Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2004 z dne 15. 4. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2004 z dne 15. 4. 2004

Kazalo

1608. Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki, stran 4471.

Na podlagi četrtega odstavka 26. člena ter prvega in drugega odstavka 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS in 67/02 – ZV-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za zdravje in ministrico za gospodarstvo
P R A V I L N I K
o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta pravilnik določa obvezna ravnanja z organskimi kuhinjskimi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in v kuhinjah ter pri razdeljevanju hrane v industriji, obrti in storitvenih dejavnostih (v nadaljnjem besedilu: kuhinjski odpadki).
(2) Ta pravilnik določa tudi najmanjši obseg izvajanja lokalne javne službe in vsebino ravnanja s kuhinjskimi odpadki, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(3) Za vsa ravnanja s kuhinjskimi odpadki, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
2. člen
(1) Določbe tega pravilnika se uporabljajo za kuhinjske odpadke, ki se kot komunalni odpadki razvrščajo med odpadke s številko 20 01 08 iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za mešanice kuhinjskih odpadkov z drugimi odpadki, če so neprimerne za predelavo v kompost z neomejeno uporabo po merilih iz predpisa, ki ureja vnos nevarnih snovi ter rastlinskih hranil v tla.
(3) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za kuhinjske odpadke, ki po oddaji ali prepuščanju ločeno zbranih frakcij ostanejo v mešanih komunalnih odpadkih s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(4) Za kuhinjske odpadke, nastale pri izvajanju gostinskih storitev na prevoznih sredstvih v mednarodnem prometu, se uporabljajo predpisi na področju veterine, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
3. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom, z namenom, da se kompost tudi uporabi na tem vrtu;
2. mala komunalna kompostarna je mala komunalna kompostarna, določena v predpisu, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompost;
3. operativni program varstva okolja na področju ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: operativni program) je program v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
4. predelava kuhinjskih odpadkov je predelava kuhinjskih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo biološko razgradljivih odpadkov;
5. predelovalec kuhinjskih odpadkov je oseba, ki v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, kot dejavnost opravlja predelavo kuhinjskih odpadkov iz gostinstva;
6. povzročitelj kuhinjskih odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje kuhinjskih odpadkov;
7. zbiralec kuhinjskih odpadkov je oseba, ki v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, kot dejavnost opravlja zbiranje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva.
II. PREPOVEDI
4. člen
(1) Kuhinjske odpadke je prepovedano mešati z drugimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava tako, da je končni produkt kompost z neomejeno ali omejeno uporabo po merilih iz predpisa, ki ureja vnos nevarnih snovi ter rastlinskih hranil v tla.
(2) Kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredno v vode.
(3) Če se kuhinjske odpadke prepušča izvajalcu lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), jih je prepovedano mešati z drugimi ločeno zbranimi frakcijami.
5. člen
(1) Prepovedana je prodaja pripomočkov in naprav za rezanje, drobljenje ali mletje kuhinjskih odpadkov z namenom redčenja in odvajanja v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredno v vode.
(2) Med naprave iz prejšnjega odstavka ne štejejo naprave za dehidriranje biološko razgradljivih odpadkov, če se odpadne vode odvajajo v vode posredno preko lovilca olj v kanalizacijo, vsebnost usedljivih snovi v odpadni vodi iz naprave pa brez dodatnega redčenja z vodo ne presega 20 ml/l.
III. OBVEZNOSTI POVZROČITELJA KUHINJSKIH ODPADKOV IZ GOSTINSTVA
6. člen
(1) Nosilec živilske dejavnosti, ki upravlja kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju dnevno 20 ali več obrokov hrane (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva), mora ne glede na kraj razdelitve obrokov zagotoviti, da se vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane in ostanki obrokov, ki nastanejo po zaužitju obrokov na kraju razdelitve obrokov, zberejo ločeno od drugih odpadkov, začasno shranjujejo v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil, in oddajajo zbiralcu kuhinjskih odpadkov.
(2) Obveznost prevzemanja kuhinjskih odpadkov, ki nastanejo po zaužitju obrokov, iz prejšnjega odstavka ne velja za kuhinjske odpadke, ki nastanejo po zaužitju obrokov, če gre za redno dostavo manj kot 10 obrokov dnevno na kraj razdelitve obrokov ali za dostavo obrokov, ki se ne šteje za redno, število obrokov pa pri posamezni dostavi ni več kot 50.
(3) Za redno dostavo obrokov se šteje dostava, ki jo zagotavlja povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva na istem kraju razdelitve obrokov najmanj 100 dni v letu.
7. člen
(1) Oseba, od katere mora povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva skladno z merili iz prejšnjega odstavka zagotoviti prevzem kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, mora začasno hraniti kuhinjske odpadke, ki nastanejo po zaužitju obrokov v za to namenjenemu zabojniku ali posodi tako, da se kuhinjski odpadki ne mešajo z drugimi odpadki in se začasno shranjujejo v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil, ter omogočiti povzročitelju kuhinjskih odpadkov iz gostinstva prevzem kuhinjskih odpadkov v času, dogovorjenem za prevzem kuhinjskih odpadkov.
(2) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora predati zabojnik ali posodo osebi, ki je obroke naročila, in se z njo dogovoriti o prevzemu kuhinjskih odpadkov najkasneje ob dostavi obrokov.
(3) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora zagotoviti, da se ne prevažajo zabojniki ali posode s kuhinjskimi odpadki v istih vozilih, s katerimi se dostavljajo obroki.
8. člen
(1) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora izdelati načrt ravnanja s kuhinjskimi odpadki.
(2) Načrt ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz prejšnjega odstavka mora glede na količino kuhinjskih odpadkov vsebovati vse podatke o:
– nastajanju kuhinjskih odpadkov pri pripravi in razdeljevanju obrokov,
– nastajanju kuhinjskih odpadkov po zaužitju obrokov,
– prevzemanju kuhinjskih odpadkov od oseb, ki razdeljujejo obroke,
– o kraju namestitve zabojnikov in posod za začasno shranjevanje kuhinjskih odpadkov pred oddajo zbiralcu kuhinjskih odpadkov,
– količinah kuhinjskih odpadkov, ki jih oddaja v predelavo zbiralcu kuhinjskih odpadkov,
– najdaljšem času začasnega shranjevanja kuhinjskih odpadkov pred oddajo zbiralcu kuhinjskih odpadkov in
– načinu ter pogojih oddaje zbiralcu kuhinjskih odpadkov.
9. člen
(1) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora prepuščati kuhinjske odpadke zbiralcu kuhinjskih odpadkov.
(2) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva, omogočiti vpogled v evidenco o prepuščanju kuhinjskih odpadkih zbiralcu kuhinjskih odpadkov, ki jo vodi v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3) Iz evidenc o kuhinjskih odpadkih iz prejšnjega odstavka mora biti razvidna predvidena količina nastajanja kuhinjskih odpadkov ter naslov kraja prevzema kuhinjskih odpadkov.
(4) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora določiti odgovorno osebo, ki v njegovem imenu prepušča kuhinjske odpadke zbiralcu kuhinjskih odpadkov in ob prevzemu vsake pošiljke kuhinjskih odpadkov izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
10. člen
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva sam zagotovi oddajo kuhinjskih odpadkov neposredno v predelavo.
(2) Iz evidence o kuhinjskih odpadkih, oddanih neposredno predelovalcu, ki jo vodi v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, mora biti razvidna v predelavo oddana količina kuhinjskih odpadkov ter ime in naslov predelovalca kuhinjskih odpadkov.
IV. OBVEZNOSTI POVZROČITELJA KUHINJSKIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTVA
11. člen
(1) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov v gospodinjstvu je oseba, ki zaradi svojega delovanja povzroča kuhinjske odpadke v gospodinjstvu (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva).
(2) Za povzročitelja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki upravlja:
– kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju manj kot 20 obrokov hrane na dan,
– prostore, v katerih se razdeli v letnem povprečju manj kot 10 obrokov hrane na dan, ali
– prostore, v katerih se razdeljujejo obroki hrane, ki jih dostavlja povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, dostava obrokov pa po določbah tega pravilnika ni redna.
12. člen
(1) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva, mora kuhinjske odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen v predpisih lokalne skupnosti, ki urejajo ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami.
(2) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva mora na območju, kjer izvajalec javne službe zagotavlja predelavo biološko razgradljivih odpadkov v mali komunalni kompostarni, kuhinjske odpadke oddati upravljavcu male komunalne kompostarne pod pogoji in na način, ki so določeni v predpisih lokalne skupnosti, ki urejajo ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami.
(3) Povzročitelj kuhinjskih odpadkov v gospodinjstvu mora na območju, kjer izvajalec javne službe ne zagotavlja prevzema kuhinjskih odpadkov ali ne zagotavlja predelave biološko razgradljivih odpadkov v mali komunalni kompostarni, sam zagotoviti kompostiranje svojih kuhinjskih odpadkov v hišnem kompostniku.
(4) Ne glede na določbe prvih dveh odstavkov tega člena, lahko povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva sam zagotovi kompostiranje svojih kuhinjskih odpadkov v hišnem kompostniku, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika v razdalji najmanj 5 m od sosednjih stanovanjskih stavb ali javnih površin, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se kuhinjskih odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih površin ne vidi.
V. ZBIRANJE KUHINJSKIH ODPADKOV IZ GOSTINSTVA
13. člen
(1) Zbiralec kuhinjskih odpadkov lahko začne z zbiranjem kuhinjskih odpadkov, ki nastajajo pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, ko pridobi dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) po predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Ministrstvo izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka osebi, ki:
– je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registrirana za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov po predpisih o klasifikaciji dejavnosti,
– ima sredstva in opremo ter objekte in naprave za zbiranje kuhinjskih odpadkov, ki izpolnjujejo tehnične in druge predpisane pogoje,
– ima zagotovljeno oddajo kuhinjskih odpadkov v predelavo v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo biološko razgradljivih odpadkov, in
– ima zagotovljene možnosti čiščenja in razkuževanja sredstev in opreme ter objektov in naprav za zbiranje in prevoz kuhinjskih odpadkov.
(3) Sredstva in oprema iz druge alinee prejšnjega odstavka vključujejo tudi vodotesne zabojnike ter posode za zbiranje in vozila, opremljena za prevoz kuhinjskih odpadkov tako, da se odpadki ne izpuščajo v okolje in ni emisij vonjav.
14. člen
(1) Vloga za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati podatke o prosilcu za dovoljenje in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka mora biti priložen načrt zbiranja kuhinjskih odpadkov ter dokazila o zagotavljanju njihove oddaje v predelavo.
15. člen
(1) Načrt zbiranja kuhinjskih odpadkov iz prejšnjega člena mora vsebovati podatke o:
– območju zbiranja kuhinjskih odpadkov,
– številu in lokacijah prevzema kuhinjskih odpadkov, ki nastajajo pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva,
– predvideni skupni letni količini prevzema kuhinjskih odpadkov,
– vrsti in zmogljivosti sredstev in opreme za zbiranje in prevažanje,
– načinu začasnega skladiščenja kuhinjskih odpadkov pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva,
– o oddaji kuhinjskih odpadkov v predelavo in zagotovljenih letnih količinah predelave in
– okoljevarstvenih ukrepih za preprečitev nenadzorovanih vplivov na okolje pri ravnanju s kuhinjskimi odpadki.
(2) Načrt zbiranja odpadkov mora v zvezi s predvidenimi načini predelave kuhinjskih odpadkov upoštevati usmeritve iz operativnega programa.
16. člen
V dovoljenju iz prvega odstavka 13. člena tega pravilnika ministrstvo zbiralcu kuhinjskih odpadkov lahko določi območja, kjer mora obvezno zagotavljati prevzem kuhinjskih odpadkov, ki nastajajo pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva.
17. člen
(1) Na podlagi izdanih dovoljenj iz prvega odstavka 13. člena tega pravilnika ministrstvo vodi evidenco zbiralcev kuhinjskih odpadkov, ki vsebujejo podatke o:
– firmi oziroma imenu in sedežu zbiralca,
– kompostarnah, kjer zagotavlja predelavo kuhinjskih odpadkov,
– območju, kjer zagotavlja prevzem kuhinjskih odpadkov, ki nastajajo pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva.
(2) Ministrstvo seznam zbiralcev iz prejšnjega odstavka enkrat letno objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
18. člen
Zbiralec kuhinjskih odpadkov mora za kuhinjske odpadke, ki jih prevzame od povzročiteljev kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, zagotoviti oddajo kuhinjskih odpadkov v predelavo.
19. člen
(1) Zbiralec kuhinjskih odpadkov mora voditi evidenco o:
– zbranih količinah kuhinjskih odpadkov po povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva in
– celotni količini kuhinjskih odpadkov, oddani v predelavo po posameznih objektih in napravah za predelavo.
(2) Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so evidenčni listi, ki jih zbiralec kuhinjskih odpadkov prejme ob prevzemu kuhinjskih odpadkov, in evidenčni listi, ki jih zbiralcu kuhinjskih odpadkov vrne predelovalec kuhinjskih odpadkov. Evidenčni listi so dokazila o prevzemu odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
20. člen
Zbiralec kuhinjskih odpadkov mora ministrstvu skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, najkasneje do 31. marca dostavit poročilo o zbranih kuhinjskih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto.
VI. ZBIRANJE IN PREDELAVA KUHINJSKIH ODPADKOV V OKVIRU JAVNE SLUŽBE
21. člen
(1) V okviru opravljanja javne službe je treba zagotoviti, da se iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov ločeno zbirajo kuhinjski odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva.
(2) Za kuhinjske odpadke, ki nastajajo pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva, je treba zagotoviti:
– ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov najmanj na geografsko zaokroženih območjih poselitve z več kot 2000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 20 prebivalcev na 1 ha in
– kompostiranje v malih komunalnih kompostarnah najmanj na geografsko zaokroženih območjih poselitve z več kot 500 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 10 prebivalcev na 1 ha, ki pa niso območja iz prejšnje alinee.
(3) Kompostiranja v malih komunalnih kompostarnah ni treba zagotavljati, če se v okviru opravljanja javne službe zagotavlja ločeno zbiranje kuhinjskih odpadkov od povzročiteljev kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva tudi na območjih iz druge alinee prejšnjega odstavka.
22. člen
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da:
– da se kuhinjski odpadki iz gospodinjstev zbirajo v vodotesnih zabojnikih in posodah in prevažajo z vodotesnimi vozili na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje in
– ima zagotovljene možnosti čiščenja in dezinfekcije sredstev in opreme za zbiranje in prevoz kuhinjskih odpadkov.
23. člen
(1) Izvajalec javne službe mora malo komunalno kompostarno urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva lahko nedvoumno ugotovijo, pod kakšnimi pogoji lahko oddajajo kuhinjske odpadke v predelavo in pridobivajo kompost iz male komunalne kompostarne,
– se kuhinjski odpadki v mali komunalni kompostarni oddajajo, razvrščajo in predelujejo skladno s predpisi, ki urejajo predelavo biološko razgradljivih odpadkov v kompost in
– na kraju male komunalne kompostarne in v njeni okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2) Če izvajalec javne službe zagotavlja kompostiranje v mali komunalni kompostarni, mora kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v mali komunalni kompostarni redno prevzemati, biološko razgradljive odpadke pa kompostirati tako, da ne povzroča čezmerne obremenitve okolja zaradi smradu, hrupa in prašenja.
24. člen
(1) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje kuhinjskih odpadkov ali omogoči kompostiranje kuhinjskih odpadkov v mali komunalni kompostarni, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način obvestiti o:
– lokaciji male komunalne kompostarne in pogojih oddaje kuhinjskih odpadkov v predelavo,
– času obratovanja male komunalne kompostarne in pogojih pridobivanja komposta,
– območju, kjer se kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad prepušča izvajalcu javne službe,
– načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
– pogojih oddaje proizvedenega komposta povzročiteljem kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva,
– pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri lastni oskrbi kuhinjskih odpadkov s predelavo v hišnem kompostniku in
– drugih pogojih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, oddajo proizvedenega komposta in lastno oskrbo kuhinjskih odpadkov.
(2) Mesto male komunalne kompostarne mora biti vidno označeno.
25. člen
V zvezi z opravljanjem javne službe je treba povzročitelje kuhinjskih odpadkov redno obveščati in na druge načine seznanjati, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več kuhinjskih odpadkov in jih, če imajo za to možnost, sami predelajo v kompost v hišnih kompostnikih,
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več kuhinjskih odpadkov in jih prepuščajo izvajalcem javne službe ločeno od drugih odpadkov ali jih oddajajo v predelavo v mali komunalni kompostarni, če sami nimajo možnosti za predelavo v kompost v hišnih kompostnikih,
– hranijo kuhinjske odpadke varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe in
– ne mešajo kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki tako, da ni možna nadaljnja predelava ločeno zbranih frakcij ali razvrščanje komunalnih odpadkov v sortirnici.
26. člen
(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti za zbrane in prevzete kuhinjske odpadke predelavo v napravah in obratih, ki obratujejo skladno s predpisi, ki urejajo predelavo biološko razgradljivih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je stehtana vsaka pošiljka zbranih kuhinjskih odpadkov, ki jih je oddal v predelavo.
(3) Za vsako pošiljko iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe imeti od predelovalca kuhinjskih odpadkov potrjen evidenčni list.
(4) Vsebina in oblika evidenčnega lista iz prejšnjega odstavka sta določeni z obrazcem, ki velja za pošiljanje živalskih stranskih proizvodov kategorije 3 in je določen v predpisih na področju veterine, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
27. člen
(1) Izvajalec javne službe mora oskrbo kuhinjskih odpadkov izvajati skladno s programom oskrbe, v katerem se določita obseg in vsebina oskrbe ter način zagotavljanja storitev.
(2) Program oskrbe iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o:
– naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe,
– celotni količini kuhinjskih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe,
– malih komunalnih kompostarnah v posameznih naseljih,
– pogojih za prevzem komposta iz malih komunalnih kompostarn,
– prevzemanju kuhinjskih odpadkov in zabojnikih ali posodah, ki se uporabljajo v gospodinjstvu na prevzemnih mestih,
– vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in posod ter ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja,
– rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev kuhinjskih odpadkov o načinu prevzemanja in oddajanja kuhinjskih odpadkov in
– predvideni predelavi prevzetih kuhinjskih odpadkov v kompostarnah.
(3) Če je izvajalec javne službe javno podjetje, mora biti program iz prvega odstavka tega člena sestavni del predpisanega programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.
(4) Če lokalna skupnost zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava, mora biti predložitev programa iz prvega odstavka tega člena eden od pogojev javnega razpisa za pridobitev koncesije.
28. člen
(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– naseljih, kjer zagotavlja stalno prevzemanje kuhinjskih odpadkov,
– naseljih ali območjih poselitve, kjer zagotavlja oddajo kuhinjskih odpadkov v malih komunalnih kompostarnah,
– količinah komposta, ki jih je predal iz malih komunalnih kompostarn povzročiteljem kuhinjskih odpadkov,
– celotni količini prevzetih kuhinjskih odpadkov in
– količinah kuhinjskih odpadkov, ki jih je sam predelal ali jih je oddal v predelavo.
(2) Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so tudi potrjeni evidenčni listi iz drugega odstavka 26. člena tega pravilnika.
(3) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidenci iz prvega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.
(4) Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje do 31. marca posredovati poročilo o oskrbi kuhinjskih odpadkov za preteklo koledarsko leto. Oblika in vsebina poročila sta določeni z obrazcem v prilogi 3, ki je sestavni del predpisa, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri upravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
VII. IZPOLNJEVANJE VETERINARSKIH ZAHTEV
29. člen
(1) Zbiralec kuhinjskih odpadkov iz gostinstva in izvajalec javne službe morata zagotoviti izpolnjevanje zahtev za zbiranje živalskih stranskih proizvodov kategorije 3 v skladu s predpisi na področju veterine, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
(2) Zbiralec kuhinjskih odpadkov iz gostinstva in izvajalec javne službe lahko začneta z zbiranjem kuhinjskih odpadkov, če je kompostiranje predhodno odobrila Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
VIII. NADZOR
30. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika, razen določb 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. člena tega pravilnika, opravljajo inšpektorji za okolje Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb 5. člena tega pravilnika opravljajo inšpektorji Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.
(3) Nadzor nad izvajanjem določb 6., 7., 8., 9. in 10. člena tega pravilnika opravljajo inšpektorji Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije.
(4) Nadzor nad izvajanjem določb 29. člena tega pravilnika opravljajo inšpektorji Veterinarske uprave Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
31. člen
(1) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva morajo uskladiti ravnanje s kuhinjskimi odpadki z določbami tega pravilnika najkasneje do 31. decembra 2004.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa morajo povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva uskladiti ravnanje z kuhinjskimi odpadki z določbami 7. in 8. člena tega pravilnika najkasneje do 31. julija 2004.
(3) Obstoječi zbiralci in predelovalci kuhinjskih odpadkov iz gostinstva se morajo prilagoditi določbam tega pravilnika do 31. julija 2004.
32. člen
Pri opravljanju javne službe morajo biti zahteve v zvezi z oskrbo glede prevzema kuhinjskih odpadkov od povzročiteljev kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva, določene s tem pravilnikom, izpolnjene najkasneje 31. decembra 2005, zahteve v zvezi z malimi komunalnimi kompostarnami pa najkasneje 31. decembra 2007.
33. člen
(1) Do rokov iz prejšnjega člena se kuhinjski odpadki na območjih, kjer za njih ni urejena predelava, odstranjujejo na odlagališčih nenevarnih odpadkov po določbah predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov.
(2) Poročilo iz 20. člena tega pravilnika se prvič dostavi za leto 2005, oziroma za leto, v katerem je bilo izdano zbiralcu kuhinjskih odpadkov dovoljenje za zbiranje kuhinjskih odpadkov.
(3) Poročilo iz 28. člena tega pravilnika se prvič dostavi za leto 2006.
.
34. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-11-42/2003
Ljubljana, dne 27. februarja 2004.
EVA 2004-2511-0036
Minister
za okolje, prostor in energijo
mag. Janez Kopač l. r.
 
Soglašam!
 
Ministrica
za gospodarstvo
dr. Tea Petrin l. r.
 
Minister
za zdravje
prof. dr. Dušan Keber l. r.
 
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti