati raziskovalno delo za obdobje, daljše od treh mesecev, mora za prebivanje v Republiki Sloveniji pridobiti dovoljenje za prebivanje za raziskovalca na podlagi sklenjenega sporazuma o gostovanju z domačo raziskovalno organizacijo in ob izpolnjevanju ostalih pogojev, določenih v prvem odstavku tega člena. Raziskovalec ali raziskovalna organizacija lahko prošnjo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji v treh mesecih po prihodu raziskovalca v Republiko Slovenijo oziroma pred iztekom veljavnosti dovoljenja za prebivanje, izdanega v drugi državi članici Evropske unije, če je le-ta krajša. O pravočasno vloženi prošnji pri pristojnem organu v državi pristojni organ raziskovalcu izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Raziskovalcu, ki je vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje pri pristojnem organu v državi, se dovoljenje vroči osebno pri organu, ki je dovoljenje izdal.
(6) Če raziskovalec, s katerim je raziskovalna organizacija iz Republike Slovenije sklenila sporazum o gostovanju, v času veljavnosti sporazuma ali šest mesecev po prenehanju veljavnosti sporazuma v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito, mora raziskovalna organizacija kriti stroške njegove nastanitve in prisilne odstranitve, če raziskovalec nima lastnih sredstev.
(7) Pristojni organi prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje raziskovalcem obravnavajo prednostno.«.

Prvi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Tujcu, ki je sprejet na študij, druge oblike izobraževanja, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, praktično usposabljanje, ali bo sodeloval v mednarodni študijski izmenjavi v ustreznih izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji ali bo sodeloval v izobraževalnih programih mednarodnih izmenjav prostovoljcev ali v drugih programih, ki ne sodijo v sistem formalnega izobraževanja, in izpolnjuje ostale pogoje za izdajo dovoljenja po tem zakonu, se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje.«.
Dodata se četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Pristojni organi prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija obravnavajo prednostno.
(5) Tujec, ki v Republiki Sloveniji študira oziroma se izobražuje in ima dovoljenje za začasno prebivanje, izdano zaradi študija, se lahko v času veljavnosti tega dovoljenja v Republiki Sloveniji tudi zaposli ali opravlja delo pod pogoji, določenimi v zakonih, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev.«.

V četrtem odstavku 34. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela v primeru, ko je zanj isti delodajalec, pri katerem je opravljal sezonsko delo, pridobil dovoljenje za zaposlitev v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, in ob izpolnjevanju ostalih pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela.«.

V prvem odstavku 36. člena se doda drugi stavek, ki se glasi: »Brez omejitev glede dolžine tujčevega prebivanja v Republiki Sloveniji in veljavnosti njegovega dovoljenja lahko združuje ožje družinske člane tujec, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, in tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje, če je to v interesu Republike Slovenije, o čemer organ, pristojen za izdajo dovoljenja, odloči na podlogi mnenja pristojnega ministrstva.«.
Za petim odstavkom se doda šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ožjemu družinskemu članu se lahko dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine podaljšuje tudi v primeru, če ima tujec, s katerim se družinski član združuje, izdano dovoljenje za začasno prebivanje z veljavnostjo, krajšo od enega leta.«.
Dosedanji šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo sedmi, osmi in deveti odstavek.

Za 38. členom se doda 38.a člen, ki se glasi:

(1) Žrtvi trgovine z ljudmi, ki v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito, policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas treh mesecev, da se odloči, ali bo sodelovala kot priča v kazenskem postopku trgovine z ljudmi. Iz utemeljenih razlogov se ji lahko dovolitev zadrževanja podaljša za čas do treh mesecev.
(2) Zadrževanje se lahko zavrne, če bi prebivanje žrtve trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji pomenilo nevarnost za javni red, varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije ali obstaja sum, da bo njeno prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, posredovanjem mamil ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj ali če prihaja z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z možnostjo epidemije, navedene v mednarodnih zdravstvenih pravilih Svetovne zdravstvene organizacije oziroma z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi, in za katere je v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, treba sprejeti predpisane ukrepe.
(3) V času dovoljenega zadrževanja ima žrtev trgovine z ljudmi pravice, ki so po tem zakonu zagotovljene tujcem z dovoljenim začasnim zadrževanjem, in pravico do brezplačnega prevajanja in tolmačenja. Policija in nevladne organizacije jo morajo seznaniti z možnostjo in pogoji za pridobitev dovoljenja za prebivanje.
(4) Žrtvi trgovine z ljudmi se, ne glede na druge pogoje, določene v tem zakonu, za izdajo dovoljenja za prebivanje lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, če je pripravljena sodelovati kot priča v kazenskem postopku, in bo njeno pričanje pomembno, kar potrdi pristojni organ kazenskega pregona.
(5) Dovoljenje za začasno prebivanje se ne izda žrtvi trgovine z ljudmi, če:
– niso izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka;
– bi njeno prebivanje v Republiki Sloveniji pomenilo nevarnost za javni red, varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije ali obstaja sum, da bo njeno prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, posredovanjem mamil ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj;
– se v postopku izdaje dovoljenja ugotovi, da prihaja z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z možnostjo epidemije, navedene v mednarodnih zdravstvenih pravilih Svetovne zdravstvene organizacije oziroma z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi, in za katere je v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, treba sprejeti predpisane ukrepe;
– se v postopku izdaje dovoljenja ugotovi, da ima samovoljno stike z osumljencem, obdolžencem ali obtožencem kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.
(6) Prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje mora žrtev trgovine z ljudmi vložiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji pred pretekom roka, do katerega ji je dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če v Republiki Sloveniji prebiva zakonito na drugi podlagi. Žrtev trgovine z ljudmi, ki nima sredstev za preživljanje, je v postopku izdaje dovoljenja za začasno prebivanje oproščena plačila upravne takse in plačila tiskovin.
(7) Dovoljenje za začasno prebivanje se žrtvi trgovine z ljudmi izda za predviden čas kazenskega postopka, vendar ne manj kot za šest mesecev in ne več kot za eno leto. Dovoljenje za začasno prebivanje se do konca kazenskega postopka in ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena lahko na prošnjo žrtve trgovine z ljudmi podaljšuje z veljavnostjo do enega leta.
(8) Žrtvi trgovine z ljudmi, katere istovetnost ni sporna in ki nima in si ne more pridobiti potnega lista svoje matične države, se dovoljenje za prebivanje izda v obliki odločbe in se ji po uradni dolžnosti izda osebna izkaznica za tujca.
(9) Žrtev trgovine z ljudmi, kateri je izdano dovoljenje za začasno prebivanje, in nima sredstev za preživljanje, ima pravico do nujnega zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in osnovne oskrbe, enako kot tujci, katerim je v Republiki Sloveniji dovoljeno začasno zadrževanje. V času veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje se žrtev trgovine z ljudmi lahko zaposli ali opravlja delo v Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev.
(10) Žrtvi trgovine z ljudmi se lahko izda nadaljnje dovoljenje za začasno prebivanje iz drugega namena prebivanja v Republiki Sloveniji, če izpolnjuje pogoje za izdajo tega dovoljenja. Prošnja za izdajo nadaljnjega dovoljenja mora biti vložena pred potekom veljavnosti prejšnjega dovoljenja.«.

V drugem odstavku 41. člena se prvi stavek nadomesti z novima prvim in drugim stavkom, ki se glasita: »Tujcu, ki je slovenskega rodu, ali tujcu, katerega prebivanje v Republiki Sloveniji je v interesu Republike Slovenije, se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje tudi pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka. Ožjim družinskim članom tujca, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje ali status begunca, se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje po dveh letih neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje.«.

V prvem odstavku 43. člena se osma alinea spremeni tako, da se glasi:
»– če se v postopku izdaje dovoljenja za prvo prebivanje ugotovi, da prihaja z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z možnostjo epidemije, navedene v mednarodnih zdravstvenih pravilih Svetovne zdravstvene organizacije oziroma z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi in za katere je v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, treba sprejeti predpisane ukrepe;«.
Doda se deveta alinea, ki se glasi:
»– če se v postopku izdaje dovoljenja za prvo prebivanje ugotovi, da je bila tujcu v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za izdajo dovoljenja zavrnjena izdaja vizuma zaradi nevarnosti za javni red, varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije ali zaradi suma, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, posredovanjem mamil ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj.«.

V prvem odstavku 46. člena se za besedama »kot nalepko« doda besedilo »ali izda kot samostojno listino«.

Naslov 50. člena se spremeni tako, da se glasi: »(odstranitev tujca)«.
V prvem odstavku se za besedami »se iz države« črta beseda »prisilno«. Doda se stavek, ki se glasi: »Odstranitev je lahko prostovoljna ali prisilna.«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Prostovoljna odstranitev je odstranitev, pri kateri tujec sodeluje s policijo. Pri prostovoljni odstranitvi tujca lahko policija sodeluje tudi z drugimi državnimi organi, mednarodnimi ali nevladnimi organizacijami. Prostovoljna odstranitev tujca, ki mu je izrečena stranska kazen ali stranska sankcija izgona tujca iz države, ni mogoča.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »varstveni ukrep odstranitve tujca iz države« nadomesti z besedilom »stranska sankcija izgona tujca iz države in tujca, ki prostovoljno ne zapusti države«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedilom »napoti čez mejo« beseda »in« nadomesti z besedo »ali«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V 55. členu se besedilo »osnovnega zdravstvenega varstva« nadomesti z besedilom »nujnega zdravstvenega varstva«.

V tretjem odstavku 58. člena se doda tretji stavek, ki se glasi: »O tožbi zoper nastanitev tujca v centru in odreditev bivanja pod strožjim policijskim nadzorom mora upravno sodišče odločiti v osmih dneh.«.

Naslov 60. člena se spremeni tako, da se glasi: »(postopek z mladoletnimi tujci)«.
Prvi odstavek 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Mladoletnega tujca brez spremstva staršev ali drugih zakonitih zastopnikov, ki je nezakonito vstopil ali ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, je treba takoj vrniti v državo, iz katere je prišel, oziroma izročiti predstavnikom države, katere državljan je. Če to ni mogoče, policija obvesti center za socialno delo, ki mora mladoletniku nemudoma postaviti skrbnika za posebni primer. Policija mladoletnega tujca začasno nastani v centru, v posebnem oddelku za mladoletnike. Na predlog skrbnika za posebni primer ali ob njegovem predhodnem soglasju, lahko policija mladoletniku določi tudi drugo, primernejšo obliko nastanitve, če med postopkom oceni, da je za mladoletnika koristnejša nastanitev pod nadzorom organa socialnega varstva.«.
V drugem odstavku se za besedilom »Konvencijo o otrokovih pravicah (Uradni list RS-MP, št. 9/92)« doda besedilo »in Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS-MP, št. 26/99)«. Doda se drugi stavek, ki se glasi: »Do vrnitve v drugo državo se mladoletniku dovoli zadrževanje v skladu z določbami tega zakona.«.
V četrtem odstavku se doda stavek, ki se glasi: »Zoper mladoletnega tujca brez spremstva ni mogoče odrediti bivanja pod strožjim policijskim nadzorom.«.

V tretjem odstavku 62. člena se za besedilom »bivanje v Republiki Sloveniji« doda besedilo »ter fizična ali pravna oseba, ki je tujcu omogočila pridobitev vizuma ali dovoljenja za prebivanje na podlagi dokumentacije, ki ni izkazovala pravega namena vstopa tujca v državo.«.

V drugem odstavku 65. člena se za besedama »razveljavitev vizuma« črta besedilo »in zavrnitev vstopa v državo«.

V četrtem odstavku 65.a člena se doda stavek, ki se glasi: »Minister, pristojen za zunanje zadeve, z navodilom natančneje predpiše postopek izdaje vizuma.«.

V petem odstavku 75. člena se za besedilom »druge listine iz prvega odstavka tega člena« doda besedilo »razen potnega lista za tujca«.
V šestem odstavku se za besedilom »ki jo je izdal pristojni organ Republike Slovenije« doda besedilo »razen potnega lista za tujca«.

Za 79. členom se doda 79.a člen, ki se glasi:

(1) Pogrešitev, izgubo ali tatvino (v nadaljevanju: pogrešitev) potnega lista za tujca v Republiki Sloveniji mora tujec takoj, če to ni mogoče pa najpozneje v osmih dneh, naznaniti upravni enoti, ki je potni list izdala, če je potni list izdalo diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini, pa upravni enoti, na območju katere tujec prebiva.
(2) Pogrešitev potnega lista za tujca v tujini mora tujec takoj, če to ni mogoče pa najpozneje v osmih dneh, naznaniti najbližjemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v tujini, ki o pogrešitvi obvesti organ, ki je potni list za tujca izdal.
(3) V naznanitvi pogrešitve mora tujec navesti tudi resnične podatke o okoliščinah pogrešitve potnega lista za tujca.
(4) Upravna enota, ki je potni list za tujca izdala ali upravna enota, kateri je bila pogrešitev potnega lista naznanjena v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora na stroške tujca preklicati potni list za tujca v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Po objavi preklica potnega lista za tujca v Uradnem listu Republike Slovenije se tujcu, na njegovo prošnjo, lahko izda nov potni list za tujca, če izpolnjuje pogoje za izdajo potnega lista za tujca.«.

V prvem odstavku 88. člena se doda drugi stavek, ki se glasi: »Tujec, ki prosi za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje zaradi osebnega ali poslovnega obiska, mora v vlogi navesti tudi priimek in ime, rojstni datum in naslov prebivališča fizične osebe, ki ga vabi oziroma naziv in sedež pravne osebe, ki ga vabi.«.

V 93.a členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za državljane držav članic Evropske unije, se uporabljajo tudi za državljane držav članic Evropskega gospodarskega prostora.«.

V tretjem odstavku 93.b člena se četrta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– prihaja z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z možnostjo epidemije, navedene v mednarodnih zdravstvenih pravilih Svetovne zdravstvene organizacije oziroma z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi in za katere je v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, treba sprejeti predpisane ukrepe.«.

V tretji alinei 93.f člena, drugi alinei 93.g člena in tretji alinei prvega odstavka 93.l člena se besedna zveza »višja od ravni, pod katero Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, upravičencem odobri denarno socialno pomoč« nadomesti z besedno zvezo »mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji«.

V prvem odstavku 93.h člena se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– se v postopku izdaje prvega potrdila ugotovi, da prihaja z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z možnostjo epidemije, navedene v mednarodnih zdravstvenih pravilih Svetovne zdravstvene organizacije oziroma z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi in za katere je v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, treba sprejeti predpisane ukrepe;«.

V tretjem odstavku 93.j člena se doda sedma alinea, ki se glasi:
»– ki je družinski član slovenskega državljana ali družinski član državljana EU ali tujca, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje, če v Republiki Sloveniji najmanj dve leti neprekinjeno prebiva na podlagi potrdila o prijavi prebivanja.«.

V četrtem odstavku 93.k člena se četrta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– prihaja z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z možnostjo epidemije, navedene v mednarodnih zdravstvenih pravilih Svetovne zdravstvene organizacije oziroma z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi in za katere je v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, treba sprejeti predpisane ukrepe.«.

V drugem odstavku 93.l člena se doda drugi stavek, ki se glasi: »Za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana je pristojna upravna enota, na območju katere družinski član prebiva.«.

V drugem odstavku 93.n člena se besedilo »pred pretekom roka iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »po dveh letih neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji, na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje«.

V 96. členu se 3. točka črta.
Dosedanji 4. in 5. točka postaneta 3. in 4. točka.
V dosedanji 6. točki, ki postane 5. točka, se beseda »sedmi« nadomesti z besedo »peti«.
Dosedanja 7. točka postane 6. točka.
Dodata se novi 7. in 8. točka, ki se glasita:
»7. ne naznani pogrešitve potnega lista za tujca (prvi in drugi odstavek 79.a člena);
8. ne zaprosi za izdajo osebne izkaznice za tujca (prvi odstavek 80. člena).«.

3., 4. in 24. člen tega zakona se začnejo uporabljati z dnem, ko začne v Republiki Sloveniji v celoti veljati Zakonik o schengenskih mejah.

11. člen tega zakona se začne uporabljati z dnem, ko začnejo v Republiki Sloveniji veljati predpisi, ki urejajo raziskovalno in razvojno dejavnost, usklajeni z Direktivo Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dodelitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L št. 289, 3. 11. 2005, str. 15), razen v delu, ki ureja možnost vstopa raziskovalca v Republiko Slovenijo na podlagi dovoljenja za prebivanje, izdanega v drugi državi članici Evropske unije in vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje po prihodu raziskovalca v Republiko Slovenijo, ki se začne uporabljati, ko začne za Republiko Slovenijo v celoti veljati Schengenska izvedbena konvencija.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.