Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 5. aprila 2004.

V Zakonu o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 70/2000) se v 2. členu dodata nov sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba po tem zakonu je pogodba, s katero dajalec kredita daje ali obljubi dati potrošniku kredit in je vračilo kredita zavarovano s hipoteko ali zemljiškim dolgom na nepremičnini.
Kadar fizična oseba, ki deluje izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, za zavarovanje kredita ustanovi hipoteko ali zemljiški dolg na svoji nepremičnini, se uporabljajo določbe četrtega odstavka 4. člena tega zakona in določbe 7.a člena tega zakona.
(8) Čista vrednost kredita je vrednost, ki jo prejme potrošnik plačano od dajalca kredita oziroma vrednost stvari, ki je bila dana potrošniku na kredit.«.

V 3. členu se 1. točka prvega odstavka črta. Na koncu 6. točke pa se doda besedilo, ki se glasi: »in skupni znesek kredita ne presega višine trikratnega zajamčenega bruto osebnega dohodka v Republiki Sloveniji, za pretekli mesec;«.

V 4. členu se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Pogodbena razmerja, pri katerih je potrošnik prodajalec in kupec oziroma najemojemalec po pogodbi o finančnem najemu (leasing) iste stvari, se štejejo za potrošniške kredite po tem zakonu.
(3) Stvari, ki jih je dajalec kreditov oziroma najemodajalec po pogodbi o finančnem najemu (leasing) pridobil pri pravnih poslih iz drugega odstavka tega člena in pri katerih ima že sklenjeno obveznost odtujitve stvari, teh ne sme obremeniti s stvarnimi pravicami drugih.
(4) Kadar se omejitev iz prejšnjega odstavka nanaša na nepremičnino, mora dajalec kredita oziroma najemodajalec pri finančnem najemu na tej nepremičnini vpisati pravico prepovedi obremenitve ali odtujitve nepremičnine v korist kupca oziroma najemojemalca po pogodbi o finančnem najemu (leasing).«.

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:

(1) Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pri sklenitvi notarskega zapisa mora biti osebno navzoč lastnik nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka ali zemljiški dolg, če je lastnik nepremičnine fizična oseba, ki deluje izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti.
(2) Notar mora lastnika nepremičnine iz prejšnjega odstavka posebej poučiti o vseh pravnih posledicah kreditne pogodbe in njenega zavarovanja, še posebej pa o tem, kakšna je čista vrednost kredita, kakšna je efektivna obrestna mera in kakšne so pravne posledice neplačila. Lastnik mora na notarskem zapisu s podpisom potrditi, da ga je notar poučil o vseh pravnih posledicah.«.

Besedilo prvega odstavka 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V zvezi s kreditno pogodbo je prepovedano zavarovanje plačil, ki potrošnika zavezuje k izdaji ali sprejemu bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke.«.

Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:

(1) Če je dajalec kredita oseba, ki ni banka ali hranilnica po določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 110/03 – uradno prečiščeno besedilo), lahko znaša efektivna obrestna mera na dan sklenitve pogodbe, največ 200% zadnje objavljene povprečne efektivne obrestne mere, ki jo uporabljajo banke in hranilnice v skladu z Zakonom o bančništvu.
(2) Če je v kreditni pogodbi določena višja efektivna obrestna mera od 200% povprečne efektivne obrestne mere določene v prejšnjem odstavku, je ta višja efektivna obrestna mera nična. V tem primeru se šteje, da je bila med strankama dogovorjena efektivna obrestna mera, ki znaša 200% povprečne efektivne obrestne mere, ki jo uporabljajo banke in hranilnice v skladu z Zakonom o bančništvu.
(3) Povprečne efektivne obrestne mere, ki jih uporabljajo banke in hranilnice po Zakonu o bančništvu, objavlja Banka Slovenije dvakrat letno v Uradnem listu Republike Slovenije za naslednje ročnosti in zneske:
– 6 mesecev, 250.000,00 tolarjev;
– 12 mesecev, 500.000,00 tolarjev;
– 36 mesecev, 1.000.000,00 tolarjev in
– 10 let, 5.000.000,00 tolarjev.
(4) Banka Slovenije lahko objavi povprečne efektivne obrestne mere iz prejšnjega odstavka glede na posamezno vrsto kredita.«.

V 24. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Organ zavrne vlogo za izdajo dovoljenja osebi, ki je dovoljenje že imela, pa ji je bilo odvzeto skladno z določbami tega člena ali ki je bila kaznovana v skladu z 9. točko 26. člena tega zakona, oziroma osebi, katere odgovorna oseba je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje goljufije oziroma oderuštva.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek, dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, pa se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Organ lahko v primeru kršitev iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona na predlog organa tržne inšpekcije ali organizacije za varstvo potrošnikov imetniku dovoljenje odvzame. Postopek odvzema dovoljenja se izvede po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/02). Potem, ko je odločba o odvzemu dovoljenja dokončna, mora imetnik dovoljenja takoj odstraniti nalepko in prenehati z dajanjem potrošniških kreditov. Če imetnik sam ne odstrani nalepke, jo odstrani organ nadzora.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi:

(1) Dajalec kreditov, ki posluje na podlagi dovoljenja, ki ga izda organ, mora organu vsakih šest mesecev, na predpisanem obrazcu, najpozneje peti delovni dan po preteku šestmesečnega obdobja za preteklo obdobje poročati o sklenjenih kreditnih pogodbah in dogovorjeni efektivni obrestni meri.
(2) Minister, pristojen za varstvo potrošnikov, podrobneje predpiše način, vsebino, pogoje in obrazec poročanja.«.

V prvem odstavku 26. člena se besedilo »Z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 3,000.000 do 30,000.000 tolarjev«.
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
»4. če ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali akceptiranje bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke (15. člen);«.
Doda se nova 11. točka, ki se glasi:
»11. če organu ne poroča o sklenjenih pogodbah in dogovorjeni efektivni obrestni meri v roku in na način iz 25.a člena.«.
Drugi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.

Minister, pristojen za varstvo potrošnikov, izda podzakonski predpis iz 8. člena tega zakona (25.a člen zakona) v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1) Višina globe iz 9. člena tega zakona (26. člen zakona) se začne uporabljati z dnem uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).
(2) Do roka iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo za prekršek iz 9. člena tega zakona (26. člen zakona):
– pravna oseba v razponu od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev;
– samostojni podjetnik posameznik v razponu od 3,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 300.000 tolarjev do 500.000 tolarjev.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.