Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/2004 z dne 25. 3. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/2004 z dne 25. 3. 2004

Kazalo

1205. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007 (ReNPK0407), stran 3101.

Državni zbor Republike Slovenije je na podlagi 107. člena v zvezi s 109. členom Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02) ter v zvezi z 10. in 11. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) na seji dne 27. februarja 2004 sprejel
R E S O L U C I J O
o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 (ReNPK0407)
I. PREDGOVOR: SLOVENSKA KULTURA, NJENA VLOGA IN PERSPEKTIVE
Kultura je tista bivanjska lastnost, ki na neizbrisljiv način zaznamuje skupnost in z vsemi svojimi sestavinami tudi določa prepoznavnost njene identitete. Kultura je v prvi vrsti pomembna za notranji razvoj skupnosti, za razvijanje kulture medsebojnih odnosov, zaupanja in tiste življenjske kvalitete, ki je pogoj vsakega pozitivnega razvoja. V vseh civilizacijah kultura na vseh področjih življenja pogojuje ustvarjalnost in napredek, s tem pa tudi obstoj in preživetje. Slovenska kulturna zgodovina jasno kaže smer kulturnega razvoja na Slovenskem v nekoliko ožjem smislu, in četudi v splošni zavesti pri nas doslej še niso dovolj znani in poudarjeni vsi dejavniki, ki so razvili prebivalstvo Slovenije in slovensko govorečega zamejstva do današnje kulturne stopnje, je danes vendarle splošno znano, da je prav kulturna rast prebivalstva zgradila trdno podlago za duhovni in materialni napredek prebivalstva. Za vlogo kulture v življenju slovenske narodne skupnosti pa je pomembno tudi dejstvo, da je prav prek nekaterih poglavitnih dejavnikov slovenskega kulturnega razvoja prišlo do vzpostavitve politične zavesti o pravicah narodne skupnosti, najprej do lastnega jezika in ob tem do vseh drugih svoboščin, nazadnje tudi do državne samostojnosti. Čeprav se je morala slovenska kultura razvijati v razmerah, ki slovenskemu razvoju niso bile zmeraj naklonjene in se je bilo treba bojevati za obstoj, je postala pomembno gibalo slovenskega zgodovinskega razvoja, ob tem pa tudi prostor svobodnega izražanja ustvarjalne raznolikosti. V vsej slovenski zgodovini je bila kultura tisto, kar s tem pojmom opredeljujejo sodobni teoretiki: bila je povezovalna samostojna sila v družbi, ustvarjalna in dinamična, raznolika, izzivalna in kritična. Za slovensko kulturo poglavitno je tudi, da se v njej razvija slovenski jezik, najpomembnejši razločevalni znak Slovencev kot naroda, ki se po njem razlikuje od drugače govorečih sosedov. V obdobju socialističnega političnega sistema je lahko prav kultura vzpostavljala prostor narodove svobode: literarne revije, pisateljska združenja in posamezna literarna dela so odlično pripomogli pri nastajanju demokratične družbe in samostojne države.
Med glavne mejnike novejšega kulturnega razvoja na Slovenskem štejemo v prvi vrsti načrtovano opismenjevanje prebivalstva, ki se je začelo z Abecednikom kot prvo knjigo Trubarjevega protestantskega repertorija leta 1500 in do danes nadaljevalo v različnih oblikah šolanja. Na začetku 20. stoletja je imel slovenski prostor enega najvišjih odstotkov pismenosti, čedalje bolj razvejen vzgojno-izobraževalni sistem in številne kulturne institucije. K pomembnim mejnikom na tej poti sodi tudi leto 1774 kot začetek javnega šolstva, obdobje Ilirskih provinc med 1809 in 1813, ki je pripeljalo slovenščino v srednjo šolo, in še posebej obdobje po letu 1919, ko je bila v slovenskem prostoru ustanovljena prva univerza s slovenskim učnim jezikom. Potrebo po vzgajanju uradništva, učiteljev, duhovnikov in pravnih delavcev v slovenskem jeziku na višji izobrazbeni ravni je zapisal razsvetljenec Anton Tomaž Linhart leta 1795 v peticiji na ponovno vzpostavitev licejskih študij, v slovenščini so učili na več višjih šolah, slovenščino so vpeljali na liceje v Gradcu in Ljubljani, učili pa so jo tudi v semeniščih v Gorici in Celovcu. S katedro za slovenski jezik in književnost na univerzi v Gradcu je bil leta 1896 ustvarjen temelj slovenski univerzitetni slovenistiki.
Leta 1689 je Valvasor z velikim enciklopedičnim delom Slava Vojvodine Kranjske postavil temelje slovenski kulturni zavesti (četudi z opisom le ene dežele s slovenskim prebivalstvom) in obenem s tem tudi temelje varovanju slovenske kulturne dediščine kot posebni stroki. Organizirana skrb za dediščino ima svoje začetke najprej v ustanovitvi Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani leta 1821 in leta 1839 v ustanovitvi Društva Kranjskega deželnega muzeja.
Leta 1701 je bila ustanovljena Academia Philharmonicorum, leta 1794 je njeno dejavnost obnovila Filharmonična družba.
Po začetkih dramskega ustvarjanja v baroku se konec 18. stoletja začne z Linhartovo dramatiko novo slovensko gledališče, ki opravlja vse do leta 1918 dvojno nalogo, najprej predstavitev slovenske kulturne moči in samobitnosti ter še posebej govorne kulture, poleg tega pa razvijanje gledališke kulture z lastno dramatiko in igralsko veščino. Vse od druge polovice 19. stoletja sem je opazen razmah ljubiteljskega gledališča v okviru čitalnic in dramskih društev, v ta čas sodi začetek organiziranega delovanja operne in baletne dejavnosti, ob koncu 19. stoletja srečamo prve filmske predstave.
Dvojno vlogo v slovenski kulturi ima sprva tudi besedna umetnost, ki se je šele proti drugi polovici 19. stoletja prav razbremenila naloge povezovanja in narodnega ozaveščanja ter zaživela v iskanju izraza lastne svobodne ustvarjalnosti, potem ko je bila poprej dolgo prostor oblikovanja sodobnega slovenskega knjižnega jezika in razprav, kakšna naj bi bila njegova podoba. Slovensko literarno ustvarjanje se razvija iz svojega izročila in obenem vseskozi v stiku z evropskimi tokovi. V tem politično in kulturno razgibanem obdobju ne kaže prezreti pomembne vloge tiskanih medijev in knjige, s katero so načrtno pridobivali bralce. Med najpomembnejšimi kulturnimi združbami sta bili v začetku 20. stoletja, ko še ni bilo skupne slovenske države, Mohorjeva družba in Slovenska matica.
Za zgodovino knjižničarstva sta pomembna predvsem leto 1774, ko je z odlokom Marije Terezije del knjig iz jezuitskega kolegija prešel v splošno uporabo v novi licejski knjižnici in leto 1807, ko je licejska knjižnica dobila pravico do prejemanja obveznega izvoda vseh tiskov s Kranjske. Živa literarna ustvarjalnost je pospeševala bogato založniško in tiskarsko dejavnost, znameniti tiskar Schwentner je na začetku 20. stoletja postavil temelje sodobnega založništva in knjigotrštva.
Izjemen pomen za slovensko kulturo ima skozi vso zgodovino likovna umetnost z arhitekturo kot njeno pomembno sestavino. Svoj pečat je dala slovenski kulturni krajini, razvila je samosvojo naselbinsko kulturo, na nevelikem slovenskem prostoru pokrajinsko podobno raznoliko, kakor so raznolika govorna narečja, obenem pa je na svojevrsten način skozi stoletja na sebi lasten način odgovarjala na ustvarjalne spodbude, ki so prihajale v slovenski prostor od zunaj. Arhitekta Jože Plečnik in Maks Fabiani sta postavila svoje delo ne le v slovenski prostor, svojo izvirno oblikovalsko moč sta prispevala v mednarodno arhitekturno zakladnico. Obdobje Moderne ob prelomu stoletja, ki v vseh umetnostih odslikuje izjemen vzgib duha v ustvarjalnem prostoru slovenske kulture, predstavlja pomembno prelomnico v nadaljnjem razvoju slovenske družbe.
Med prvo in drugo svetovno vojno je bila v Dravski banovini ustanovljena javna radiodifuzija in s tem odprto novo področje kulturnega ustvarjanja, ki se je po drugi vojni razširilo z razvojem televizije.
Intenziven razmah na vseh področjih kulture se je nadaljeval v 2. polovici 20. stoletja, v ta čas spada tudi intenzivna institucionalizacija kulturnih dejavnosti, proti koncu stoletja pa sledi nov vzgib na višjo raven, predvsem glede raznolikosti umetniških izrazov, zvrsti, slogov, estetskih praks in vsebin ter medijev njihovega posredovanja. Nakazana zgodovinska pot in sodobna ustvarjalnost sooblikujeta slovensko kulturo danes.
Tako so v slovensko kulturo že vgrajene vse tiste prvine, ki jih poudarjajo vse sodobne evropske kulturne politike: svoboda izražanja in ustvarjanja, kulturni pluralizem, ovedenje pomena varovanja lastne identitete in kulturne dediščine. Na tej stopnji razvitosti se slovenska kultura danes samozavestno odpira v prihodnost in v nastajajočem skupnem evropskem prostoru vidi možnost in izziv tako za lastno ustvarjalnost kot tudi dolžnost razvijanja ter varovanja svojih posebnosti.
Spričo takšne narave kulture je temeljna naloga kulturne politike na eni strani odprtost do novih pobud in omogočanje sodobne in raznolike ustvarjalnosti ter spodbujanje sobivanja različnih oblik, stilov in miselnih tokov znotraj sodobne kulturne produkcije. Na drugi strani je naloga kulturne politike ohranjanje, oživljanje in aktualizacija kulturne dediščine, saj smo iz nje izšli kot narod s samostojno državo. Iskanje ravnotežja med obema nalogama je tretja naloga kulturne politike. Pri tem pa ni dopustno, da država kulturo kakorkoli usmerja, določa ali nadzira. Država z nacionalnim programom za kulturo opredeljuje javni interes na področju kulture ter opredeljuje cilje in prioritete kulturne politike, pri tem pa se ograjuje od presoje o njenih pojmovnih, svetovnonazorskih in estetskih vsebinah. Državna podpora kulturi je namenjena zagotavljanju pogojev za ustvarjanje in dostopnost kulturnih dobrin, saj dvomilijonski trg tega ne omogoča, zato je na področju kulture regulacija države nujna za njen uravnotežen obstoj in razvoj. Vsebinsko odločanje o uresničevanju ciljev in prioritet nacionalnega programa za kulturo ni v rokah države, temveč je zagotovljen z zakonsko določeno soudeležbo kulturne, strokovne, znanstvene in kritične javnosti v postopkih razdeljevanja javnih sredstev, namenjenih kulturi.
Tako kultura tudi danes ostaja nosilka slovenske nacionalne identitete in tista identifikacijska in konstitutivna točka, v kateri se stikajo ustvarjanje, samozavedanje, samoizražanje, kritično mišljenje in samorefleksija, predvsem pa je to prostor vizij za prihodnost, ki na kulturo zrejo kot na nosilko ustvarjalnosti posameznika, razvoja družbe in socialne kohezivnosti. Ob vsem tem se je kulturna politika dolžna s posebno pozornostjo in trajno skrbjo posvečati bistvenemu elementu naše kulturne identitete, ki je hkrati temelj naše nacionalne identitete: slovenskemu jeziku.
Ne samo zato, ker se skupni slovenski kulturni prostor ne prekriva s slovenskimi državnimi mejami in ker so slovenske manjšine v sosednjih državah izpostavljene močni eroziji, temveč zato, ker grozi manjšim nacionalnim jezikom v procesih globalizacije in integracije marginaliziranje. Skrb za slovenski jezik mora zato ostati prva naloga kulturne politike.
Izhajajoč iz tega na kratko očrtanega zgodovinskega, aktualnega in v prihodnost odprtega položaja slovenske kulture je nastal Nacionalni program za kulturo, s katerim slovenska država izraža interes za ohranjanje in razvoj slovenske kulture v za slovensko nacionalno identiteto prelomnih časih evropskega združevanja.
II. UVOD
Nacionalni program za kulturo je strateški dokument, ki z opredelitvijo kulturno-političnih prioritet, ciljev in ukrepov zagotavlja pogoje za trajnostni in celostni razvoj slovenske kulture. Sprejema se za obdobje štirih let, za obdobje od leta 2004 do leta 2007. Podlaga za sprejem Nacionalnega programa za kulturo je 10. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Skladno s 138. členom tega zakona se nacionalni program za kulturo sprejme najkasneje v roku enega leta od uveljavitve zakona, kar pomeni najkasneje do 29. novembra 2003.
Nacionalni program za kulturo opredeljuje javni interes za kulturo in področja kulture, na katerih se kulturne dobrine zagotavljajo kot javne dobrine. Določa splošne prioritete kulturne politike in odgovarja na ključne razvojne probleme na posameznih področjih kulture, kot jih je izpostavila Analiza stanja na področjih kulture in predlog prednostnih ciljev (Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, 2002), ki je strokovna podlaga pričujočemu programu. Nacionalni program za kulturo izhaja iz zgodovinsko doseženega položaja slovenske kulture, upošteva njene prednosti in slabosti, s splošnimi prioritetami kulturne politike ter s cilji in ukrepi na posameznih področjih pa zagotavlja pogoje za ohranjanje in razvoj slovenske kulture glede na nevarnosti in priložnosti, s katerimi se bo ta soočala v naslednjem obdobju.
Nacionalni program za kulturo tako vzpostavlja ravnotežje med ohranjanjem slovenske kulturne identitete in njenim razvijanjem. Zagotavlja pogoje za skladen razvoj kulture na skupnem slovenskem kulturnem prostoru, pogoje za dvig kulturne ustvarjalnosti, za večanje dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjanja ter pogoje za spodbujanje kulturne raznolikosti. Kulturna politika bo dejavno sooblikovala tudi prihodnjo regijsko ureditev.
Izzivi evropskih integracijskih procesov od slovenske kulturne politike zahtevajo premišljeno in v prihodnost zazrto strategijo razvojnega načrtovanja, ki zagotavlja ravnotežje med ohranjanjem in razvojem slovenske kulture predvsem preko skrbi za slovenski jezik in jezikovno kulturo, odprtosti za kulturno raznolikost, ki je v srži ideje o evropskem združevanju, pojmovanja kulture kot nepogrešljivega dejavnika razvoja in spodbujanja ustvarjalnosti posameznika v času globalizacije in komercializacije, ki vplivata tudi na področje kulture.
Nacionalni program za kulturo se navezuje na vse strateške dokumente vlade, še posebej na Strategijo gospodarskega razvoja, Državni razvojni program, Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, Strategijo Republike Slovenije v informacijski družbi in druge.
Z nacionalnim programom za kulturo je skrb za ohranjanje in razvoj kulture poverjena vladi kot celoti, zato za njegovo izvajanje poleg ministrstva, pristojnega za kulturo, skrbijo tudi vsa ostala ministrstva. Vlada vsako leto najpozneje do 1. junija predloži državnemu zboru poročilo o izvajanju nacionalnega programa za kulturo, državni zbor pa se do poročila opredeli.
III. SPLOŠNE PRIORITETE KULTURNE POLITIKE V OBDOBJU 2004-2007
Splošne prioritete kulturne politike vertikalno prečijo vsa področja kulture, njihovo uresničevanje pa predvideva usklajeno delovanje vseh vladnih resorjev. Del splošnih prioritet se odraža znotraj konkretnih ciljev in ukrepov na posameznih področjih kulture, del jih zaradi svoje posebne narave zahteva posebne ukrepe.
1. Slovenski jezik, njegova raba in razvoj
Cilj je kontinuirano pospeševanje razvoja slovenskega jezika v javnem življenju slovenske družbe. Za izpolnitev tega cilja je potrebna dejavna jezikovna politika, to je usklajena skrb za kulturno, politično, ekonomsko in komunikacijsko razsežnost jezikovne rabe, ki v celoti izvira iz slovenske jezikovne tradicije in se ohranja tudi v novih razmerah, ko Republika Slovenija vstopa v Evropsko unijo. Jezikovna politika se glede slovenskega jezika in javne komunikacije v slovenskem prostoru oblikuje kakor doslej samostojno. V Evropsko unijo vstopamo tako tudi kot država z lastnim jezikom za vsa področja javnega življenja, ki ima svojo normo, korpus in druge podlage in lastno slogovno izoblikovanost. Svojo jezikovno samobitnost bomo lahko razvijali tudi v novih razmerah glede na to, da Evropska unija sprejema idejo večjezikovnosti, spoštovanja in razvijanja jezikovne raznolikosti, in čeprav prihaja pri stiku različno govorečih v posameznih govornih položajih do posebnosti v izbiri jezika in njegove rabe, bo to uravnavala primerna jezikovna politika ne z restriktivnostjo, temveč z ozaveščanjem in spodbujanjem. Pomembna naloga jezikovne politike je v povezovanju vseh virov jezikovnega razvoja in njegovih nosilcev ter v pospeševanju njihove dejavnosti. Na ožjem področju kulture bo Ministrstvo za kulturo podpiralo programe in projekte, ki razvoj jezika spremljajo in podpirajo.
Slovenščina ni samo sredstvo za vsakodnevno sporazumevanje, izražanje duhovnih in umetniških sporočil, ampak tudi zakladnica kulture in eden glavnih simbolov nacije in države, zato mora skrb zanjo potekati na vseh ravneh, ne le v šolstvu in javnem komuniciranju, delovnih in tehnoloških procesih, v tehniki in znanstveni terminologiji.
Ukrepi:
– koordiniranje jezikovne politike
– sprejetje zakona o javni rabi slovenskega jezika in skrb za njegovo udejanjanje
– pospeševanje dostopnosti knjige v slovenskem jeziku s spodbujanjem tako izvirne ustvarjalnosti kakor prevodne književnosti z namenom, širiti in poglabljati bralno kulturo
– podpiranje programov in projektov za samostojno ugotavljanje funkcionalne pismenosti in za odpravljanje razlogov za primanjkljaj
– sodelovanje in povezovanje na področju znanosti in izobraževanja pri programih in projektih raziskovanja slovenskega knjižnega jezika, predvsem besediloslovja in leksike tako standardnega jezika kakor strokovnih terminologij; pospeševanje raziskovanja sociokulturnih razsežnosti rabe slovenskega jezika v vsem strnjenem prostoru slovenskega jezika
– pomoč pri poglabljanju vedenja o pravilih tvorbe besedil in primenosti in povednosti rabe posameznih izrazil (lektoriranje, jezikovna pomagala, učenje pisanja)
– posebna pozornost jezikovni rabi v medijih, pisnih, govornih ter splošnemu širjenju avdiovizualne kulture, kar vpliva na splošno govorno kulturo javnega sporazumevanja
– pospeševanje govornih uprizoritvenih umetnosti v slovenskem jeziku z izvirno slovensko dramatiko in prevajanjem dramskih del, podpiranje gledališke produkcije ter prenašanje te produkcije v različne medije
– ukrepi na področju knjižničnih dejavnosti, ki zvišujejo dostopnost knjižničnega gradiva in pospešujejo razvoj branja. Z njimi je namenjena vsa pozornost ohranjanju in razvijanju knjižničnih fondov, pa tudi skrbi za posodabljanje gradiva z elektronskimi publikacijami v slovenščini in digitalizacijo knjižne dediščine
– upoštevanje posebnosti rabe slovenskega jezika kot drugega jezika v ustavno dvojezičnih okoljih; pospeševanje vedenja o slovenščini kot drugem/tujem jeziku z vsemi potrebnimi podlagami.
Kazalci:
– povezovanje in preglednost nad viri za izvajanje dejavne jezikovne politike
– stopnja usklajenosti ukrepov na področju jezikovne politike
– raven usklajene zakonodaje na področju rabe slovenskega jezika
– stopnja implementacije zakonodaje na področju jezika
– produkcija in dostopnost slovenskih in prevedenih del na različnih področjih kulture
– stopnja razširjenosti slovenščine kot drugega/tujega jezika.
2. Spodbujanje kulturne raznolikosti
Pomemben cilj kulturne politike je spodbujanje kulturne raznolikosti, pluralizma ustvarjanja in kulturnih dobrin. Gre za enega izmed ciljev, ki je zapisan v 151. členu Amsterdamske pogodbe iz leta 1997, na katerem temelji ideja o evropskem združevanju in ki ga opisuje tudi UNESCO-v dokument Naša ustvarjalna raznolikost (1993). Odprtost kulturne politike za druge kulture, mednarodne izmenjave, kulturne pravice narodnih skupnosti, manjšinskih skupnosti in ranljivih skupin ter kulturna dejavnost Slovencev zunaj Republike Slovenije pomembno prispevajo k razvoju kulturne identitete. S tega vidika bo za uresničevanje tega cilja pomembno tudi izoblikovanje programov, ki vključujejo evropsko dimenzijo in ki se bodo potegovali za sredstva iz mednarodnih virov. Cilj je z vidika skupnega slovenskega kulturnega prostora še posebej pomemben, saj je slovenska kultura od nekdaj prepoznavna po svoji bogati notranji raznolikosti.
Ukrepi:
– pripoznanje, da spada v javni interes na področju kulture široka paleta ustvarjanja ne glede na zvrstnost, ciljno občinstvo, estetski okus ali svetovni nazor
– prednostna podpora deficitarnim umetniškim zvrstem, vsebinam z raznoliko etnično tematiko, manjšinskim kulturam ter programom in projektom ranljivih skupin
– zagotavljanje dostopnosti kulture in ustvarjanja
– zagotavljanje ustrezne administrativne podpore izvajalcem, ki se potegujejo za sredstva mednarodnih virov
– prednostna podpora programom, ki črpajo sredstva iz mednarodnih virov.
Kazalci:
– delež manjšinskih kultur, programov in projektov ranljivih skupin ter deficitarnih zvrsti znotraj programov in projektov, ki jih podpira Ministrstvo za kulturo
– širina opredelitve javnega interesa za kulturo
– število programov in projektov, ki prejemajo sredstva iz mednarodnih virov.
3. Zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost
Cilj izhaja iz kulturne razsežnosti človekovih pravic in je usmerjen v spodbujanje vseh vrst dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjalnosti (fizična, regijska, informacijska, socialna itd.). Dostopnost kulture ne sme biti pogojena s socialnim statusom posameznika, s specifičnimi osebnimi okoliščinami posameznika, kakršna je npr. invalidnost, prav tako ne z regijskim dejavnikom, zato je ta cilj eden izmed prioritetnih na vseh področjih kulture. Uresničevanje tega cilja je v veliki meri odvisno od ukrepov, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj tradicionalnih kulturnih središč po vsej Sloveniji in bodo temeljili na dopolnjevanju državnih in lokalnih sredstev.
Ukrepi:
– zagotavljanje optimalnega delovanja javne kulturne infrastrukture in njenega razvijanja
– prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na osnovi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področjih kulture, ki je v javnem interesu
– dejavna vloga kulturne politike pri oblikovanju regijske ureditve
– do konca leta 2004 izoblikovati ustrezni sistem financiranja občin, ki bo zagotovil dodatna sredstva sedežnim občinam, da bodo lahko v skladu z 128. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo prevzele financiranje občinskih javnih zavodov širšega pomena (36), ki jih sedaj financira država,
– zagotavljati dostopnost javne kulturne infrastrukture najširšemu krogu izvajalcev s področja kulture
– s prednostnimi kriteriji in spodbudami delovanju kulturnega trga zviševati dostopnost kulturnih dobrin in ustvarjalnosti na skupnem slovenskem kulturnem prostoru
– spodbujanje razvoja knjižnične mreže, knjigarniške mreže, mreže intermedijskih centrov in mreže umetniških kinematografov na skupnem slovenskem kulturnem prostoru
– spodbujanje decentraliziranosti glasbenih in uprizoritvenih umetnosti na skupnem slovenskem kulturnem prostoru
– na podlagi 130. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo v pogodbah o medsebojnih obveznostih sofinanciranja javnih zavodov s področja kulture s strani države in lokalnih skupnosti prednostno izpostaviti nalogo zagotavljanja dostopnosti kulture in pogojev za ustvarjalnost
– prednostna podpora programom in projektom, ki zvišujejo različne ravni dostopnosti kulture, informiranost o kulturi (ob upoštevanju posebne vloge javne radiotelevizije) in izboljšujejo pogoje za ustvarjanje na vseh področjih kulture
– ozaveščanje o pomembnosti prilagajanja kulturnih ustanov in njihove ponudbe tako, da bo oboje dostopno tudi invalidom s senzornimi ali gibalnimi motnjami
– dejavno spodbujanje tovrstnih prilagoditev.
Kazalci:
– povečevanje deleža kulturnih vsebin v programih javne radiotelevizije in drugih elektronskih medijih
– razmerje med kulturno ponudbo v osrednji Sloveniji in drugih regijah
– razmerje med obiskovalci kulturnih prireditev v osrednji Sloveniji in v drugih regijah
– število obiskovalcev kinematografov
– število obiskovalcev muzejev in galerij
– število letno izposojenih knjig v splošnih knjižnicah in število letno prodanih knjig na glavo prebivalca
– število večobčinskih javnih zavodov, katerih financiranje je bilo preneseno na sedežne občine
– delež, ki ga gospodinjstva namenjajo kulturi
– porast števila članov kulturnih društev.
4. Kulturna vzgoja kot ustvarjalna vzgoja in kot vzgoja za ustvarjalnost
Ena ključnih prioritet številnih evropskih kulturnih politik je spodbujanje programov in projektov, ki povezujejo kulturno, izobraževalno in znanstveno sfero ter področje medijev in ki spodbujajo učečo se populacijo vseh starostnih stopenj tako k spoznavanju kulture kot tudi k samemu ustvarjanju s ciljem. S tem se zvišuje kulturno pismenost, kar je tudi eden izmed ciljev Konvencije o otrokovih pravicah. Kulturna vzgoja je preplet ustvarjanja na vseh področjih kulture, od tradicionalnih do sodobnih umetniških zvrsti, vključno s popularno kulturo in mediji, preplet učenja o kulturi, njene refleksije in ustvarjanja. Bistvo kulturne vzgoje ni v dodajanju novih vsebin, temveč v prepletanju vseh kurikularnih področij preko inovativnih pedagoških in didaktičnih pristopov. Zato se uresničevanje cilja primarno navezuje na predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko mladino in je usmerjeno ne le v oblikovanje bodočih "kulturnih potrošnikov", temveč tudi bodočih "kulturnih ustvarjalcev", na analogen način pa vključuje tudi študijske in andragoške programe. Uresničevanje te prednostne naloge je v veliki meri odvisno od usklajevanja z izobraževalno politiko in od zagotavljanja dostopnosti kulturnih dobrin in možnosti ustvarjanja. Cilj je usmerjen k temu, da se znotraj programov in projektov, ki jih sofinancira Ministrstvo za kulturo, zviša delež vsebin, ki se nanašajo na otroke in mladino.
Ukrepi:
– prednostna podpora programom in projektom s področja kulturne vzgoje na vseh področjih kulture
– spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju kulturne vzgoje
– spodbujanje vključevanja javnega sektorja v kulturi in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov v izobraževalne procese
– dejavna vloga kulturne politike v oblikovanju in izvajanju izobraževalne politike.
Kazalci:
– število programov in projektov s področja kulturne vzgoje
– število sodelujočih in število udeleženih pri teh programih in projektih
– delež pedagoških programov znotraj programov javnih zavodov in programov izvajalcev javnih kulturnih programov.
5. Izobraževanje za poklice v kulturi
Kulturna politika prevzema dejavnejšo vlogo pri oblikovanju in izvajanju šolskih programov, ki izobražujejo za poklice v kulturi. Obenem kulturna politika prednostno skrbi za izobraževanje za tiste poklice v kulturi, ki niso del šolskega sistema. Uresničevanje cilja zahteva usklajevanje z izobraževalno politiko.
Ukrepi:
– medresorsko koordinirana štipendijska politika
– prednostna podpora programom in projektom, ki se navezujejo na deficitarne poklice v kulturi
– spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju izobraževanja za poklice v kulturi
– zagotavljanje štipendij za izobraževanje za deficitarne poklice v kulturi
– spodbujanje vključevanja javnega sektorja v kulturi v izobraževalne procese
– spodbujanje sodelovanja izvajalcev javnega sektorja, javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s študijskimi programi umetniških akademij.
Kazalci:
– število programov in projektov, ki zapolnjujejo vrzeli na področju izobraževanja za poklice v kulturi
– število deficitarnih poklicev v kulturi
– število prejemnikov štipendij za poklice v kulturi.
6. Kultura kot kategorija razvoja: kultura kot generator gospodarskega razvoja, človeških virov, kvalitete življenja in socialne kohezivnosti
Omejen kulturni trg in prav tako omejena sredstva, ki jih državni in lokalni proračuni namenjajo kulturi, je razlog za premišljeno politiko na področjih, na katerih so kulturne dobrine tudi tržno blago. Spodbude "kulturni" ali "kreativni industriji" so kot spodbude ustvarjalnosti in spodbude dostopnosti kulture pomemben instrument za razvijanje človeških virov, socialne kohezivnosti, za kakovostno preživljanje prostega časa in kvaliteto življenja (Kultura v srcu, Svet Evrope, 1997). Prav zato ekonomiko kulture na področjih kulturne ali kreativne industrije sestavljajo tako javni viri kot viri iz zasebnega sektorja. Naloga kulturne politike je ustvariti pogoje za večja vlaganja gospodarstva v kulturo ter spodbujati njuno sinergijo, na ta način pa povečati delež bruto domačega proizvoda, ki je namenjen kulturi. Donacije se upoštevajo kot davčna olajšava.
Ukrepi:
– prednostna podpora programom in projektom, ki vključujejo sodelovanje gospodarskega sektorja
– prednostna podpora programom in projektom, ki spodbujajo kulturni turizem
– prednostna podpora javnim kulturnim programom in kulturnim projektom, ki imajo širše ekonomske učinke
– s prednostnim podpiranjem skupnih infrastrukturnih programov in projektov na področjih kulture zagotoviti pogoje za boljše delovanje kulturnega trga in večjo dostopnost kulture
– vlaganja v kulturo se uveljavljajo kot davčna olajšava
– uveljavljanje davčnih olajšav za pravne osebe, ki spodbujajo vlaganja v kulturo
– uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganje v obnovo spomeniškega fonda, ki je v zasebni lasti
– stimulativna davčna obravnava dohodkov iz naslova umetniške ustvarjalnosti.
Kazalci:
– razmerje med javnimi in izvenproračunskimi sredstvi za kulturo
– število programov in projektov, ki nastajajo na podlagi partnerstva med državo in gospodarstvom
– število novih delovnih mest kot posledica razvoja kulture
– število samozaposlenih v kulturi.
7. Neposredna podpora ustvarjalcem
V razmerah omejenega trga in posodabljanja javnega sektorja sodi med prednostne cilje tudi zagotovitev spodbudnih pogojev za delo ustvarjalcev na vseh področjih kulture. Cilj prispeva k dvigu ustvarjalnosti posameznikov in večji dostopnosti ustvarjanja ter spodbuja kulturno raznolikost.
Ukrepi:
– na vseh področjih kulture uvesti delovne štipendije oziroma "štipendije za ustvarjalnost" kot neposreden vložek v zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika
– letno podeliti najmanj sto delovnih štipendij
– zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za ustvarjalce
– dvigniti raven spoštovanja avtorskih pravic
– posodobiti inštrument samozaposlenih v kulturi
– uveljaviti enakost zaposlenih in samozaposlenih umetnikov z drugimi delavci glede plačil.
Kazalci:
– število podeljenih delovnih štipendij na posameznih področjih kulture
– razmerje med številom zaposlenih v javnem sektorju in številom samozaposlenih v kulturi
– raven spoštovanja avtorskih pravic
– število ustvarjalcev, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo.
8. Informatizacija v kulturi
Skladno s "Strategijo Republike Slovenije v informacijski družbi" (sprejeto na 8. seji Vlade Republike Slovenije, 13. 2. 2003, sklep št. 033-15/2003-1) je informatizacija v kulturi opredeljena kot prednostna naloga kulturne politike. Cilj je povečanje dostopnosti kulture, dostopnost celovitih informacij o kulturi in zagotavljanje kvalitetnejšega strokovnega in znanstvenega vrednotenja kulture. Cilj je uresničljiv ob povezovanju različnih informacijskih sistemov, ki delujejo na področjih kulture, to povezovanje pa bo skupno točko našlo v nacionalnem kulturnem portalu.
Ukrepi: Prednostna podpora
– nakupu računalniške, programske in komunikacijske opreme za splošne knjižnice in nacionalno knjižnico in sistem COBISS
– mreži intermedijskih centrov po regijah
– vzpostavitvi enotnega registra kulturne dediščine
– informatizaciji delovnih procesov javnih zavodov s področja varovanja kulturne dediščine
– oblikovanju nacionalnega kulturnega portala
– vzpostavitvi glasbeno-informacijskega središča
– oblikovanju enotnega informacijskega sistema "knjige na trgu"
– arhiviranju za slovensko kulturo pomembnih vsebin na internetu
– digitalizaciji slovenske knjižne dediščine in njene prisotnosti na internetu
– drugim informacijskim projektom na področjih kulture.
Kazalci:
– kvantiteta, kakovost in ažurnost dosegljivih informacij na področjih kulture
– povezanost in povezljivost informacijskih sistemov na področjih kulture
– dostopnost in izkoriščenost teh informacij
– možnost kreativne izrabe informacijskih sistemov na področjih kulture.
9. Posodobitev javnega sektorja v kulturi
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo je uzakonil vrsto mehanizmov na področju upravljanja, vodenja in financiranja javnih zavodov ter urejanja delovnih razmerij. S tem je zagotovljena pravna podlaga za posodobitev javnega sektorja v kulturi v smeri njegove večje učinkovitosti, odprtosti in avtonomnosti.
Ukrepi:
– skupno organiziranje administrativnih upravnih nalog manjših javnih zavodov, tj. tistih z manj kot 10 zaposlenimi
– prestrukturiranje delovnih razmerij za umetniške poklice v smeri postopnega povečevanja deleža delovnih mest z delovnim razmerjem za določen čas
– pilotno preoblikovanje najmanj dveh javnih zavodov, katerih dejavnost po svoji naravi zahteva gospodarstvu namenjene statusne oblike, v gospodarski družbi oziroma preoblikovanje najmanj treh javnih zavodov, v katerih profesionalna odličnost, razvojna vizija, prostorski in kadrovski pogoji omogočajo ter zahtevajo večjo avtonomijo, v ustanove.
Kazalci:
– število reorganiziranih manjših javnih zavodov
– razmerje med zaposlenimi za nedoločen čas in zaposlenimi za določen čas v javnih zavodih, ki jih je ustanovila država
– število preoblikovanih javnih zavodov v gospodarske družbe
– število preoblikovanih javnih zavodov v ustanove.
10. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami
Nevladne organizacije, ki delujejo na področju kulture, so s svojo prisotnostjo, delovanjem, znanjem in izkušnjami pomemben dejavnik pri zagotavljanju kompleksne prisotnosti kulturnih dobrin, osveščanju javnosti glede potrebe po vrhunskih umetniških dogodkih in kvalitete splošnega kulturnega življenja ter kulturne ponudbe kot generatorja kulturne in turistične ponudbe. Prav tako s svojimi predlogi in preko civilnega dialoga participirajo pri oblikovanju, vrednotenju in izvajanju konkretnih ukrepov nacionalnega programa za kulturo. Sodelovanje in participacija nevladnih organizacij je eden temeljnih pogojev dobre kulture in optimalno doseženih ciljev nacionalnega programa.
Ukrepi:
– zagotavljanje pogojev nevladnim organizacijam za izvajanje umetniških in izobraževalnih programov in projektov
– obveščanje nevladnih organizacij glede priprave predpisov in odločitev, ki se nanašajo na izvajanje nacionalnega programa za kulturo
– vključevanje nevladnih organizacij v pripravo predpisov, odločitev in vrednotenje ukrepov, ki se nanašajo na izvajanje nacionalnega programa za kulturo ter zagotavljanje pogojev za to vključevanje nevladnih organizacij.
Kazalci:
– število nevladnih organizacij, ki se skozi civilni dialog vključujejo v pripravo in vrednotenje ukrepov na področju kulture
– število aktivnosti Ministrstva za kulturo, ki pomenijo informiranje, vabilo k sodelovanju oziroma sodelovanje z nevladnimi organizacijami pri pripravi ukrepov ali predpisov ter njihovemu vrednotenju.
IV. OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO
Nacionalni program za kulturo opredeljuje javni interes za kulturo z namenom zagotavljanja pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, slovensko kulturno identiteto in skupen slovenski kulturni prostor. Javni interes za kulturo se v Nacionalnem programu za kulturo zagotavlja skozi splošne prioritete kulturne politike ter skozi cilje in ukrepe na posameznih področjih kulture. Področja javnega interesa za kulturo na posameznih področjih kulture oziroma tista področja kulture, na katerih se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, so v nadaljevanju podrobno opredeljena.
S tem daje Nacionalni program za kulturo, skupaj s področnimi zakoni in lokalnimi programi za kulturo, podlago za uresničevanje javnega interesa za kulturo, tj. podlago za izvedbene načrte nosilcev javnega interesa za kulturo, podlago za neposredne pozive, javne razpise in javne pozive za financiranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, akte o ustanovitvi javnih zavodov, njihove strateške načrte in (več)letne programe dela, javne razpise za oddajo javne kulturne infrastrukture in upravne odločbe.
Uprizoritvene umetnosti
V javni interes na področju uprizoritvenih umetnosti spadajo: produkcija in postprodukcija v dramskem gledališču, lutkovnem gledališču, plesnem gledališču, eksperimentalnem oziroma raziskovalnem gledališču, na področju sodobnega plesa, uličnega gledališča, organizacija festivalov, vse vmesne oblike ter vse mejne oblike gledaliških praks, ki črpajo iz ostalih področij ustvarjanja oziroma kreativno uporabljajo nove tehnologije, zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, mednarodne izmenjave, mednarodna promocija, skrb za slovensko gledališko dediščino, informatizacija, raziskovanje, izobraževanje in podporni projekti.
Glasbene umetnosti
V javni interes na področju glasbenih umetnosti spadajo: ustvarjanje izvirnih glasbenih del vseh tradicionalnih in sodobnih glasbenih zvrsti, ustvarjanje koreografij na področju baleta in plesa, koncertni cikli in festivali ter koncertna gostovanja vseh tradicionalnih in sodobnih glasbenih zvrsti, glasbeno založništvo (akustična in notna gradiva), glasbeno scenska produkcija, glasbeni programi, ki nastajajo v elektronskih medijih, vse vmesne oblike ter vse mejne oblike na področju glasbenih umetnosti, ki črpajo iz ostalih področij ustvarjanja oziroma kreativno uporabljajo nove tehnologije, zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, skrb za slovensko glasbeno dediščino, informatizacija, raziskovanje, izobraževanje in podporni projekti, mednarodne izmenjave in mednarodna promocija.
Vizualne umetnosti
V javni interes na področju vizualnih umetnosti spadajo: vse tradicionalne in sodobne zvrsti likovnega področja, slikarstvo, kiparstvo, grafika, risba, fotografija, video, arhitektura, oblikovanje, organiziranje razstavnih programov in projektov, izobraževanje, skrb za slovensko likovno dediščino, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti, vse vmesne oblike ter vse mejne oblike na področju glasbenih umetnosti, ki črpajo iz ostalih področij ustvarjanja oziroma kreativno uporabljajo nove tehnologije zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, mednarodna promocija izvirne slovenske vizualne umetnosti, mednarodno sodelovanje in mednarodna promocija.
Intermedijske umetnosti
V javni interes na področju intermedijskih umetnosti spadajo: vse umetniške prakse, ki v svojem ustvarjalnem aktu prepletajo različne umetniške zvrsti ter uporabljajo informacijske tehnologije, robotiko, medmrežje, kibernetiko, teleprezenco, telekomunikacijsko umetnost, virtualno resničnost in tako imenovano razširjeno telesnost, interaktivni performans, interaktivne (avdio, video itd.) instalacije, spletna umetnost, urbane javne intervencije, organizacija festivalov, skrb za intermedijsko dediščino, zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje, podporni projekti, mednarodno sodelovanje in mednarodna promocija.
Knjižnična dejavnost
V javni interes na področju knjižnične dejavnosti spadajo: optimalna ponudba knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, ponudba informacij in storitev, ki so osredotočene na kulturne, izobraževalne, informacijske in socialne potrebe okolja, na informacijsko opismenjevanje in podporo vseživljenjskemu učenju; zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme za uporabo gradiva, pridobivanje informacij in smotrna izraba prostega časa v knjižnici, omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije; zagotavljanje dostopnosti knjižničnega gradiva za slepe in slabovidne v njim prilagojenih tehnikah; izobraževanje, raziskovanje in podporni projekti, mednarodno sodelovanje, učinkovit sistem pridobivanja obveznega izvoda gradiva na vseh medijih, ki bo zagotavljal popolnost, ohranitev in dostopnost nacionalne zbirke, dostop do podatkov o nacionalni zbirki in nacionalno pomembnih knjižničnih zbirkah iz vseh knjižnic v Sloveniji preko vzajemnega bibliografskega sistema COBISS in interneta, tekoče objavljanje Slovenske bibliografije, dostopnost vseh redkih in ogroženih gradiv s pomočjo restavriranja, prenosa na nadomestne nosilce, zlasti mikrofilm in elektronske medije, dostop do svetovnih virov informacij, zlasti s pomočjo elektronskih publikacij oziroma interneta, medknjižnična izposoja iz domačih in tujih knjižnic, koordiniran sistem mednarodnega številčenja publikacij oziroma storitev za mednarodno bibliografsko kontrolo.
Knjiga
V javni interes na področju knjige spadajo: zagotavljanje pogojev za optimalno delovanje vseh dejavnikov znotraj verige knjige, zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, založniška dejavnost, knjigarniška mreža, knjižnična mreža, bralna kultura, izvirna in prevodna nekomercialna knjižna in revialna produkcija s področij leposlovja in humanistike ter umetnosti in kulture nasploh, mladinska književnost in mladinska periodika, strokovna in kritiška dela s področja kulture, promocija knjig, branja in avtorjev, literarni festivali, mednarodna dejavnost in mednarodna promocija, prevajanje slovenskih avtorjev v tuje jezike, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje, podporni projekti in dostopnost knjig za slepe in slabovidne.
Mediji in avdiovizualna kultura
V javni interes na področju medijev in avdiovizualne kulture spadajo: razširjanje programskih vsebin, ki so pomembne za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev zunaj Republike Slovenije, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti; za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, za kulturo javnega dialoga, za utrjevanje pravne in socialne države, za razvoj izobraževanja in znanosti; podpiranje razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev, razširjanje programskih vsebin, namenjenih slepim in gluhonemim, v njim prilagojenih tehnikah, ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture; področje kinematografije, filmska umetnost, produkcija, distribucija in prikazovanje filmov, organiziranje festivalov, arhiviranje in raziskovanje na področju filmske umetnosti, zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznika, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti na področju medijev in avdiovizualne kulture, mednarodna dejavnost in mednarodna promocija.
Varstvo kulturne dediščine
V javni interes na področju varstva kulturne dediščine spadajo: vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti, zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije dediščine ne glede na njeno namembnost, zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega preučevanja, preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost dediščine, skrb za uveljavljanje in razvoj sistema varstva dediščine, varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika, zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za izvajanje varstva arhivskega gradiva, zagotavljanje dostopnosti arhivskega gradiva, mednarodna dejavnost, mednarodna promocija, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti.
Narodni skupnosti, romske skupnosti, druge manjšinske etnične skupnosti in priseljenci
V javni interes za kulturo na področju narodnih skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev spadajo: dejavnost kulturnih zavodov, katerih ustanoviteljici sta osrednji organizaciji narodnih skupnosti, založniška dejavnost, knjižnična dejavnost, ohranjanje maternih jezikov skupnosti, dejavnosti na vseh drugih področjih kulture, kulturni stiki s svojimi državami, mednarodno sodelovanje skupnosti in manjšin na področjih kulture, medsebojno sodelovanje skupnosti in manjšin na področjih kulture, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti.
Slovenci zunaj Republike Slovenije
V javni interes za kulturo na področju Slovencev zunaj Republike Slovenije spadajo: kulturno delovanje v najširšem pomenu besede Slovencev v sosednjih državah, Slovencev po Evropi, Slovencev v državah bivše Jugoslavije, Slovencev v prekomorskih državah, delovanje društev in institucij, ki skrbijo za to področje v Sloveniji, promocija kulturne ustvarjalnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije v Sloveniji, promocija ustvarjalnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije na vseh področjih kulture in prek njih promocija slovenske kulture v državah, v katerih živijo, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje, mednarodna dejavnost in podporni projekti.
Ljubiteljske dejavnosti
V javni interes na področju ljubiteljskih dejavnosti spadajo: vse dejavnosti kulturnih društev, skupin in ostalih organizacij, ki delujejo na področjih kulture, zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za kulturne dejavnosti, mednarodna dejavnost, mednarodna promocija, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti.
Mednarodno sodelovanje
V javni interes na področju mednarodnega sodelovanja spadajo: zagotavljanje pogojev za mednarodne izmenjave, zagotavljanje pogojev za mednarodne koprodukcije, participacija v mednarodnih fondih, uresničevanje dogovorov iz kulturnih sporazumov in programov, ki vzpostavljajo ustrezne pogoje za mednarodno sodelovanje, vključevanje v multilateralne in bilateralne povezave, izobraževanje, informatizacija, raziskovanje in podporni projekti.
V. CILJI IN UKREPI NA POSAMEZNIH PODROČJIH KULTURE
Cilji in ukrepi na posameznih področjih kulture odražajo splošne prioritete kulturne politike in obenem odgovarjajo na ključne razvojne probleme posameznih področij, kot jih je izpostavila Analiza stanja na področjih kulture. Na vsakem posameznem področju so najprej opredeljeni splošni cilji področja, nato pa prioritete ter ukrepi, ki so opremljeni s pričakovanimi učinki, kazalci za doseganje teh učinkov, časom za njihovo izvedbo in predvideno obremenitvijo proračuna. Finančno izhodišče programa je sprejeti proračun Republike Slovenije za leto 2004 ter sprejete zakonske obveznosti.
I. Uprizoritvene umetnosti
Splošna cilja:
I. Zagotoviti boljšo geografsko razporejenost ponudbe, in sicer do leta 2007 doseči, da bo vsaj 10% gostovanj izvedenih izven kraja nastanka produkcije.
Cilj je tesno povezan z drugim ciljem, saj se s povečanjem gostovanj po Sloveniji (in pri Slovencih zunaj Republike Slovenije) poveča obseg postprodukcije.
Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, katerih izvajalci načrtujejo izvedbo tudi izven kraja nastanka produkcije.
Dolgoročnejši cilj je spodbuditev interesa uporabnikov na kar največ geografskih območjih za ustvarjanje, produciranje in organiziranje na področjih uprizoritvenih umetnosti ter tako povečati dostopnost predstav. Vmesna in dovolj določna postaja do takšnega končnega cilja je spodbuda distribuciji ponudbe uprizoritvenih umetnosti izven kraja njenega nastanka, pri tem pa ima prednost osredotočenje na ponudbo, namenjeno osnovnošolski in srednješolski populaciji. V ta sklop sodi tudi projekt gledališkega abonmaja za Slovence zunaj Republike Slovenije.
Kazalci:
– razmerje med številom ponovitev in številom gledalcev v večjih kulturnih središčih in številom ponovitev in številom gledalcev izven večjih kulturnih središč
– število območij v Sloveniji, na katerih ni ponudbe na področju uprizoritvenih umetnosti
– število gostovanj izven Republike Slovenije
– število gostovanj pri Slovencih zunaj Republike Slovenije.
II. Povečanje obsega postprodukcije izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov na povprečno vsaj 7 ponovitev in vsaj 700 obiskovalcev na posamezno produkcijo do leta 2007.
Gre za kompleksno problematiko (iz nje je izvzeto lutkarstvo, saj v tem segmentu občutno odstopa glede postprodukcije), saj se ob obsežni produkciji novih umetniških del dogaja, da doživljajo posamezne predstave po le nekaj ponovitev na prizoriščih za manj kot sto obiskovalcev. Cilj ni usmerjen h komercializaciji produkcije, temveč k spodbujanju njene dostopnosti, kar predpostavlja tudi učinkovitejše promocijske in tržne pristope.
Ukrepi: Prednostna podpora programom in projektom z izdelano promocijsko vizijo in distribucijsko mrežo ter tistim, ki načrtujejo večje število ponovitev na skupnem slovenskem kulturnem prostoru.
Kazalci:
– število ponovitev
– regijsko enakomerno razporejena ponudba
– število obiskovalcev
– delež prihodkov od prodanih vstopnic.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Povečati delež programov, ki so namenjeni mlajšemu občinstvu, in oblikovanje drugih ciljnih občinstev.
Javni zavodi sicer izvajajo programe sodelovanja s šolami, razpolagajo z infrastrukturo in drugimi zmogljivostmi ter imajo posamezne oblikovane programske vsebine za otroke in mladino, vendar so možnosti tu še neizkoriščene. Podobno velja za izvajalce javnih kulturnih programov in kulturnih projektov.
Ukrep: Prednostna podpora tistim programom javnih zavodov in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov, ki vključujejo osnovnošolske in dijaške gledališke abonmaje ter druge kulturno-vzgojne vsebine.
Gre za pokrivanje razlike med ceno šolske–abonmajske vstopnice in ceno vstopnice, ki omogoča realizacijo ponovitve brez negativne razlike. Možnosti so zaenkrat neizkoriščene predvsem pri oblikovanju mladinskih abonmajev in navezavi gledaliških programov na maturitetne vsebine. Pogoj za uresničevanje cilja je ustrezna medresorska usklajenost, ki bo pedagoge in ustvarjalce spodbujala k temu, da skupaj načrtujejo, izvedejo in evalvirajo kulturno-vzgojne programe, pri katerih so učenci deležni ustrezne priprave, aktivne soudeležbe in nato tudi refleksije umetniškega dogodka.
Pričakovani učinki:
Delovanje na tem področju dokazano daje dolgoročne ugodne rezultate, saj pripomore k izoblikovanju ciljnih občinstev, kakovostni kulturni vzgoji, povečanju obiska, pomemben pa je predvsem pričakovani rezultat obogatitve kulturnih vsebin oziroma novih znanj v izobraževalnem sistemu na osnovni in srednji stopnji.
Kazalci:
– delež predstav za osnovnošolce in dijake
– število gledalcev in delež osnovnošolcev ter srednješolcev
– delež predstav, namenjenih posameznemu ciljnemu občinstvu.
2. Cilj: Zagotovitev prostorskih in tehničnih pogojev izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za vadbene, logistične in prireditvene potrebe.
Gre za problem, na katerega ustvarjalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov že dolgo opozarjajo in ki ga Analiza stanja izpostavlja kot enega izmed ključnih na področju uprizoritvenih umetnosti. Glede na potrebe, število izvajalcev in glede na nereševanje tega vprašanja v preteklosti problematika izstopa predvsem v prestolnici.
Ukrepa:
– prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na osnovi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področju uprizoritvenih umetnosti
– prednostna podpora investiciji v mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti: Stara elektrarna, Metelkova 6 in objekt nekdanjega Kina Šiška v Ljubljani.
Prednostno bodo obravnavane vse investicije lokalnih skupnosti, ki zagotavljajo pogoje za delovanje izvajalcev na področju uprizoritvenih umetnosti. Investiciji v Staro elektrarno in Metelkovo 6 zaključujeta podobo Centra sodobnih umetnosti kot prostora, ki vključuje vsakovrstne sodobne umetniške prakse (uprizoritvene, vizualne, glasbene, intermedijske), in podobo Metelkove v celoti, objekt pa bo namenjen izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov iz celotne Slovenije, in sicer za njihovo logistično delovanje in za njihove vadbene, informacijske, izobraževalne in prezentacijske namene ter programe "umetnikov v gosteh". Ne gre za nov javni zavod. Naložba v Metelkovo 6 bo zaključena v letu 2008, predvidevajo se sredstva Evropskih skladov.
Pričakovani učinki:
Omogočena bo kontinuirana produkcija in postprodukcija, oblikovanje ciljnih občinstev, vzpostavila se bo možnost rezidenčnih programov, mednarodnega sodelovanja, izobraževalnih programov itd.
Kazalci:
– število koprodukcij in delež mednarodnih koprodukcij
– število ponovitev in število obiskovalcev
– število delavnic in izobraževalnih programov
– število gostujočih umetnikov.
3. Cilj: Do leta 2007 povečati delež sodelovanja med izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov ter javnimi zavodi za 10%.
Gre za cilj, ki uresničuje oba splošna cilja, sodelovanje pa je možno v vseh segmentih produkcije in postprodukcije. Cilj je usmerjen v posodobitev programov javnega sektorja v kulturi in v zagotavljanje dostopnosti javne kulturne infrastrukture tudi za izvajalce javnih kulturnih programov in kulturnih projektov.
Ukrep: Prednostna podpora koprodukcijam izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov z javnimi zavodi.
Na podlagi spremembe ustanovitvenih aktov je sodelovanje z izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov vključeno med osnovne dejavnosti gledališč. Gledališča v okviru možnosti ob izvajanju svojega programa nudijo prostorske pogoje ter produkcijsko in tehnično pomoč drugim izvajalcem. Prednostno se podpira tiste programe in projekte, ki izkazujejo sodelovanje z javnimi zavodi.
Pričakovani učinki:
Boljši izkoristek vloženih javnih sredstev v umetniške programe, boljša izraba javne kulturne infrastrukture, reševanje infrastrukturnih težav producentov javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, povečanje obsega postprodukcije in večja dostopnost programov, nova občinstva v dramskem gledališču in popularizacija sodobnih zvrsti uprizoritvenih umetnosti.
Kazalci:
– spremljanje števila koprodukcijskih projektov
– spremljanje števila gostujočih produkcij izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov v programih javnih zavodov.
4. Cilj: Razvijanje gledališke infrastrukture.
Obstoječa infrastrukturna mreža je ena večjih prednosti področja, vendar jo je potrebno redno obnavljati ter skrbeti za ustrezno tehnično opremljenost. Gre za zagotavljanje ustreznih pogojev dela javnih zavodov, hkrati pa je od uresničevanja tega cilja odvisno tudi uresničevanje prejšnjega cilja.
Ukrep: Investicija v obnovo SNG Drame Ljubljana.
Prednostni ukrep je podpora obnovi SNG Drame Ljubljana, naložba bo končana v treh letih od pričetka gradnje. Predvidevajo se sredstva Evropskih skladov.
Pričakovani učinki:
Mreža gledališč je edina mreža, ki zagotavlja uresničevanje javnega interesa na področju uprizoritvenih umetnosti. V navezavi na spodbujanje sodelovanja med javnimi zavodi in izvajalci javnih kulturnih programov lahko takšna mreža zagotavlja tudi boljšo raven distribucije produkcij izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov.
Kazalci:
– preverjanje stanja glede opremljenosti
– spremljanje stanja na področju načrtovanih investicij
– izkoriščenost javne kulturne infrastrukture
5. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti.
Gre za prioritetni splošni cilj na vseh področjih umetniškega ustvarjanja.
Ukrep: Uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce na področju uprizoritvenih umetnosti.
Pričakovani učinki:
Neposredne spodbude ustvarjalnosti posameznika, dvig kvalitete umetniške produkcije in njene raznolikosti.
Kazalci:
– število prejemnikov delovnih štipendij
– število samozaposlenih posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo
II. Glasbene umetnosti
Splošna cilja:
I. Spodbujanje decentraliziranosti glasbene ponudbe – obdržati raven razpršenosti in s tem dostopnosti glasbene ponudbe po vsej Sloveniji (60% prestolnica, 40% ostala Slovenija).
Glasbena ponudba je že tradicionalno dobro razpršena po celotnem ozemlju Slovenije, z ustreznimi ukrepi bo mogoče to razpršenost še spodbuditi in s tem povečati dostopnost glasbenih umetnosti. Cilj je naravnan v spodbujanje decentraliziranosti in razpršenosti raznolike glasbene ponudbe.
Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, ki zagotavljajo večjo dostopnost in razpršenost glasbene ponudbe na celotnem območju Slovenije.
Kazalci:
– število in obseg glasbenih programov in projektov izven Ljubljane
– razmerje med programi in projekti v prestolnici in izven nje
– število obiskovalcev glasbenih programov in projektov izven Ljubljane.
II. Izboljšanje položaja glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev
V Analizi stanja je bilo ugotovljeno, da so slovenski glasbeni ustvarjalci in izvajalci le do neke mere zaščiteni s sistemskimi rešitvami na področju avtorskih in sorodnih pravic, zato je na tem področju potrebna dejavnejša kulturna politika. Z uvedbo štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce na področju glasbenih umetnosti se bo neposredno spodbudilo ustvarjalnost posameznika, dvignilo kvaliteto umetniške produkcije in njeno raznolikost.
Ukrepi:
– dejavna vloga Ministrstva za kulturo pri oblikovanju in izvajanju predpisov o avtorskih pravicah
– uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce, rezidenčne umetnike in menedžerje
– zagotovitev ustreznega deleža slovenskih avtorjev in izvajalcev v programih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država
– sistemska in zakonska ureditev področja avtorskih in sorodnih pravic.
Kazalci:
– višina sredstev, ki jih iz naslova avtorskih pravic prejemajo kolektivne organizacije za zaščito avtorskih pravic
– število javnih in zasebnih pravnih oseb, ki redno poravnavajo avtorske in sorodne pravice
– zakonsko določena poravnava izvajalskih pravic in določene tarife mehanskih pravic
– število prejemnikov delovnih štipendij.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Postopno povečevanje deleža slovenske glasbe v programih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država, in v programih izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, in sicer do leta 2007 za 10%.
V obdobju vključevanja v Evropsko unijo bo država z ukrepi domačim glasbenim ustvarjalcem in poustvarjalcem zagotovila spodbude za zagotavljanje večjega deleža slovenske glasbe.
Ukrep: Prednostna podpora javnim zavodom, izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki v svojih programskih zasnovah izkazujejo večji delež glasbe slovenskih avtorjev.
Pričakovani učinki:
Spodbuda domači glasbeni ustvarjalnosti, z izboljšanjem položaja glasbenih umetnikov zvišati kvaliteto in raznolikost produkcije.
Kazalci:
– število izvedb domačih avtorjev
– število arhivskih posnetkov del domačih avtorjev
– število radijskih in televizijskih prenosov del domačih avtorjev
– število izdanih nosilcev zvoka domačih ustvarjalcev in poustvarjalcev
– delež domačih izvajalcev v programih.
2. Cilj: Zagotovitev dostopnosti glasbeno informacijskih vsebin domači in mednarodni javnosti.
Informacije o glasbeni umetnosti v Sloveniji delno zbirajo NUK, Arhiv Republike Slovenije, Društvo slovenskih skladateljev, javna radiotelevizija in ZRC SAZU, vendar glasbeno informacijskega centra, ki bo celostno zbiral, obdeloval in zagotavljal javno dostopnost informacij o glasbi, v Sloveniji še nimamo.
Ukrep: Prednostna podpora omenjenim vsebinam na razpisih Ministrstva za kulturo in Ministrstva za informacijsko družbo.
Podpora bo namenjena koordiniranju vseh dejavnikov, ki zbirajo in posredujejo informacije o glasbenih umetnostih, in izgradnjo skupne baze podatkov.
Pričakovani učinki:
Celostna informacija o slovenski glasbi in glasbenikih na enem mestu, dostopnost preko spletnih strani, informacija o svetovnih glasbenih dogajanjih, pregled in večja dostopnost informacij o slovenski glasbeni dediščini, povezava s stranmi drugih glasbeno informacijskih centrov po svetu, večje število nekomercialnih glasbenih izdaj (note, zgoščenke, biografije), večje število publicističnih, kritiških in muzikoloških prispevkov o glasbi.
Kazalci:
– celovitost, ažurnost in dostopnost informacij o glasbi
– uporaba teh informacij
– število raziskav o slovenski glasbi in glasbenikih.
3. Cilj: Izboljšanje in povečanje prostorskih zmožnosti, akustičnih in tehnoloških pogojev ter povečan obseg produkcije SNG Opera in balet Ljubljana.
Ukrep: Investicija v prizidek z nadomestno dvorano s pripadajočo tehnologijo ter izboljšanje akustičnih in tehničnih pogojev stare dvorane.
SNG Opera in balet Ljubljane deluje v neprimernih prostorskih pogojih. Izboljšanje pogojev delovanja hiše, vzpostavitev ustreznih prostorskih in tehničnih možnosti bodo omogočili sodelovanje in recipročne umetniške izmenjave z mednarodnim prostorom ter s tem tudi boljšo izkoriščenost lastnega kadra. Predvidena so sredstva Evropskih skladov.
Pričakovani učinki:
Večji izkoristek zaposlenih kadrov in izboljšanje delovnih pogojev, večja dostopnost predstav širšemu krogu obiskovalcev, izboljšanje akustičnih pogojev dvorane, izboljšanje tehnološke opremljenosti dvorane, zmanjšanje stroškov najemnin, porast mednarodnega sodelovanja.
Kazalci:
– število predstav
– število obiskovalcev
– izkoristek zaposlenega kadra
– število mednarodnih izmenjav.
4. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju glasbenih umetnosti.
Gre za prednostni splošni cilj na vseh področjih umetniškega ustvarjanja.
Ukrep: Uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce in poustvarjalce, za rezidenčne umetnike in vrhunske menedžerje.
Mladi umetniki deficitarnih poklicev za svoj umetniški razvoj velikokrat ne morejo pridobiti dovolj izkušenj. Prednostno bomo podpirali programe in projekte, ki bodo rezidenčnim umetnikom zagotavljali možnosti poustvarjanja in umetniškega razvoja glasbenikov v javnih zavodih. Enako velja za izobraževanje glasbenih menedžerjev.
Pričakovani učinki:
Neposredne spodbude ustvarjalnosti posameznika, dvig kvalitete umetniške produkcije in njene raznolikosti.
Kazalci:
– število prejemnikov delovnih štipendij
– število usposobljenih umetnikov, ki so bili rezidenčni umetniki
– število poznejših zaposlitev nekdanjih rezidenčnih umetnikov
– zmanjšanje deficitarnosti nekaterih glasbenih poklicev
– število usposobljenih glasbenih menedžerjev
– dvig uspešnosti poslovanja javnih zavodov s področja glasbe
– nova znanja in rezultati s področja upravljanja s človeškimi viri
– število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo.
III. Vizualne umetnosti
Splošni cilj:
I. Povečati število obiskovalcev v galerijah in razstaviščih za 30% do leta 2007 ter popularizirati vizualno umetnost.
Gre za kompleksno problematiko, ki jo je izpostavila Analiza stanja in ki zahteva ukrepe v smeri spodbujanja dostopnosti na področju vizualne umetnosti. Število obiskovalcev je že več let statično, galerije in razstavišča nimajo učinkovitih popularizacijskih programov, prav tako pa se bo spodbujalo pedagoške programe in izobraževanje.
Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, ki so usmerjeni v koordiniranje delovanja galerij ter razstavišč in v razvijanje pedagoških ter popularizacijskih programov za ciljna občinstva.
Kazalci:
– število obiskovalcev v galerijah in razstaviščih
– število pedagoških in popularizacijskih programov in projektov za posamezna ciljna občinstva
– število sodelujočih in število udeležencev v teh programih.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Zvišati raven produkcije na področju sodobne vizualne umetnosti in vzpostaviti ustrezno dokumentiranje in evidentiranje.
Ukrep: Ustanovitev Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi 22.
Prednostni ukrep je vzpostavitev Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi 22, pri čemer se število javnih zavodov na področju vizualnih umetnosti ne bo povečalo. V ospredju muzejskih, razstavnih in študijskih obdelav bodo inovativnost (nove vsebine in novi načini izražanja), interdisciplinarnost, mednarodna dejavnost in novi načini predstavitev ter interpretacij sodobne umetnosti. Muzej sodobne umetnosti bo deloval v sinergiji z ostalimi muzeji in galerijami, ki so del javne mreže, njegova prednostna naloga pa bo vezana na predstavljanje, hranjenje in dokumentiranje polpretekle in žive produkcije na različnih področjih sodobne umetnosti. Vzpostavil bo institucionalno strukturo, ki bo tvorila nacionalno središče in mednarodno zbirko sodobne umetnosti, ter bo hkrati presečišče dialoga med nacionalnim in mednarodnim, med najnovejšimi umetnostnimi težnjami in tradicionalnimi umetniškimi praksami. Predvidena so sredstva Evropskih skladov.
Pričakovani učinki:
Aktualna mednarodna udeležba, prepoznavnost žive kulturne ustvarjalnosti na področju vizualnih umetnosti, večji delež sodobne vizualne produkcije na umetnostnem trgu, pregled nad sodobno produkcijo in njeno dokumentiranje, spodbuda izobraževanju in refleksiji na področju sodobne umetnosti.
Kazalci:
– postavitev zbirke 2000+ v prostore na Metelkovi
– število urejenih zbirk in registriranih umetnin
– delež sodobne umetnosti na umetniškem trgu
– število mednarodnih projektov in koprodukcij
– število rezidenčnih programov.
2. Cilj: Povečati delež programov, ki so namenjeni mlajšemu občinstvu, in oblikovanje drugih ciljnih občinstev.
Potrebno je zasnovati kompleksen popularizacijski program s sodobnimi pedagoškimi in andragoškimi pristopi, ki bodo učečim se približali vse razsežnosti in zvrsti vizualnih umetnosti. Ob tem je potrebno spodbuditi promocijske in druge dejavnosti v smeri izobraževanja občinstva in zviševanja dostopnosti vizualne umetnosti.
Ukrep: Prednostna podpora tistim programom javnih zavodov in izvajalcev javnih kulturnih programov ter kulturnih projektov, ki vključujejo osnovnošolsko in dijaško populacijo ter druge kulturno-vzgojne vsebine.
Gre za prednostno podporo tistim vsebinam, pri katerih pedagogi in ustvarjalci skupaj načrtujejo, izvedejo in evalvirajo kulturno-vzgojne programe, učenci pa so deležni ustrezne priprave, aktivne soudeležbe in nato tudi refleksije umetniškega dogodka.
Pričakovani učinki:
Večja dostopnost in prepoznavnost vizualne umetnosti, večji obisk v galerijah in razstaviščih, oblikovanje ciljnih občinstev.
Kazalci:
– povečevanje števila in obsega popularizacijskih in pedagoških programov za osnovnošolce in dijake
– povečevanje števila udeleženih v popularizacijskih in pedagoških programih
– povečevanje števila obiskovalcev.
3. Cilj: Zagotovitev prostorskih pogojev izvajalcem javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za ateljeje, laboratorije in razstavno dejavnost.
V Analizi stanja je razčlenjen problem, na katerega ustvarjalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov že dolgo opozarjajo in ki je eden izmed ključnih na področju sodobnih vizualnih umetnosti.
Ukrepa:
– prednostna podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na podlagi sklenjenega dogovora zagotavljajo prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področju sodobnih vizualnih umetnosti
– prednostna podpora investicijam v mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti.
Vse pobude lokalnih skupnosti, ki bodo usmerjene v izboljšanje prostorskih pogojev za delo izvajalcev s področja vizualnih umetnosti, bodo prednostno obravnavane.
Pričakovani učinki:
Zagotovljeni bodo trdni pogoji za mednarodne izmenjave, za kontinuirano ustvarjanje, raziskovanje in predstavljanje na področju vizualnih umetnosti, zagotovljena bo možnost rezidenčnih programov itd.
Kazalci:
– število soorganizacij in delež mednarodnih soorganizacij
– število razstav in število obiskovalcev
– število umetnikov v gosteh in število umetnikov v ateljejih.
4. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev na področju vizualnih umetnosti.
Gre za prednostni splošni cilj na vseh področjih umetniškega ustvarjanja. Zaradi številčnosti ustvarjalcev na področju vizualnih umetnosti in njihove manjše vključenosti v javni sektor je uresničevanje tega cilja tu še posebej pomembno.
Ukrepi:
– uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce na področju vizualnih umetnosti
– letna prezentacija in popularizacija izvedb arhitekturnih in urbanističnih natečajev za investicije, ki jih financira država oziroma lokalne skupnosti in vzpodbujanje sodelovanja arhitekturne stroke pri ostalih prostorskih in gradbenih rešitvah
– prednostna podpora programom in projektom, ki vključujejo predstavitve vizualnih umetnikov in predvidevajo plačilo razstavnin posameznim razstavljalcem
– prednostno podpiranje odkupa del slovenskih avtorjev.
Pričakovani učinki:
Neposredne spodbude ustvarjalnosti posameznika, dvig kvalitete in raznolikosti umetniške produkcije.
Kazalci:
– število prejemnikov štipendij za ustvarjalnost
– število programov in projektov, ki zagotavljajo plačilo razstavnin
– število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo
– število izvedenih arhitekturnih natečajev.
IV. Intermedijske umetnosti
Splošni cilj:
I. Spodbujanje kreativnosti pri delu z novimi tehnologijami in povečanje obsega ter števila programov in projektov z intermedijskega področja do leta 2007 za 20%.
Splošni cilj je usmerjen v spodbujanje kreativnega dela z novimi tehnologijami in v krepitev intermedijskih vsebin v polju informacijske tehnologije. Hkrati gre za postopno širjenje umetniškega izraznega polja, ki nove tehnologije uporablja kot orodje. Mednarodna uveljavljenost slovenskih intermedijskih umetnikov in evropska priporočila glede odpiranja kulturnih vsebin na tem področju govorijo v prid uresničljivosti zastavljenega cilja.
Ukrepa:
– s prednostno podporo do leta 2007 spodbuditi nastanek 12 intermedijskih centrov
– z uvedbo štipendij za ustvarjalnost izboljšati položaj ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju intermedijskih umetnosti ter dvigniti raven produkcije.
Kazalci:
– število intermedijskih centrov in njihova regijska umeščenost
– obseg programov in projektov z intermedijskega področja
– število sodelujočih v teh programih in projektih.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Do leta 2007 spodbuditi nastanek 12 mrežno povezanih intermedijskih centrov in postopno oblikovati nacionalni kulturni portal.
Vzpostavitev intermedijskih centrov po načelu ustvarjalno-raziskovalnih laboratorijev v vseh regijah po Sloveniji bo zagotavljala višjo raven umetniškega dela s sodobno tehnologijo, gradila pa tudi na povezovanju z znanstveno sfero in izobraževalnimi institucijami. Decentralizacija ponudbe bo pomenila večjo dostopnost do tovrstnega orodja in vsebin. Hkrati bo ta ukrep okrepil različne formalne in neformalne oblike usposabljanja za deficitarne poklice na kulturnem-tehnološkem področju. Naloga centrov v mreži je tudi postopno oblikovanje nacionalnega kulturnega portala. Vsak izmed centrov bo informacijsko omrežen z regijskimi kulturnimi informacijami (lokalni kulturni portal), kar bo ob pokritju vseh regij tvorilo pretežni vsebinski del nacionalnega kulturnega portala.
Ukrepi:
– izvedba ciljnih razpisov za vzpostavitev mreže intermedijskih centrov skupaj z Ministrstvom za informacijsko družbo
– zagotavljanje administrativne podpore za kandidaturo v Državnem razvojnem programu in kandidature za sredstva evropskih skladov
– spodbujanje lokalnih skupnosti k zagotavljanju pogojev za delovanje intermedijskih centrov
– koordiniranje vladne politike na tem področju
– vzpostavitev nacionalnega kulturnega portala.
Poleg udeležbe obeh ministrstev in sredstev Kulturnega tolarja se predvidevajo tudi investicije lokalnih skupnosti ter sredstva evropskih skladov.
Pričakovani učinki:
Večja dostopnost celostnih informacij o kulturi in omogočanje kreativnega dela s sodobno informacijsko tehnologijo, skladnejša regionalna razporeditev kulturne ponudbe in intermedijske ustvarjalnosti, spodbude mednarodnemu sodelovanju.
Kazalci:
– število intermedijskih centrov in njihova regijska umeščenost
– število novih intermedijskih umetnikov
– obseg programov in število projektov z intermedijskega področja
– število uporabnikov in obiskovalcev intermedijskih centrov.
2. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju intermedijskih umetnosti.
Gre za prednostni splošni cilj na vseh področjih umetniškega ustvarjanja, ki je na tem področju posebej pomemben spričo raznolikosti ter novo nastajajočih poklicev in profilov ustvarjanja.
Ukrep: Uvedba delovnih štipendij za ustvarjalce na področju intermedijskih umetnosti.
Pričakovani učinki:
Neposredne spodbude ustvarjalnosti posameznika, dvig kvalitete umetniške produkcije in njene raznolikosti.
Kazalci:
– število prejemnikov štipendij za ustvarjalnost
– število produkcij
– število posameznikov, ki uporabljajo javno kulturno infrastrukturo.
V. Knjižnična dejavnost
Splošni cilj:
I. Povečanje dostopnosti knjižničnih storitev povprečno za 10% do leta 2007.
1. Splošne knjižnice
Dostopnost je v splošnih knjižnicah povezana z vsebinskimi in materialnimi vidiki njihovega delovanja, pri čemer so vsebinski vidiki odvisni predvsem od optimalnega števila in usposobljenosti zaposlenih v knjižnicah, materialni pa omogočajo približevanje dejavnosti prebivalstvu. Povečanje dostopnosti je rezultat napredka obeh vidikov.
Ukrep: Prednostna podpora dejavnostim splošnih knjižnic, ki vplivajo na:
– kakovost zbirk, vrste in obseg v knjižnicah dosegljivega gradiva
– kakovost informacijskih virov, tudi katalogov in podatkovnih zbirk
– kakovost in vrste informacijskih storitev knjižnic
– neposredno dostopnost splošne knjižnične dejavnosti v obliki krajevne knjižnice v lokalni skupnosti ter skladen razvoj mreže splošnih knjižnic z zagotavljanjem dodatnih krajevnih knjižnic, tudi v sodelovanju s šolskimi knjižnicami in z oblikovanjem bibliobusne mreže
– razvoj računalniške opremljenosti
– razvoj telekomunikacijskih povezav
– vlaganje v infrastrukturo (v Celju, Črnomlju, Cerknem, Kranju, Novem mestu, Šentjurju, Velenju, Domžalah, Ribnici, Brežicah in v Ljubljani).
Kazalci:
– obseg, vrste in vsebina prirasta gradiva
– povprečna cena na enoto gradiva
– razmerje med leposlovnim in strokovnim gradivom.
2. Nacionalna knjižnica
Za učinkovito dostopnost in uporabo zbirke in storitev nacionalne knjižnice kot osrednje znanstvene knjižnice je pomembno, da je omogočeno izvajanje vseh njenih zakonsko določenih nalog. Izgradnja nove stavbe nacionalne knjižnice bo dostopnost zbirk in storitev zelo povečala.
Ukrep: Prednostna podpora dejavnostim nacionalne knjižnice, ki vplivajo na:
– dopolnjevanje nacionalne zbirke in izdajanje nacionalne bibliografije
– hranjenje, varovanje in predstavljanje knjižne dediščine
– dostopnost vsem državljanom preko ustreznih storitev in povezovanja z drugimi knjižnicami ter
– možnost predstavitve nacionalno pomembnih delov zbirke javnosti
– skrb za strokovni razvoj vseh vrst knjižnic in spremljanje njihove dejavnosti
– skrb za usposabljanje in permanentno izobraževanje v stroki
– mednarodno sodelovanje ter
– uvajanje novih teorij, postopkov in tehnologij v prakso.
Kazalci:
– obseg, vrste in vsebina prirasta gradiva
– kvaliteta vzajemnega kataloga
– analize izposojenega gradiva
– stopnja realizacije obveznega izvoda ter vrste, prirast in vsebina temeljne tuje strokovne literature v nacionalni knjižnici
3. Knjižnične storitve za slepe in slabovidne
Za zagotavljanje dostopnosti knjižničnih storitev za slepe in slabovidne je pomembno, da je omogočeno prilagajanje knjižničnega gradiva v tehnike, ki so dostopne slepim in slabovidnim s posebnim poudarkom na novih tehnologijah in nosilcih zapisa.
Ukrep: Prednostna podpora dejavnosti knjižnice za slepe in slabovidne, ki vplivajo na:
– dopolnjevanje knjižnične ponudbe v tehnikah, dostopnih slepim in slabovidnim
– hranjenje in varovanje prilagojenega knjižničnega gradiva za slepe in slabovidne
– prilagajanje obstoječega knjižničnega fonda v nove tehnologije zapisa, dostopnega slepim in slabovidnim.
Kazalci:
– obseg, vrste in vsebina prirasta prilagojenega gradiva
– število slepih in slabovidnih uporabnikov prilagojenega gradiva.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Zagotavljanje primernega obsega in strukture knjižničnih zbirk splošnih knjižnic s povečanjem nakupa gradiva za 10% do leta 2007 ter zagotavljanje povečanega izbora gradiva v nacionalni knjižnici in območnih knjižnicah.
Ukrep 1: Konvencionalno gradivo; nakup konvencionalnega gradiva se bo glede na doseženo povprečje v letu 2003 do leta 2007 realno povečeval v povprečju za 2,5% letno.
Gradivo, ki ga bodo splošne knjižnice kupovale s sredstvi države, bo opredeljeno z vidikov razvoja bralne kulture, povečevanja ravni izobrazbe in informacijske pismenosti prebivalstva, razmerja med strokovno literaturo in leposlovjem. Prisotnost obveznega izvoda v nacionalni knjižnici bo glede na založniško produkcijo popolna. Za potrebe znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela je nujno krepiti tudi temeljno nacionalno zbirko tuje literature v nacionalni knjižnici, zato bo država spodbujala nakup tuje znanstvene literature, zlasti periodike, elektronskih časopisov ter podatkovnih zbirk in zbirk polnih besedil.
Pričakovani učinki:
Delež države za nakup konvencionalnega gradiva za splošne knjižnice bo naraščal do višine 50% vseh potrebnih sredstev za nakup glede na določila ustreznih podzakonskih aktov. Delež države za nakup tuje znanstvene in strokovne literature za nacionalno knjižnico bo dosegel v podzakonskih aktih določeni obseg nakupa.
Kazalci:
– prirast gradiva v splošnih knjižnicah na 1000 prebivalcev
– delež sredstev države v stroških za nakup konvencionalnega gradiva v splošnih knjižnicah
– dosežena povprečna cena enote gradiva
– delež strokovnega gradiva v celotnem prirastu v splošnih knjižnicah
– delež tuje literature v prirastu v nacionalni knjižnici.
Ukrep 2: Elektronsko gradivo; spodbujanje pridobivanja in posredovanja elektronskih publikacij.
Spletna kultura je kultura sodelovanja in povezovanja, zato se morajo tudi knjižnice med seboj povezati za uporabo tega medija v polnem obsegu. Povezovanje obsega zlasti skupen (konzorcialni) nakup elektronskih gradiv in dostop do njih za vse knjižnice v mrežah, pri čemer bo država spodbujala dostop do gradiva, ki je koristno za sodelovanje prebivalstva pri upravljanju lokalne skupnosti in države ter razvoju civilne družbe in gradiva, ki je nepogrešljivo za znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo.
Pričakovani učinki:
Konzorcialna oblika nakupa bo zmanjšala skupne stroške, vključenim knjižnicam pa bo omogočala bistveno izboljšan dostop do elektronskega gradiva.
Kazalci:
– delež elektronskih publikacij v celotnem prirastu gradiva (v enotah)
– delež sredstev države v stroških za nakup elektronskega gradiva v splošnih knjižnicah
– delež nakupa elektronskih publikacij preko konzorcijev
– delež uporabnikov, usposabljanih za uporabo elektronskih virov.
Ukrep 3: Elektronska dediščina; zagotavljanje pogojev nacionalni knjižnici za zbiranje in hranjenje slovenskih spletnih elektronskih publikacij in digitalizacijo knjižne kulturne dediščine.
Prioriteta se za nacionalno knjižnico kaže na področju elektronskih publikacij, bodisi za zbiranje in hranjenje spletnih publikacij bodisi za digitalizacijo tiskanega gradiva za potrebe dostopnosti na svetovnem spletu. To postajajo pomembne nove naloge vseh nacionalnih knjižnic Evropske Unije na področju ohranjanja kulturne dediščine, zato je nujno takoj zagotoviti začetna sredstva za nakup ustrezne informacijske opreme in obdelavo elektronskega gradiva. Predvidena je soudeležba Ministrstva za informacijsko družbo.
Pričakovani učinki:
Ohranitev elektronsko objavljene dediščine, podpora uporabi elektronsko objavljenega in digitaliziranega gradiva za izobraževanje in raziskovanje v informacijski družbi.
Kazalci:
– število arhiviranih spletnih strani
– število v nacionalni bibliografiji obdelanih elektronskih virov
– število digitaliziranih in preko spleta dostopnih konvencionalnih virov.
2. Cilj: Do leta 2007 bo vsaj 50% osrednjih splošnih knjižnic in 20% krajevnih knjižnic delovalo kot splošna informacijska in kulturna središča in e-točke v lokalnem okolju, število računalnikov z internetom za uporabnike bo doseglo v povprečju vsaj 0,50 računalnika na 1000 prebivalcev.
Ukrep 1: Lokalna informacijska središča; spodbujanje razvoja splošnih knjižnic v lokalna informacijska in kulturna središča ter krepitev njihove računalniške in komunikacijske infrastrukture.
Nove prioritete knjižnic kot lokalnih informacijskih in kulturnih središč se nanašajo predvsem na elektronske vire ter na dostop do prebivalstvu nujno potrebnih informacij javnega značaja, večinoma na svetovnem spletu, kot najširše možnosti uveljavljanja demokracije. Gre za ponujanje možnosti dostopa do različnih vrst informacij, ki lahko bistveno vplivajo na življenje posameznika in njegovo udeleženost pri upravljanju lokalne skupnosti in države. V času informacijske družbe funkcije splošnega informacijskega središča ni mogoče razviti brez ustrezne računalniške in komunikacijske opremljenosti. Sodobna informacijska infrastruktura je pogoj za razvoj elektronske knjižnice, kajti brez nje nadaljnji razvoj knjižnične dejavnosti ni več mogoč. Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za informacijsko družbo bosta prispevala sredstva za nakup informacijsko komunikacijske tehnološke (IKT) opreme za knjižnice.
Pričakovani učinki:
Skrb knjižnic za sodobno informacijsko opremo v celotni mreži krajevnih knjižnic in kakovosten izbor različnih informacij ter storitev bosta občutno povečala dostopnost do vseh storitev knjižnic.
Kazalci:
– število računalniških delovnih mest za uporabnike z dostopom do svetovnega spleta na 1000 prebivalcev
– število računalnikov v e-točkah na 1000 prebivalcev
– število računalniških delovnih mest na zaposlenega v splošni knjižnici
– število posredovanih informacij iz elektronskih gradiv javnih oblasti na 1000 prebivalcev.
Ukrep 2: Informacijska pismenost; prednostno podpiranje projektov informacijskega opismenjevanja uporabnikov.
Poleg sodobne informacijske opremljenosti in ponudbe elektronskih virov sodi v sklop informatizacije tudi sodelovanje knjižnic pri razvoju informacijske pismenosti in spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja.
Pričakovani učinki:
Naraščanje obiska in števila uporabnikov, naraščanje uporabe knjižničnega gradiva, pritegnitev bralno neaktivnih skupin prebivalstva, povečevanje deleža informacijsko pismenih uporabnikov.
Kazalci:
– število udeležencev informacijskega usposabljanja v knjižnicah na 1000 prebivalcev
– povprečna zasedenost uporabniških delovnih postaj z dostopom do interneta.
3. Cilj: Do leta 2007 uveljaviti izvajanje posebnih nalog območnih knjižnic.
Ukrep 1: Uvedba posebnih nalog območnih knjižnic: Podpis pogodb o izvajanju dejavnosti območnih knjižnic z 10 knjižnicami in financiranje zakonsko določenih nalog, kar bo postopoma omogočilo razvoj koordinacijskih in svetovalnih dejavnosti v območnih knjižnicah.
Koordinacijske in svetovalne službe, ki bodo delovale v območnih knjižnicah, bodo strokovno povezane s centrom za razvoj knjižnic v NUK. S tem se bo bolje organizirala strokovna mreža, ki bo v vsej državi vzdrževala in razvijala poenoteno opravljanje dejavnosti, ki so skupnega pomena za celotna območja. Z vzpostavitvijo območnih knjižnic se bo izboljšala splošna dostopnost knjižničnega gradiva in informacij, zagotovljeno bo uveljavljanje in nadzor enotnih strokovnih osnov v vzajemnem bibliografskem sistemu, razvoj strokovne usposobljenosti zaposlenih, enotno strateško načrtovanje knjižnične dejavnosti ter izboljšanje organiziranosti, učinkovitosti in uspešnosti knjižnic. Povečan izbor gradiva v teh knjižnicah, ki se sedaj dosega s pomočjo obveznega izvoda, mora biti zagotovljen tudi po predvideni posodobitvi nove zakonodaje o obveznem izvodu. V proračunu za leto 2004 so sredstva za začetek izvajanja območnih nalog zagotovljena, povečanje v naslednjih letih predstavlja popolno uveljavitev teh nalog in dodatna sredstva, ki jih bo zahtevala sprememba zakonodaje o obveznem izvodu.
Pričakovani učinki:
Enotno delovanje knjižnic na področju zagotavljanja povečane dostopnosti gradiv, izločanja, varovanja in zaščite gradiv, domoznanstva, enotno komunikacijsko in računalniško opremljanje, skupni projekti, zlasti za posebne skupine uporabnikov ipd.
Kazalci:
– stopnja realizacije zakonsko določenih nalog
– stopnja prisotnosti slovenske založniške produkcije v območnih knjižnicah
– stopnja uporabe območnih knjižnic izven njihove osnovne mreže.
4. Cilj: Povečanje deleža prebivalcev, ki so člani knjižnic, s povprečno 24,4% v letu 2001 na povprečno 26,8% v letu 2007.
Ukrep 1: Bralna kultura; prednostna podpora tistim dejavnostim knjižnic, ki povečujejo njihovo uporabo, predvsem tistim, ki se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni in promovirajo bralno kulturo.
Knjižnična javna služba je namenjena temu, da se v celotni državi zagotovi enakomeren in enakopraven dostop do knjižničnega gradiva, informacij in storitev, zato je pomembno, da knjižnice spodbujajo uporabo svojih storitev in povečevanje članstva tako z ustreznimi promocijskimi prijemi kot tudi z zmanjševanjem in/ali ukinjanjem nekaterih neposrednih stroškov uporabnika pri uporabi knjižnice ter z organizacijo odprtosti knjižnic tako, da bo ta časovno in po obsegu prilagojena potrebam večine ljudi v določenem okolju. Ključnega pomena za razvoj branja so programi in projekti s področja bralne kulture.
Pričakovani učinki:
Povečevanje članstva povprečno za 2,5% letno, podaljšanje odpiralnega časa na prebivalca, večja dostopnost knjižnic.
Kazalci:
– rast števila članstva po regijah
– rast skupnega obsega odprtosti knjižnic
– rast števila izposojenega gradiva
– rast števila posredovanih informacij.
5. Cilj: Do leta 2007 omogočiti izgradnjo nove stavbe NUK.
Ukrep 1: Gradnja NUK; dejavnosti za dopolnitev Zakona o gradnji UKL in za zagotovitev sredstev za začetek gradnje v letu 2005.
Največjo strateško prednost bo nacionalni knjižnici omogočila izgradnja nove knjižnične stavbe, ki bo podobno kot drugje v svetu zaradi možnosti optimalnih knjižničnih storitev v sodobnem okolju (npr. prosti pristop do gradiva, ustrezno število čitalniških sedežev, sodobna oprema za uporabo gradiva ipd.) izrazito izboljšala njeno uporabnost, zlasti na področju znanstvenih informacij. Nenazadnje podoben proces opazujemo povsod v Sloveniji, kjer se po izgradnji novih splošnih knjižnic v lokalnih okoljih izrazito povečujeta njihova uporaba in občutljivost prebivalstva za omogočanje njihovega dobrega delovanja. Ker je nacionalna knjižnica po definiciji znanstvena knjižnica, je njena izgradnja odločilen element za dvig kakovosti univerzitetnega izobraževanja in znanstvenega raziskovanja.
Pričakovani učinki:
Nekajkrat večja dostopnost lastnih zbirk NUK v prostem pristopu, izboljšan dostop do elektronskih medijev, povečanje članstva in obiska, večja izkoriščenost zbirk, nove informacijske storitve, uveljavitev statusa nacionalne institucije doma in v svetu.
Kazalci:
– podaljšanje in izvajanje zakona o gradnji
– dosežena predvidena gradbena faza
– po končani gradnji primerjava rezultatov pred izgradnjo in po njej.
VI. Knjiga
Splošna cilja
I. Zvišati število letno prodanih knjig per capita za 20% do leta 2007.
Iz Analize stanja izhaja ključni problem slovenskega založništva, ki ima poleg omejenega trga korenine v nerazviti knjigarniški mreži, v nizkih nakladah in posledično povprečno visoki ceni knjige. V knjigarnah se po podatkih trenutno proda le okoli 17% celotne prodane naklade, kar pomeni, da so založniki primorani oblikovati ostale prodajne poti, ki pa so vse bistveno dražje in manj učinkovite od prodaje v knjigarnah. Rentabilnost slovenskega založništva je zato kritična. Glede na tradicijo, kvaliteto in raznolikost slovenske založniške produkcije je verjeti, da je zastavljeni cilj uresničljiv ob predpostavki notranjega optimiranja delovanja vseh členov, ki nastopajo znotraj knjižne verige.
Ukrep: V doseganje tega cilja so posredno usmerjeni vsi spodaj predlagani ukrepi, predvsem pa ukrep, ki se navezuje na "spodbujanje razvoja knjigarniške mreže".
Kazalci:
– število prodanih knjig na glavo prebivalca letno
– delež vseh prodanih knjig v knjigarnah letno
– razmerje med številom prodanih knjig in številom izposojenih knjig v splošnih knjižnicah.
II. Ohranjanje deleža produkcije knjig in revij s področij leposlovja in humanistike znotraj celotne založniške produkcije (okoli 20%) ter dvig ravni prodaje knjig in revij z navedenih področij za 25% (do leta 2007 zvišati povprečno naklado knjig na 650, revij pa na 500).
Odstotek produkcije knjig z naštetih področij je znotraj celotne slovenske knjižne produkcije visok, zato je potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo to stanje stabilizirali. Spričo stanja v knjigotrštvu je najbolj okrnjena prav dostopnost zahtevnejše založniške produkcije, ki je dosegljiva le v redkih dobrih knjigarnah, zato je pričujoči cilj izvedljiv le ob doseganju prvega cilja.
Ukrep: Posredno so k doseganju tega cilja usmerjeni vsi ukrepi, še zlasti pa ukrepi glede spodbujanja razvoja knjigarniške mreže, sofinanciranja založniške produkcije, ki je v javnem interesu, podpiranja bralne kulture, prednostni kriteriji pri nabavi knjig v splošnih knjižnicah itd.
Kazalci:
– razmerje med sofinanciranimi in nesofinanciranimi knjižnimi naslovi s področja literature in humanistike
– število vseh izdanih naslovov s področja literature in humanistike
– povprečna naklada knjig s področij leposlovja in humanistike
– povprečna naklada revij s področij umetnosti, kulture in humanistike.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Spodbuditi razvoj knjigarniške mreže
Ukrepi: Podpiranje programov in projektov knjigarn, ki delujejo v javnem interesu, z različnimi oblikami podpore za naslednje njihove dejavnosti:
– promocija knjig, avtorjev in branja
– razvijanje bralne kulture
– promocija knjigarn
– izobraževanje kadrov na področju knjigotrštva
– zagotavljanje enakomerne regionalne razpletene mreže knjigarn
– enotna informacijska podpora knjigarniški mreži
– odkup določenega deleža nekomercialnih knjig s področij literature in humanistike, s poudarkom na sodobnih domačih avtorjih
– spodbujanje lokalnih skupnosti k prednostni skrbi za knjigarne kot kulturne infrastrukture, ki je v javnem interesu.
V letu 2004 je za podporo knjigarniški mreži na Ministrstvu za kulturo oblikovana posebna proračunska postavka, "Knjigarniška mreža", dodatno pa so sredstva zanjo predvidena tudi v Zakonu o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (kulturniške mreže). Podpora knjigarniški mreži je omejena izključno na področje javnega interesa v kulturi, se pravi na tiste programe in projekte knjigarn, ki segajo na področje kulture in umetnosti, književnosti in humanistike ter bralne kulture. Cilj te podpore je optimiranje delovanja knjigarniške mreže, se pravi spodbujanje mrežnega, tako vertikalnega kot horizontalnega povezovanja knjigarn na vseh ravneh njihovega delovanja: informacijski, organizacijski, distribucijski, programski, kadrovski itd. Pri tem je ključen poudarek na enakomerni regijski razporejenosti knjigarniške mreže, ki bo zagotavljala enako dostopnost do kakovostne in raznolike knjižne in revialne produkcije na celotnem skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Pomemben moment kulturne politike je spodbujanje lokalnih skupnosti k temu, da razpoložljive prostorske zmogljivosti, ki so v javni lasti, namenijo delovanju knjigarn in knjigarnam priznajo status dejavnosti, ki je v javnem interesu na področju kulture. Pri tem je smotrno spodbujati oblikovanje "dobrih knjigarn" v okviru obstoječih kulturnih institucij, katerih dejavnost je opredeljena kot javna služba ter ki imajo možnosti in interes za delovanje v tej smeri, predvsem v knjižnicah, muzejih in galerijah. Ministrstvo za kulturo ciljno podpira knjigarniško mrežo od leta 2003, del sredstev pa zagotavlja tudi Kulturni tolar.
Pričakovani učinki:
Pod pojmom "dobre knjigarne" razumemo kulturna središča, ki pomembno soustvarjajo lokalno kulturno ponudbo. Skladno z možnostmi, lokalnimi pogojenostmi in razpoložljivo kulturno infrastrukturo so "dobre knjigarne" prostor, v katerem se lahko prepleta raznovrstna kulturna ponudba (od knjižne, glasbene, galerijske, muzejske itd.) in raznoteri kulturni programi in dejavnosti. Minimalni skupni okvir tega prepletanja bo zagotavljala mrežna povezanost knjigarn. Delovanje knjigarniške mreže lahko srednjeročno pomembno prispeva k zaposljivosti visokoizobraženega kadra v kulturnem sektorju. Knjigarne kot kulturna središča so matično stičišče avtorjev in ustvarjalcev knjig, založnikov in bralcev, zato je promocija založniške ustvarjalnosti nepogrešljivi del njihove dejavnosti.V sistematični navezavi na lokalno okolje, vrtce in šole predstavljata knjigarniška in knjižnična mreža temeljno orodje širjenja bralne kulture.
Sofinanciranje odkupa določenega deleža nekomercialnih knjig s področij literature in humanistike bo omogočilo, da sofinanciranje takoj doseže založnika (odgovor na nerentabilnost, ki jo povzroča komisijska prodaja), knjigarnar pa bo moral vložiti napor v to, da bo tržno manj privlačno knjigo prodal. Ta oblika podpore tako recipročno motivira tako založnika kot tudi knjigarnarja ter prispeva k rentabilnosti obeh, obenem pa spodbuja njuno sodelovanje.
Kazalci:
– prodaja knjig na glavo prebivalca
– prodaja knjig in revij s področja literature in humanistike na glavo prebivalca
– gibanje naklad knjig s področja leposlovja in humanistike
– naraščanje števila programov in projektov knjigarn
– naraščanje števila "dobrih knjigarn".
2. Cilj: Stabilizirati raven založniške produkcije v tistem segmentu, ki se sklada z javnim interesom v kulturi (izvirno in prevodno leposlovje ter humanistika); cilj je zvišati povprečno naklado knjig v tem segmentu iz 500 v letu 2002 na povprečno 650 v letu 2007, revij pa iz 400 na povprečno 500.
Ukrepa:
– sofinanciranje večletnih in zahtevnejših knjižnih projektov iz naslova namenske proračunske postavke
– oblikovanje prednostnih kriterijev pri nabavi knjig v splošnih knjižnicah, s poudarkom na izvirnem leposlovju in humanistiki ter prevodih klasičnih del.
Iz Analize stanja izhaja, da del založb, katerih dejavnost je izrazito nepridobitna tako po produkciji kot po njihovem statusu, pri čemer gre za temeljne kulturne producente na področju javnega interesa v kulturi (literatura, humanistika), deluje izrazito nestabilno. Z uravnoteženjem sofinanciranja je mogoče to stanje vidno izboljšati. Prav tako doslej ni bilo ustrezne podpore večletnim zahtevnim projektom na področju založništva: z oblikovanjem samostojne postavke bo postala mogoča izvedba večjega števila teh projektov. Splošne knjižnice so prva točka promocije izvirnega in prevodnega leposlovja in humanistike, zato bo že minimalno bolj osredotočena nabavna politika splošnih knjižnic imela za ta segment produkcije precejšnje učinke.
Pričakovani učinki:
Dvig ravni založniške produkcije v segmentu izvorne in prevodne literature ter humanistike, stabilnejše delovanje založb, učinkovito pokrivanje belih lis v prevodni literaturi; ob spodbujanju literarne ustvarjalnosti in humanistike tudi prispevek k razvoju pedagoškega in znanstvenega dela, povečanje izposoje zahtevnejše literature v splošnih knjižnicah.
Kazalci:
– število izdanih naslovov s področij, ki spadajo v javni interes v kulturi (literatura, humanistika)
– število zahtevnejših (večletnih) projektov na področju založništva
– ocena kakovosti in raznolikosti letne produkcije z omenjenih področij
– število izposojenih knjig domačih avtorjev v splošnih knjižnicah.
3. Cilj: Oblikovanje enotne vladne politike na področju knjige.
Ukrep: Vzpostavitev koordinacije in trdnega medresorskega sodelovanja.
Na osnovi rezultatov v letu 2002 vzpostavljene koordinacije strokovnih služb resorjev znanosti, šolstva in kulture, ki pokrivajo področje knjige, ter analize stanja, v katerem se to sodelovanje nahaja, se bo preučilo možnosti čvrste in trajne organizacijske oblike spodbujanja te dejavnosti, ki bo sposobna voditi dejavno politiko na področju knjige in bo vsakemu resorju omogočila, da opredeli svoje prioritete ter spremlja njihovo uresničevanje.
Pričakovani učinki:
Povečanje števila knjižnih in revialnih naslovov, sofinanciranih s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, optimalnejše sofinanciranje in s tem večja dostopnost omenjene produkcije, dvig ravni bralne kulture, izboljšanje strokovnega spremljanja stanja znotraj verige knjige.
Kazalci:
– število sofinanciranih naslovov knjig in revij s področij literature in humanistike
– dosežene povprečne naklade
– število programov in projektov s področja bralne kulture
– število udeleženih v teh projektih.
4. Cilj: Dvig ravni bralne kulture; povečati število bralcev na vseh starostnih stopnjah.
Pojem bralne kulture je zahteven in večplasten, zato je mogoče k njemu pristopati le medresorsko in interdisciplinarno, saj vključuje tako pedagoški, andragoški, znanstveni, kulturni, družinski kot tudi socialni, ekonomski itd. vidik. Obenem bralna kultura ne zadeva zgolj šolajoče se populacije, temveč vse starostne stopnje človeka, zato morajo tudi ukrepi v zvezi z bralno kulturo upoštevati to širino.
Ukrepi:
– prednostno podpiranje programov in projektov s področja bralne kulture na vseh starostnih stopnjah
– prednostno podpiranje nakupa otroških in mladinskih knjig, prednostno domačih avtorjev, za knjižnice vrtcev in osnovnih šol ter za oddelčne in razredne knjižnice (po načelu "knjiga vselej pri roki")
– prednostno podpiranje odkupa izvirnih slovenskih slikanic, ki jih bo v paketu za vsakega novorojenca prejela otročnica
– podpiranje bralne kulture slepih in slabovidnih v njim prilagojenih tehnikah.
Nujna je izdatnejša podpora projektom s področja promocije branja, avtorjev in razvijanja bralne kulture; prav tako je potrebno medresorsko spodbujanje koordinacije projektov, ki že potekajo. Z drugim ukrepom se bo v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, otrokom v vrtcih in šolah zagotovilo kakovostno izvirno in prevodno literaturo ter promoviralo izvirno knjižno produkcijo. S tretjim ukrepom Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve spodbujata razvijanje "družinskega branja", s tem pa se knjigo predstavi kot sopotnico človeka od zibelke do groba.
Pričakovani učinki:
Dvig ravni bralne kulture, spodbude temu, da se več posega po zahtevnejšem branju, skrb za pomen bralne kulture v vseh obdobjih človekovega življenja in s tem dvig kvalitete življenja, dvig ravni kakovostne izrabe prostega časa.
Kazalci:
– število in obseg programov in projektov s področja bralne kulture
– število izvajalcev, ki izvajajo programe in projekte s področja bralne kulture
– število šol in vrtcev, ki sodelujejo v programih in projektih s področja bralne kulture
– delež vrtičkarjev, učencev in dijakov, ki sodelujejo v programih s področja bralne kulture.
5. Cilj: Spodbujati mednarodno prepoznavnost slovenske literature in humanistike.
Ukrep: Koordiniranje vseh dejavnikov na področju promocije slovenske literature in humanistike.
Ukrep je usmerjen v povezovanje in koordiniranje mednarodne dejavnosti na področju založništva, ki je izredno razvejana in pestra, saj se razteza od prevajanja slovenskih avtorjev v tuje jezike do mednarodnega sodelovanja založb, mednarodnih literarnih festivalov in knjižnih sejmov, mednarodnih simpozijev in vse do strokovnega izobraževanja. Posebno pozornost velja nameniti slovenskim založbam, ki delujejo v sosednjih državah, in lektoratom za slovenski jezik v tujini, ki so pomemben dejavnik pri promociji slovenske literarne ustvarjalnosti. Ker se mednarodna dejavnost vključuje tudi v redne programe založnikov in ker je v letu 2002 prišlo do povečanja deleža v sofinanciranju tega segmenta, so nujna dodatna proračunska sredstva, saj gre za eno izmed kulturno-političnih prioritet in strateških ciljev na področju knjige, ki veliko prispeva k prepoznavnosti Slovenije. Istočasno je na osnovi konsenza vseh že delujočih dejavnikov na tem področju potrebno formalizirati delovanje koordinacije za promocijo slovenske literature in humanistike.
Pričakovani učinki:
Porast števila prevedenih slovenskih avtorjev v tuje jezike, uveljavitev slovenskih avtorjev v tujini, večja prepoznavnost slovenske ustvarjalnosti in s tem Slovenije kot države, krepitev materialne podlage za delovanje slovenskih založb.
Kazalci:
– število objavljenih tujih prevodov slovenskih avtorjev pri uglednih tujih založbah
– število in odmevnost vseh drugih podpornih dejavnosti na področju mednarodnega delovanja
– število slovenskih avtorjev, ki so povabljeni na tuje festivale.
6. Cilj: Zagotoviti dostopnost ažurnih podatkov o slovenski založniški produkciji in oblikovati učinkoviti instrument "obveznega izvoda".
Ukrepa:
– sprejetje novega zakona o pošiljanju obveznih tiskov
– spodbuda oblikovanju enotnega informacijskega sistema na področju knjige ("knjige na trgu").
Ukrepa sta notranje vsebinsko povezana. Oblikovanje enotnega informacijskega sistema je ena izmed prioritet, za katero so izrecno zainteresirani založniki in knjigotržci, korist pa bodo imeli predvsem končni uporabniki (bralci, kupci). Cilj novega zakona je zagotavljati dostop do sprotnih in popolnih informacij o tiskani produkciji v Sloveniji. Drugi namen zakona zadeva popolnost informacije o založniku in nakladi, ki s prenehanjem veljavnosti 12. člena Zakona o založništvu nima več pravne podlage. Problem je rešljiv z nadgradnjo podatkov, ki jih zajema slovenska bibliografska baza, se pravi z vključitvijo podatkov o nakladi, prodani nakladi, ceni in dosegljivosti ter z nadgradnjo tako dobljene baze v enotni informacijski sistem na področju knjige.
Pričakovani učinki:
Dvig kvalitete in nabora informacij o slovenski založniški produkciji, enoten informacijski sistem na področju knjige, ki bo založnike razbremenil vlaganj v izgradnjo lastnih informacijskih sistemov.
Kazalci:
– aktualnost in relevantnost informacij o dosegljivih knjižnih izdajah
– uporabnost in izkoriščenost teh informacij
– število knjigarn, ki zagotavljajo dostop do teh informacij.
7. Cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev in zagotovitev ciljnih oblik podpor posameznim členom verige knjige, ki bistveno vplivajo na stanje celotnega področja.
Ukrepi:
V ta namen se ustanovi poseben proračunski sklad za:
– sofinanciranje knjižnih in revialnih programov
– izvajanje knjižničnega nadomestila za avtorje knjižničnega gradiva
– uvedbo delovnih štipendij ministrstva za avtorje in prevajalce
– prednostno obravnavo programov in projektov, ki so usmerjeni v izobraževanje raziskovanje, informatizacijo v založništvu in knjigotrštvu ter delovanje stanovskih društev na področju knjige
– podporo projektom za mednarodno uveljavljanje slovenske literature.
Sredstva proračunskega sklada ne smejo biti manjša od višine sredstev zbranih od davka na dodano vrednost na knjigo za preteklo leto.
Pričakovani učinki:
S takšnim celovitim pristopom se bo izboljšala notranja učinkovitost in rentabilnost področja, posledično pa se bo povečala dostopnost knjige. Izvajanje knjižničnega nadomestila se navezuje na usklajenost z direktivo EU 92/100/CCE o pravici do javnega posojanja, dajanja v najem in ostalih pravicah, ki so povezane z intelektualno lastnino, ki v 5. členu določa, da lahko države namesto izključne pravice izkoristijo možnost derogacije ter se pri uresničevanju te pravice osredotočijo na lastne kulturno-politične cilje. Z uvedbo delovnih štipendij se bodo izboljšali pogoji za ustvarjanje vrhunskih avtorjev in prevajalcev. Ciljna podpora skupnim dejavnostim na področju knjige bo pomembno prispevala k razvoju celotnega področja knjige.
Kazalci:
– število prejemnikov denarnih prispevkov iz naslova izvajanja pravice do javnega posojanja
– število prejemnikov delovnih štipendij, ki jih podeljujejo stanovska društva
– število prejemnikov delovnih štipendij, ki jih podeljuje ministrstvo
– kvantitativni in kvalitativni dvig izvirne literarne ustvarjalnosti
– število projektov na področju izobraževanja, raziskovanja in informatizacije
– dvig rentabilnosti založniške panoge.
VII. Mediji in avdiovizualna kultura
Splošni cilji:
I. Kakovostno in količinsko povečati slovensko avdiovizualno produkcijo ter sodelovanje v mednarodnih koprodukcijah, okrepiti njeno promocijo, distribucijo in prikazovanje doma in v tujini ter zagotoviti njeno zaščito; do leta 2007 se bo delež slovenskih avdiovizualnih del v medijih povečal za 20%. Produkcija slovenskih kinematografskih del (kratki, animirani, dokumentarni in celovečerni filmi), posnetih po produkcijskih in finančnih standardih nacionalnega programa pa se bo do leta 2007 povečala za 30%.
Osnovni pogoj za razvoj avdiovizualnega področja, zlasti kinematografskega, je celovita in koherentna povezanost vseh subjektov, ki na njem delujejo. Pri tem je bolj kot vprašanje institucionalne povezanosti pomembno vprašanje vsebinske razmejitve in koordinacije nalog, ki jih opravljajo posamezni subjekti (Filmski sklad, Filmski studio Viba film, Slovenska kinoteka, Slovenski filmski arhiv). Avdiovizualna kultura se odraža tudi v zahtevnosti uporabnikov avdiovizualne kulture. Da bi se ti standardi zvišali, bo potrebno spodbuditi širitev prikazovalske in distribucijske mreže, ki je namenjena predvsem nekomercialni kinematografski ponudbi, s posebnim poudarkom na ukrepih, ki bodo spodbujali gledanost slovenskih avdiovizualnih del.
Ukrepi:
– na podlagi uvedbe zakona o pospeševanju avdiovizualne kulture preoblikovati sedanji Filmski sklad Republike Slovenije v Sklad za avdiovizualno kulturo in pridobiti dodatna izvenproračunska sredstva za spodbujanje produkcije, promocije, distribucije, prikazovanja in mednarodne koprodukcije avdiovizualnih del
– dvig ravni slovenske avdiovizualne kulture s stimuliranjem distribucije nekomercialnih filmov in vzpostavitev mreže art kinematografov (na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi)
– evalvacija učinkov sprejete zakonodaje na pluralnost medijev in raznolikost na področju avdiovizualne kulture
– prednostna podpora projektom na področju "avdiovizualnega izobraževanja" in "medijske vzgoje".
Kazalci:
– večja produkcija slovenskih avdiovizualnih del in njihov povečan delež v medijih
– število mednarodnih produkcij in koprodukcij
– za 20% povečan delež umetniških filmov v kinematografih do leta 2007
– povečano število kinematografov in raven njihove tehnične opremljenosti
– število in obseg projektov na področju "avdiovizualnega izobraževanja" in "medijske vzgoje".
II. Predvidi naj se:
– visokošolski program teorije in zgodovine filma in avdiovizualnih medijev ter poveča skrb za filmsko publicistiko
– vgraditev vsebine v srednješolske programe, ki bodo poglabljale vedenje o kinematografiji oziroma filmu in avdiovizualnih medijih.
Ukrepi:
Ministrstvo za kulturo si bo z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in ostalimi odgovornimi institucijami prizadevalo za uveljavitev visokošolskega študija, saj je tovrstni segment izobrazbe pomanjkljiv, še posebej v luči razvoja in pomena filma ter avdiovizualnih medijev v sodobnem miselnem prostoru. Filmska umetnost ima stoletno tradicijo, vendar pa je v Sloveniji še nismo postavili ob bok drugim umetnostim. Vzpostavljanje lastnega mnenja do medijev in avdiovizualna pismenost sta pomembna gradnika vzgoje mladih v srednješolskem obdobju. Več pozornosti in pomena se nameni izdajanju revij in knjig na področju filmske in avdiovizualne kulture.
Kazalci:
– število ur, namenjenih teoriji in zgodovini filma v visokih šolah
– število šol, ki izvajajo pouk o teoriji in zgodovini filma ter o avdiovizualnih medijih
– število knjig in revij s področja filma, objavljenih v enem letu.
III. Spodbujanje in ohranjanje medijskega pluralizma
Vprašanje medijskega pluralizma je v prvi vrsti vprašanje, kako navkljub nezadržnemu procesu koncentracije lastništva v medijih zagotoviti čim bolj raznoliko ponudbo medijskih vsebin in čim večjo odprtost medijev za izražanje različnih mnenj in stališč, pri čemer je še posebej pomembna vloga javne radiotelevizije. Ustrezno podporo je treba zagotoviti tudi drugim programom posebnega pomena (lokalnim, regionalnim, študentskim ter nepridobitnim radijskim in televizijskim programom). Dokončno bo potrebno vzpostaviti celovit pregled nad slovensko medijsko krajino (razvid medijev, razvid novinarjev, seznam kabelskih operaterjev) in učinkovit inšpekcijski nadzor. Posebno težavo na tem področju predstavlja prešibka usklajenost ter premajhna kadrovska in tehnična usposobljenost štirih poglavitnih dejavnikov, ki si delijo pristojnosti s tega področja: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za informacijsko družbo, Agencija za telekomunikacije, pošto in radiodifuzijo ter Svet za radiodifuzijo.
Ukrepi:
– priprava celostne strategije razvoja na področju medijev, celosten pregled nad medijsko krajino in učinkovito medresorsko sodelovanje
– podpora razširjanju programskih vsebin in razvoju tehnične infrastrukture
– podpora programom posebnega pomena
– podpora produkciji slovenskih avdiovizualnih del iz avdiovizualnega sklada.
Kazalci:
– preverjanje uresničevanja programskih vsebin in kvot ter s tem ohranjanja pestrosti slovenske medijske krajine in njene raznolikosti
– povečan obseg občinstva slovenskih in evropskih avdiovizualnih del v radiodifuznih programih
– transparentnost, racionalnost in gospodarnost porabe javnih sredstev v medijih.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Usposobiti tehnično in organizacijsko bazo za snemanje slovenskih avdiovizualnih del in zagotoviti gospodarnost poslovanja.
Ukrep: Statusno preoblikovanje Javnega zavoda Filmski studio Viba film.
Filmski studio Viba film že deluje kot tehnična baza za snemanje slovenskih filmov: zagotavlja scensko tehniko in gradbeno-scenski servis, zagotavlja filmsko snemalno tehniko in svetlobni park, zagotavlja prostorske kapacitete za snemanje v studiu. Investicija, s katero bo studiu zagotovljena vsa potrebna nepremična infrastruktura, bo predvidoma zaključena v letu 2005. Nacionalni program za kulturo da je podlago za preoblikovanje studia iz javnega zavoda v gospodarsko družbo, katere ustanovitelj in lastnik bo Republika Slovenija.
Pričakovani učinki:
S tem preoblikovanjem bodo zagotovljeni pogoji, da bo studio deloval kot tržni subjekt in da bo v čim večji meri nastopal tudi na tujem trgu, hkrati pa bo preko instrumenta lastništva zagotovljen javni interes za kulturo na področju nacionalne kinematografije. Ukrep bo prispeval k dvigu ravni zaposljivosti na področju avdiovizualne kulture in ohranitvi filmskih poklicev ter razvijanju novih.
Kazalci:
– porast slovenske produkcije avdiovizualnih del
– porast števila mednarodnih koprodukcij s slovensko udeležbo
– redno arhiviranje novo nastale slovenske avdiovizualne produkcije.
2. Cilj: Ureditev odprtih vprašanj glede prostorske problematike za potrebe dvorane Slovenske Kinoteke na Miklošičevi ulici 38 ter sploh prostorske problematike Slovenske kinoteke v Ljubljani in za sedanji Filmski sklad Republike Slovenije oziroma za bodoči sklad za avdiovizualno kulturo na Kvedrovi 9 v Ljubljani in za Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači.
Ukrep:
Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana bosta z ureditvijo pravno premoženjskih vprašanj, povezanih s Slovensko kinoteko, ki najema prostore na Miklošičevi 38, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, z njimi pa upravlja Izobraževalno središče Miklošič zagotovila možnost, da Slovenska kinoteka lahko ostane na tej lokaciji in omogoči sanacijo zelo ogrožene stavbe.
Kot določa Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št. 108/02) za obdobje 2004-2008, se zagotovi adaptacija in dograditev poslovnih in arhivskih prostorov za potrebe Filmskega sklada Republike Slovenije in Slovenske kinoteke. V letu 2004 se pripravi ustrezna dokumentacija, ki bo podlaga za čimprejšnje posege v obstoječ in sedaj neurejen objekt na Kvedrovi ulici v Ljubljani.
Občina Divača in Republika Slovenija sta se – ravno tako v Zakonu o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi obvezala, da bosta s skupnimi močmi uredila in dogradila muzej slovenskih filmskih igralcev na lokaciji Škrateljnove domačije, ki je že deloma adaptirana v spominsko hišo Ite Rine.
Pričakovani učinki:
Dvorana slovenske kinoteke in njeni spremni prostori so zaradi neurejenih premoženjskih stanj ogroženi do te mere, da v njih skoraj ni več mogoče v normalnih pogojih izvajati programa. Šele z ureditvijo lastniških vprašanj, bo možno prostore adaptirati.
Z novimi prostori na Kvedrovi 9, ki naj bi vzpostavili filmsko stično točko, se bodo racionalizirale prostorske rešitve filmskih institucij in rešil problem arhiviranja filmskega in elektronskega gradiva, ki je v lasti Republike Slovenije.
Muzej v Divači bo pomenil nov kulturni in turistični center, pomemben za ožji in širši slovenski kulturni prostor.
Kazalci:
– stopnja realiziranja investicij
– obseg arhiviranega filmskega gradiva
– število obiskovalcev muzeja slovenskih filmskih igralcev.
3. Cilj: V letu 2005, ko slovenski film beleži stoletnico filma, se pripravi celostno obeležje slovenskega filmskega delovanja.
Ukrep:
Vse pristojne institucije na področju filmske umetnosti in avdiovizualne kulture, vključno z ministrstvom in lokalnimi skupnostmi, uskladijo in pripravijo program zgodovinskega obeležja slovenskega filma.
Pričakovani učinki:
Obeleženje stoletnice filma pomeni priložnost utrditve, popularizacije, osmišljanja, ovrednotenja in kritične refleksije pomembne slovenske ustvarjalnosti – še posebej v očeh evropskega prostora.
Kazalci:
– obseg programa ob obeleženju stoletnice filma
– število ustanov s področja filma, ki so vključene v program.
4. Cilj: Spodbujanje in ohranjanje medijskega pluralizma, izboljšanje dostopnosti in pogojev za izobraževanje in kulturno vzgojo na avdiovizualnem področju in na področju medijev.
Ukrepi:
– izvajanje določila 4. in 76. člena Zakona o medijih
– spodbujanje razvoja art mreže in filmskih programov (Kulturni tolar)
– preko mreže intermedijskih centrov spodbujati dostopnost avdiovizualnih del
– uvedba delovnih štipendij za strokovno izpopolnjevanje svobodnih novinarjev
– z medresorskim dogovorom in ob podpori mednarodnih skladov (Media Plus) doseči boljši gmotni in strokovni položaj na področju izobraževanja kadrov, avdiovizualne in medijske vzgoje zlasti v šolah.
Izvajanje 4. in 76. člena Zakona o medijih terja zagotovitev proračunskih sredstev za ustvarjanje raznolikih programskih vsebin in razvoj tehnične infrastrukture. Razvoj kinematografske art mreže je ena izmed prioritet kulturne politike, ki zagotavlja enakomerno regionalno dostopnost filmske produkcije. Ministrstvo za kulturo preko Filmskega sklada Republike Slovenije podpira tudi praktični del filmsko-televizijskega programa AGRFT, ki je osrednja izobraževalna institucija na tem področju, vendar sedanje rešitve v zvezi s položajem akademije niso ustrezne. Z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport se bo potrebno uskladiti glede financiranja AGRFT in glede vključevanja avdiovizualne kulture v pedagoške programe. Ob sodelovanju mednarodnih izobraževalnih programov, zlasti v sklopu Medie Plus in drugih skladov, bo mogoče zagotoviti optimalne izobraževalne procese in spodbuditi avdiovizualno vzgojo v šolah, ki sedaj temelji zgolj na voluntarizmu posameznih zanesenjakov. Ponovno se bodo uvedli filmski abonmaji za dijake in študente ter dnevi odprtih vrat Filmskega studia Viba film. K pluralizaciji in raznolikosti medijskega prostora bo pomembno prispevala tudi uvedba štipendij, ki bodo svobodnim novinarjem omogočile strokovno usposabljanje pri medijskih hišah in mednarodnih organizacijah.
Pričakovani učinki:
Ohranjanje in spodbujanje medijskega pluralizma, večanje dostopnosti nekomercialne filmske produkcije, dvig ravni izobraževanja na avdiovizualnem in medijskem področju, zapolnitev vrzeli pri posameznih profilih kadrov in povečanje števila osnovnih in srednjih šol, na katerih načrtno skrbijo za avdiovizualno in medijsko vzgojo.
Kazalci:
– število medijev, vpisanih v razvid
– ocena raznolikosti medijske krajine
– število obiskovalcev art mreže
– enakomerna regionalna razpredenost art mreže
– število izšolanih strokovnih kadrov
– povečan obseg porabljenih sredstev na študenta na AGRFT
– povečanje števila izobraževalnih programov s področja avdiovizualne kulture in medijev na vseh stopnjah izobraževanja
– število podeljenih štipendij za svobodne novinarje
– letno število ur predvajanja kulturnih in izobraževalnih programov
– letno število ur predvajanja lastnega programa
– letno število ur predvajanja slovenskih in evropskih avdiovizualnih del
– letno število ur predvajanja del neodvisnih producentov.
5. Cilj: Prilagoditev javne radiotelevizije novim razmeram
Javna radiotelevizija se mora prilagoditi novim razmeram, ki so posledica pojava komercialnih televizij in konkurence na medijskem trgu, obenem pa se mora prilagoditi tudi zahtevam pravnega reda Evropske unije. Opredeliti je potrebno nacionalni interes, ki bo vezan na programske vsebine, za njegovo uresničevanje pa je potrebno zagotoviti stabilen vir financiranja. Javna radiotelevizija bo oblikovala in razširjala programe, ki so v javnem interesu, in sicer tako, da bodo vidni in slišni na celotnem ozemlju Slovenije in na področjih, kjer v sosednjih državah živijo Slovenci.
Ukrep:
Nove zakonske rešitve, ki bodo opredelile položaj in vlogo javne radiotelevizije na podlagi 4. člena Zakona o medijih, v katerem je definiran javni interes na področju medijev.
Pričakovani učinki:
Javna radiotelevizija bo dosledno uresničevala pravice državljanov Slovenije in Slovencev zunaj Republike Slovenije do javnega obveščanja in do obveščenosti, ohranjala slovensko nacionalno in kulturno identiteto s programi, namenjenimi različnim ciljnim občinstvom (otroci, mladina, starostniki, ljudje s posebnimi potrebami), zagotavljala bo raznolikost programov s programskimi vsebinami, namenjenimi razvoju kulturne ustvarjalnosti, izobraževanja in znanosti, ter spodbujala kulturo dialoga in kulturne raznolikosti.
Kazalci:
– letno število ur predvajanja kulturnih in izobraževalnih programov
– letno število ur predvajanja lastnega programa
– letno število ur predvajanja slovenskih in evropskih avdiovizualnih del
– letno število ur predvajanja del neodvisnih producentov
VIII. Varstvo kulturne dediščine
Splošni cilj:
I. Ohranjanje in razvoj kulturne raznolikosti Slovenije z varstvom kulturne dediščine ter povečanje njene dostopnosti.
Cilj je zagotoviti dostopnost celovitih informacij o kulturni dediščini, kar je predpogoj tako za dvig strokovnosti dela na tem področju kot tudi za dvig vseh ravni dostopnost kulturne dediščine. Zakonsko varstvo kulturne dediščine se mora prilagajati mednarodnim konvencijam, ki jih je sprejela tudi naša država. Uresničevanje cilja zahteva predvsem uveljavitev metodologije za vzpostavitev različnih ravni varovanja kulturne dediščine, uveljavljanje nedestruktivnih metod raziskav kot osnovno in preventivno varstvo dediščine, predvsem arheološke, ureditev postopkov registracije muzejev ter koordiniranje zbiralne politike kot temeljne naloge varstva premične kulturne dediščine, prav tako pa uveljavitev enotne metodologije dela na področju varovanja in hranjenja likovne dediščine ter restavratorske dejavnosti, uskladitev zakonodaje z mednarodnimi konvencijami in uveljavitev večletnega režima sofinanciranja projektov obnove. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi ohranjanju nematerialne, duhovne ljudske dediščine. V ta sklop sodi tudi ureditev razmer na področju svobodnih poklicev, podjetništva in izvajanja drugih nalog na področju varstva dediščine.
Ukrepi:
– vzpostavitev enotnega registra kulturne dediščine
– prednostna podpora zaščiti in evidenci sodobne slovenske arhitekture
– prednostna podpora digitalizaciji avdiovizualne kulturne dediščine (digitalizacija arhiva TV Slovenija, arhiva video umetnosti na Slovenskem, digitalizacija slovenskih filmov, vzpostavitev virtualnih muzejev)
– poenoten sistem varovanja likovne dediščine ne glede na njen izvor in lokacijo
– uveljavitev Restavratorskega centra Republike Slovenije kot koordinatorja restavratorske dejavnosti v Sloveniji
– uvajanje posrednih finančnih spodbud za vlaganja v kulturno dediščino
– uvedba sistema licenc in koncesij.
Kazalci:
– število uporabnikov registra in posredovanih informacij
– povečan interes javnosti za varovanje kulturne dediščine
– delež vlaganja v varstvo in obnovo kulturne dediščine iz izvenproračunskih virov
– število izdanih licenc in koncesij
– povečan obseg obnove kulturne dediščine.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Zagotoviti dostopnost celovitih informacij o kulturni dediščini.
Ukrep: Vzpostavitev enotnega registra kulturne dediščine.
Z vzpostavitvijo informacijskega sistema varstva kulturne dediščine v obliki enotnega registra premične in nepremične kulturne dediščine bo vzpostavljen sodoben dostop do informacij o kulturni dediščini tako za stroko kot za širšo javnost.
Pričakovani učinki:
Celovit pregled nad kulturno dediščino, celovite informacije o kulturni dediščini, večja dostopnost do informacij o dediščini, večja kakovost dela na področju varovanja dediščine, spodbuda znanstvenemu in pedagoškemu delu.
Kazalci:
– celovitost in kakovost informacij, ki jih zagotavlja enotni register kulturne dediščine
– število uporabnikov registra in posredovanih informacij
– povečan interes javnosti za varovanje kulturne dediščine.
2. Cilj: Zagotovitev ustreznih pogojev za varovanje in hranjenje nacionalne kulturne dediščine, razvijanje strokovno, organizacijsko in informacijsko učinkovite javne službe ter skrb za raziskovalno infrastrukturo.
Pogoj za vzpostavitev minimalnih standardov varovanja in hranjenja kulturne dediščine je izgradnja novih muzejskih in depojskih prostorov za državne javne zavode. Neurejene razmere so tudi v drugih muzejih. Kjer je izražen interes lokalne skupnosti, se načrtuje sodelovanje pri investicijah v depojske prostore pokrajinskih in posebnih muzejev. Poseben problem predstavljajo prostori za varovanje in hranjenje arheološkega gradiva. Razvijanje univerzitetnega študija na področjih dediščine ima strateško vlogo v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju Republike Slovenije ter pri ohranjanju nacionalne identitete, zato bo potrebno spodbuditi dodiplomski in podiplomski študij na področjih konservatorske, restavratorske in muzejske stroke.
Da bi zagotovili razvoj varstva kulturne dediščine, je potrebna ureditev vpisa konservatorstva, restavratorstva in muzealstva v šifrant raziskovalnih področij, spodbujati povezovanja zainteresiranih raziskovalcev in ustanovitev skupine za temeljne in aplikativne raziskave.
Ukrepi:
– dokončanje investicije na Metelkovi 25, gradnja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, celovita obnova Moderne galerije in nadaljevanje prenove v Narodnega muzeja Slovenije
– izpopolnjevanje vodstvenih in strokovnih kadrov v javnih zavodih
– spodbude ustanovitvi raziskovalne skupine za področje varstva kulturne dediščine
– vzpostavitev povezave restavratorske dejavnosti z obstoječo študijsko smerjo restavratorstva
– prednostna podpora tistim izobraževalnim programom, ki se ne izvajajo v okviru šolskega sistema.
Pričakovani učinki:
Zagotovitev primernega varovanja, hranjenja in prezentacije nacionalnih zbirk premične kulturne dediščine, večja fleksibilnost dela na področju varovanja kulturne dediščine, zagotovitev raziskovalne infrastrukture in primernejša raziskovalna podpora varstvu, zagotavljanje višje strokovne usposobljenosti na področju muzeologije, restavratorstva in konservatorstva, reševanje problematike deficitarnih poklicev na področju dediščine.
Kazalci:
– število pridobljenih mł prostorov za varovanje dediščine z uporabnim dovoljenjem
– število strokovno in poslovodstveno usposobljenih kadrov na področju dediščine
– število zaposlenih mladih kadrov
– število medinstitucionalnih in interdisciplinarnih projektnih skupin
– število diplomantov s področja muzeologije in konservatorstva
– povečanje števila znanstveno-raziskovalnih nalog in projektov s področja muzeologije, konservatorstva in restavratorstva.
3. Cilj: Zagotavljanje pogojev za učinkovito izvajanje javne arhivske službe in ustrezno varstvo arhivskega gradiva.
Uresničevanje cilja zahteva zagotavljanje pogojev za boljšo valorizacijo arhivskega in dokumentarnega gradiva ter izobraževanje zaposlenih, ki delajo z dokumentarnim gradivom, zagotavljanje pogojev za izboljšanje kakovosti materialnega varstva arhivskega gradiva in kakovosti dela z uporabniki arhivskega gradiva. Javni arhivi iz različnih razlogov še vedno niso prevzeli vsega arhivskega gradiva nekdanjih javnih pravnih oseb in društev, nastalega do leta 1991. Pripraviti bo potrebno konkretna pisna navodila za posamezne javnopravne osebe in društva, valorizirati gradivo in prevzeti arhivsko gradivo navedenih ustvarjalcev.
Ukrepi:
– za Arhiv Republike Slovenije zagotoviti ustrezne pogoje za varstvo arhivskega gradiva in za izvajanje javne arhivske službe z adaptacijo nekdanje kasarne na Roški
– za Zgodovinski arhiv Ljubljana zagotoviti prostore za varstvo arhivskega gradiva in za izvajanje javne arhivske službe z adaptacijo 5. etaže levega trakta kasarne na Roški za depoje in za delovne prostore v 3. nadstropju osrednjega dela
– prevzeti arhivsko gradivo nekdanjih javnih pravnih oseb in društev, nastalo do leta 1991
– spodbuditi intenzivnejše sodelovanje med ustvarjalci arhivskega gradiva in njihovo vključevanje v izobraževalne programe.
Pričakovani učinki:
Zagotovitev pogojev za izvajanje javne službe ter izboljšanje kvalitete materialnega varstva arhivskega gradiva v skladu s standardi, zagotovitev zadostnih depojskih kapacitet za prevzemanje arhivskega gradiva, večja učinkovitost in kakovosti dela arhivske javne službe, odprava zaostankov pri prevzemanju arhivskega gradiva za obdobje do leta 1991.
Kazalci:
– število prevzetih fondov in količina prevzetega arhivskega gradiva z ustreznimi evidencami o prevzemih
– količina pridobljenih mł prostorov po standardih in z uporabnim dovoljenjem
– redno preverjanje mikroklimatskih razmer v depojih v skladu s standardi.
4. Cilj: Vključevanje kulturne dediščine v sodobno življenje in razvoj, izboljšanje dostopnosti dediščine in povečanje njenega identifikacijskega in vzgojnega potenciala.
Pogoj za čim boljšo dostopnost podatkov o dediščini je vzpostavitev podatkovnih zbirk o kulturni dediščini na elektronskih medijih. Poleg virtualne dostopnost razvoj varstva dediščine glede na mednarodne standarde zaostaja tudi na področju fizične dostopnosti. Zbirke državnih muzejev so predstavljene le s štirimi stalnimi razstavami. Muzejska dejavnost razvija pedagoške in andragoške programe, vendar so ti premalo povezani z drugimi interesnimi skupinami, ki uveljavljajo pomen varovanja kulturne dediščine. Poseben problem predstavlja tudi preko 700 neobdelanih in neurejenih arhivov arheoloških najdišč, ki so bila izkopana ob zaščitnih izkopavanjih v zadnji polovici prejšnjega stoletja. Ker gre za izjemno dediščino, ki je nedostopna tako strokovni kot ostali javnosti, je potrebno spodbuditi oblikovanje projektne skupine, ki bo ureditev tega področja imela za svojo prioriteto.
Ukrepi:
– informatizacija podatkovnih zbirk o kulturni dediščini
– prednostno podpiranje programov in projektov, namenjenih telesno oviranim in drugim ciljnim skupinam obiskovalcev
– postavitev stalnih razstav v Slovenskem etnografskem muzeju, Narodnem muzeju Slovenije in Prirodoslovnem muzeju Slovenije
– prednostno podpiranje programov in projektov, ki so usmerjeni v povezovanje s turizmom, v uvajanje novih oblik programov za obiskovalce oziroma razvijanje interpretacijskih centrov
– izvajanje projektne naloge urejanja arhiva arheoloških najdišč, izkopanih med leti 1945-2000
– spodbujanje dejavnosti specialnih knjižnic, še posebej na področju domoznanstva.
Pričakovani učinki:
Boljša seznanjenost javnosti z dediščino in uveljavljanje zavesti o njenem pomenu, uresničevanje nediskriminatorne politike, uvajanje novih načinov dela z obiskovalci, 30% urejenih in obdelanih arhivov arheoloških najdišč do leta 2007, večja dostopnost dediščine.
Kazalci:
– povečanje števila obiskovalcev
– število centrov za obiskovalce
– število sklenjenih partnerstev
– število urejenih in obdelanih arhivov arheoloških najdišč
– število izvedenih izboljšav za boljšo fizično dostopnost.
5. Cilj: Zagotoviti dediščini vlogo dejavnika v gospodarskem razvoju ter vlogo spodbujevalca trajnostnega razvoja in kakovosti življenja.
Uresničevanje cilja zahteva oblikovanje pedagoških programov na področju spoznavanja in varovanja kulturne dediščine ter uvajanje predmeta kulturne dediščine v šolske programe. Prav tako zahteva izdelavo konkretnih razvojnih programov in projektov varovanja dediščine, ki vključujejo tudi gospodarske učinke. V trajnostni razvoj večjih varovanih območij prištevamo: naselbinsko dediščino kulturne krajine, arheološko dediščino, pripravo presoj upravičenosti za posamezne skupine kulturne dediščine, sklenitev partnerstva za razvojne programe in izvedbene projekte, organiziranje podpore javnosti v obliki patronatov, oblikovanje finančnih in upravljavskih orodij. V tem smislu se javnemu zavodu Arboretum Volčji potok dodeli poslanstvo opravljanja javne službe na področju urejanja parkov in prouči možnosti za take statusne spremembe zavoda, ki bi povečale njegovo poslovno učinkovitost in izboljšale njegovo gospodarsko uspešnost.
Ukrepi:
– prednostna podpora pedagoškim in andragoškim programom
– vključevanje dediščinskih vsebin v izobraževalne programe
– zaključek Pilotnega projekta Kras in prenos rezultatov v zakonodajo in prakso
– pilotni projekt Škofja Loka v sklopu obnove mestnih jeder
– projekt Savinjske regije, vključno s Kozjanskim parkom
– oživitev in obnova Kobilarne Lipica kot kulturnega spomenika državnega pomena
– projekt Arboretum Volčji Potok
– obnova in oživljanje izbranih tipov kulturne dediščine: gradovi in dvorci, tehniška dediščina, etnološka dediščina, dediščina XX. stoletja
– prednostna podpora izvajalcem, ki za obnovo kulturnih spomenikov pridobijo sredstva evropskih skladov.
Pričakovani učinki:
Dvig zavesti o gospodarskem in razvojnem ter kulturnem pomenu kulturne dediščine in izboljšanje stanja na področju njenega ohranjanja, medresorska priprava in izvedba projektov, pridobitev mednarodnih finančnih virov za strukturne spremembe pri ohranjanju in revitalizaciji kulturne dediščine, statusno zavarovanje regijskega parka Kras, preprečitev gospodarskega nazadovanja starih mestnih jeder, povečana kakovost življenja, izdelana strategija za primerno gospodarsko izrabo spomenikov in dediščine, spodbujanje dolgoročnega upravljanja z dediščino in podpora zasebnim pobudam, trajnostno ohranjanje in gospodarska oživitev izbranih objektov in območij kulturne dediščine, vključevanje kulturnih poti, spominskih domov, muzejev na prostem v turistično ponudbo.
Kazalci:
– število medresorsko usklajenih izobraževalnih programov
– število dokončanih programov in tehničnih projektov
– število revitaliziranih objektov
– število m2 obnovljenih stanovanj in poslovnih prostorov v objektih dediščine
– število realiziranih medresorskih programov in projektov
– število območij dediščine s sprejetim načrtom upravljanja
– povečanje osnovne črede lipicancev
– povečanje števila obiskovalcev.
6. Cilj: Povečati vključenost Slovenije v mednarodni prostor s pomočjo kulturne dediščine.
Podpis Unidroit konvencije o ukradenih in nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine in Konvencije o varstvu podvodne kulturne dediščine ter Evropske krajinske konvencije. Razvijanje dejavne vloge v telesih Sveta Evrope kot nadaljevanje pozitivne vloge, pridobljene po ministrski konferenci v Portorožu, koordinacija sodelovanja v drugih mednarodnih organizacijah. Promocija uspešnih dediščinskih projektov v tujini, vpis enega ali več spomenikov oziroma spomeniških območij na Seznam svetovne dediščine pri UNESCO, vključevanje v mednarodne promocijske projekte, iskanje in sklepanje mednarodnih partnerstev pri skupnih projektih.
Ukrepi:
– ratifikacija mednarodnih konvencij
– krepitev vloge Slovenije v mednarodnih organizacijah
– mednarodna promocija slovenske kulturne dediščine
– priprava projektov oziroma nominacij za vpis spomenikov, ki so na poskusni listi svetovne dediščine pri UNESCO in oblikovanje novih predogov.
Pričakovani učinki:
Izboljšanje pravnega varstva širše pojmovane kulturne dediščine in večja prepoznavnost Slovenije kot države z razvitimi varstvenimi standardi, uveljavitev slovenske kulturne dediščine v mednarodni javnosti.
Kazalci:
– število podpisov oziroma ratifikacij
– število članstva v mednarodnih organizacijah
– število dejavnih sodelovanj
– število mednarodnih programov in projektov.
7. Cilj: Izboljšanje dostopnosti do podatkov o arhivskih fondih in zbirkah, ki jih hranijo slovenski javni arhivi, za različne kategorije uporabnikov.
Interes javnosti za arhivsko gradivo se povečuje, zato je ena od prednostnih nalog javne arhivske službe na čim bolj prijazen in dostopen način približati informacije o arhivskem gradivu javnosti, ob hkratnem upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz zahtev varstva. Nadaljevati razvoj informatizacije javne arhivske službe z uvedbo arhivskega informacijskega sistema slovenskih arhivov (AERISS) oziroma z zagotovitvijo sodobne informacijske tehnologije. S pomočjo prenovljene aplikacije Info-Arh izvajati vsa strokovna opravila v arhivih, ustvariti bazo podatkov o arhivskem gradivu in jih povezati v AERISS. V čim večji meri je potrebno nadaljevati z digitalizacijo najpomembnejšega arhivskega gradiva zaradi njegove zaščite ter večje dostopnosti preko interneta.
Nujna je ureditev in popis že prevzetih, vendar iz različnih razlogov neurejenih fondov, ki so jih prevzeli slovenski javni arhivi. Pospešiti je potrebno strokovno obdelavo že prevzetega arhivskega gradiva in izdelati osnovne pripomočke za uporabo.
Ukrepi:
– razvijati arhivski računalniški informacijski sistem slovenskih arhivov
– zasnovanje projekta za vključitev AERISS v enotni register kulturne dediščine
– na spletni strani Arhiva Republike Slovenije zagotoviti internetno dostopnost enotnega registra fondov in zbirk, ki jih hranijo slovenski arhivi
– strokovna obdelava že prevzetega arhivskega gradiva in izdelava osnovnih instrumentov za uporabo
– evidentiranje arhivskega gradiva pri slovenskih skupnostih po svetu.
Pričakovani učinki:
Dvig zavesti o pomenu varstva arhivskega gradiva, večja dostopnost in kakovost informacij o arhivskem gradivu, lažja uporaba arhivskega gradiva v čitalnicah in preko interneta, vodenje vseh postopkov strokovne obdelave arhivskega gradiva in drugih strokovnih opravil v arhivih s prenovljeno aplikacijo Info-Arh, večja dostopnost arhivskega gradiva, ki je bilo prevzeto v preteklih obdobjih in zaradi različnih vzrokov še ni strokovno obdelano, povezanost registra fondov in zbirk slovenskih arhivov z ostalimi registri kulturne dediščine, internetna dostopnost.
Kazalci:
– število uporabnikov in posredovanih informacij
– število vpisanih fondov oziroma njihovih sprememb v registru
– število fondov v arhivih, ki so bili strokovno obdelani oziroma so zanje vzpostavljene osnovne evidence za uporabo.
IX. Slovenci zunaj Republike Slovenije
Splošna cilja:
I. Integracija kategorije Slovencev v sosednjih državah v skupni slovenski kulturni prostor
Ukrepi:
– tesnejše medresorsko sodelovanje na področju izobraževanja, znanosti in raziskovalne dejavnosti
– udejanjiti načelo, da Slovenija sofinancira samo določene projekte, medtem ko mora za socialno varnost svojih državljanov skrbeti država bivanja
– doseči dogovor z drugimi ministrstvi in institucijami, ki delujejo na tem področju, glede enotne politike na področju kulturnih dejavnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije in s tem spodbujati integriranje kulturne dejavnosti manjšine v kulturno dejavnost Slovenije in obratno
– spodbujati promocijo dosežkov Slovencev v sosednjih državah v domovini in prednostno podpirati programe in projekte, ki zagotavljajo večjo obojestransko pretočnost informacij.
Kazalci:
– število programov in projektov, ki se kontinuirano izvajajo
– participacija različnih generacij, s poudarkom na mlajši
– prisotnost in odmevnost projektov znotraj slovenske skupnosti
– odmevnost v Sloveniji
– prisotnost in odmevnost pri občinstvu večinskega naroda
– mednarodna uveljavljenost in odmevnost.
II. Ohranjanje kulturne identitete Slovencev po svetu
Ukrepi:
– podpiranje umetniške in kulturne ustvarjalnosti slovenskih skupnosti
– pospeševanje pretoka kulturno umetniške ustvarjalnosti med slovenskimi skupnostmi in Slovenijo, kakor tudi med samimi skupnostmi
– spodbujati promocijo dosežkov slovenskih skupnosti v domovini in prednostno podpirati programe in projekte, ki zagotavljajo večjo obojestransko pretočnost informacij o njihovi kulturni dejavnosti.
Kazalci:
– število programov in projektov, ki se kontinuirano izvajajo
– participacija različnih generacij, s poudarkom na mlajši
– prisotnost in odmevnost projektov znotraj slovenske skupnosti
– odmevnost v Sloveniji
– prisotnost in odmevnost pri občinstvu večinskega naroda.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Zagotoviti pogoje za trajno izgrajevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Ker je prav kultura v najširšem smislu besede tista, ki slovenstvo že stoletja ohranja pri življenju, je nujno potrebno, da kulturna politika na področju "Slovencev zunaj Republike Slovenije" ustvarja ugodne pogoje za njen obstoj in razvoj ter ohranitev. Na ta način lahko vsi Slovenci prispevajo v narodovo zakladnico.
Ukrepi: Prednostno podpiranje tistih programom in projektov, ki so usmerjeni v:
– zagotavljanje kontinuitete kulturnega ustvarjanja Slovencev zunaj Republike Slovenije v posameznih okoljih kot instrumenta socializacije in inkulturacije
– identifikacijo in integracijo najvidnejših umetniških dosežkov Slovencev zunaj Republike Slovenije
– izdajanje izseljenske književnosti in kontinuirano jezikovno izobraževanje
– pretok slovenske literature in skrb za prevajanje slovenske literature v tuje jezike, predvsem tiste, ki jih govorijo slovenski potomci
– prirejanje umetniških razstav in drugih kulturnih prireditev, s čimer se zagotavlja integracija vseh Slovencev v skupni slovenski kulturni prostor.
Kazalci:
– število programov in projektov na področju Slovencev zunaj Republike Slovenije, ki se kontinuirano izvajajo
– participacija različnih generacij, s poudarkom na mlajši
– prisotnost in odmevnost projektov znotraj slovenske skupnosti
– odmevnost v Sloveniji
– prisotnost in odmevnost pri občinstvu večinskega naroda
– mednarodna uveljavljenost in odmevnost.
Pričakovani učinki:
Dvig ravni umetniške produkcije Slovencev zunaj Republike Slovenije, dvig ravni kulturne izmenjave med Slovenijo in Slovenci zunaj Republike Slovenije, učinkovitejša promocija slovenske kulture v tujih okoljih, kjer le-ti živijo.
2. Cilj: Spodbujati kulturno dejavnost pripadnikov druge in tretje generacije Slovencev zunaj Republike Slovenije.
Cilj je prisluhniti pobudam mladih generacij, ki nimajo več zadovoljivega znanja slovenskega jezika, se pa prištevajo k slovenskemu kulturnemu prostoru in si želijo tvornega sodelovanja z državo Slovenijo.
Ukrepi:
– spodbujanje kulturne dejavnosti slovenskih skupnosti na področju bivše Jugoslavije
– prednostna podpora programom in projektom, ki spodbujajo kulturno dejavnost druge in tretje generacije Slovencev zunaj Republike Slovenije
– prednostna podpora programom in projektom, ki zagotavljajo izobraževanje večjemu številu izseljenskih študentov na naših univerzah, pouk slovenščine na internetu, ki izvajajo mladinske tabore, jezikovne počitnice ipd.
Kazalci:
– število programov in projektov, ki se kontinuirano izvajajo
– participacija različnih generacij, s poudarkom na mlajši
– prisotnost in odmevnost projektov znotraj slovenske skupnosti
– odmevnost v Sloveniji
– mednarodna uveljavljenost in odmevnost
– prisotnost in odmevnost pri občinstvu večinskega naroda, na lokalni in nacionalni ravni.
Pričakovani učinki:
Večja kulturna dejavnost mlajših generacij Slovencev zunaj Republike Slovenije, dvig ravni umetniške produkcije Slovencev zunaj Republike Slovenije, večja kulturna izmenjava, večji obojestranski pretok informacij.
3. Cilj: Intenzivneje povezati področje kulturnega ustvarjanja Slovencev zunaj Republike Slovenije, ga nadgraditi z drugimi sferami (gospodarstvo, turizem, šport itd.) in ga uporabiti za promocijo slovenske kulture v tujih okoljih.
Manjšine in Slovenci zunaj Republike Slovenije so tisti kulturno komunikacijski člen, ki ga bo Slovenija morala bolje izkoristiti pri promociji kulture v mednarodni prostor, pomembno vlogo lahko pri tem ob podpori diplomatskih predstavnikov Republike Slovenije odigrajo uveljavljeni in vplivni slovenski potomci.
Ukrepi:
– prednostna podpora tistim programom in projektom, ki zagotavljajo večjo prisotnost slovenske kulture pri večinskem prebivalstvu sosednjih držav in sploh držav, v katerih živi večje število Slovencev
– sodelovanje z diplomatsko konzularnimi predstavništvi Republike Slovenije na področju promocije slovenske kulture.
Pričakovani učinki:
Dvig ravni umetniške produkcije Slovencev zunaj Republike Slovenije, dvig ravni kulturne izmenjave med izseljenskimi skupinami, kot tudi med Slovenijo in Slovenci po svetu, dvig ravni medsebojnega informiranja.
Kazalci:
– število programov in projektov, ki se kontinuirano izvajajo
– participacija različnih generacij, s poudarkom na mlajši
– prisotnost in odmevnost projektov znotraj slovenske skupnosti
– odmevnost v Sloveniji
– prisotnost in odmevnost pri občinstvu večinskega naroda, na lokalni in nacionalni ravni
– mednarodna uveljavljenost in odmevnost.
X. Narodni skupnosti, romske skupnosti, druge manjšinske etnične skupnosti in priseljenci
Splošna cilja:
I. Spodbujanje kulturne raznolikosti v programih javnih zavodov: do leta 2007 bo najmanj polovica javnih zavodov na področju kulture v svoje programe vključila tudi vsebine z raznoliko etnično tematiko.
Ena izmed najpomembnejših sestavin kulturne raznolikosti je spoštovanje in razvijanje etnične raznolikosti. Cilj je usmerjen tako v vključevanje programov in projektov pripadnikov različnih manjšinskih skupnosti v programe javnih zavodov s področja kulture, kot tudi v zviševanje občutljivosti za etnično tematiko.
Ukrepi: Vsi navedeni ukrepi so usmerjeni v doseganje tega cilja.
Kazalci:
– število programov in projektov z etnično tematiko v programih javnih zavodov
– število udeležencev v teh programih in projektih
– vključevanje omenjenih programov in vsebin v programe javnih zavodov po letih.
II. Povečati delež vsebin z raznoliko etnično tematiko pri izvajalcih javnih kulturnih programov in kulturnih projektov.
Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom z raznolikimi etničnimi vsebinami ter prednostna podpora avtentičnim prispevkom h kulturni raznolikosti.
Ukrep je usmerjen v spodbujanje izvajalcev javnih kulturnih programov in kulturnih projektov k obravnavanju vsebin z raznoliko etnično tematiko. Obenem gre za podporo tistim programom in projektom pripadnikov manjšinskih skupnosti, ki se po enakih kriterijih vključujejo v kulturno-umetniške in druge programe, ki jih podpira ministrstvo, ter za razširitev obsega posebnega programa, ki upošteva posebnosti kulturnih potreb manjšinskih skupnosti.
Kazalci:
– delež vsebin z etnično tematiko, ki jih vključujejo izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov
– raznolikost programov in projektov različnih manjšinskih skupnosti.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Spodbujanje kulturnega pluralizma.
Ukrep: Zagotavljanje kulturnih pravic kot razsežnosti človekovih pravic, spodbujanje kulturnega pluralizma ter zagotovitev pogojev za posebno obravnavo kulturnih pravic manjšinskih skupnosti, s poudarkom na pogojih za njihovo kulturno ustvarjalnost in dostopnost do kulturnih dobrin.
Spoštovanje človekovih pravic je produkt civilizacijskega razvoja in sodi k sodobnemu pojmovanju družbe, kulturne pravice pa so nepogrešljiva razsežnost človekovih pravic. Kulturna politika ima za eno svojih splošnih prioritet spodbujanje kulturne raznolikosti, pri tem pa ima pomembno vlogo prav pričujoči ukrep.
Pričakovani učinki:
Višja stopnja ustvarjalnosti, večja kulturna raznolikost, socialna kohezivnost, večja kakovost bivanja, spodbujanje kulturnega sodelovanja s sosednjimi državami in državami nekdanje Jugoslavije na različnih področjih, medresorsko usklajeni programi.
Kazalci:
– povečevanje participacije pripadnikov manjšinskih skupnosti pri kulturnih dejavnostih
– povečan obseg in število programov in projektov z raznolikimi etničnimi vsebinami.
2. Cilj: Zagotavljanje pogojev za avtentično izražanje kulturnih potreb različnih manjšinskih skupnosti, spodbujanje razvoja manjšinskih kultur v smeri njihovega avtentičnega izraza ter zagotavljanje temeljnih pogojev za ohranjanje in razvoj njihovih kulturnih identitet.
Ukrep: Obravnava etnične tematike v okviru posebnega programa, ki upošteva posebne okoliščine, v katerih delujejo manjšinske skupnosti.
Ukrep zagotavlja ustrezno obravnavo manjšinskih skupnosti in posameznikov z različnimi kulturnimi identitetami kot subjektov lastnih interesov in razvoja. Način obravnave manjšinske tematike v okviru posebnega programa izhaja iz izraženih kulturnih potreb in upošteva posebnosti posameznih manjšinskih skupnosti.
Pričakovani učinki:
Spodbujanje kulturne raznolikosti, povečanje implementiranih kulturnih pravic, udejanjanje kulturnih pravic.
Kazalci:
– naraščanje obsega in števila programov in projektov manjšinskih skupnosti
– število udeleženih v teh programih
– stopnja raznolikosti programov in projektov.
3. Cilj: Povečati delež manjšinskih programov, ki jih skupaj podpirajo Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti.
Ukrep: Prednostna podpora tistim programom in projektom manjšinskih skupnosti, ki jih skupaj podpirajo Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti.
Skrb za skladen regionalni razvoj je še zlasti pomembna za tradicionalna etnično pluralna območja. Posebno pozornost si zaslužijo programi na narodnostno mešanih in hkrati demografsko ogroženih območjih. Že začeti projekt harmonizacije pristopa države in lokalnih kulturnih politik do manjšin je pokazal pripravljenost za tako sodelovanje in potrdil potrebo po njem. Prav tako so se pokazale koristne že vzpostavljene oblike medresorskega sodelovanja, ki jih je potrebno nadgrajevati.
Pričakovani učinki:
Usklajena vladna politika na področju manjšin, večja usklajenost ukrepov za manjšine, boljše in dolgoročnejše načrtovanje kulturnih dejavnosti in kulturnega razvoja na področju manjšinske politike, skladnejši regionalni razvoj.
Kazalci:
– število programov in projektov, ki jih skupaj sofinancirajo Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti
– delež teh programov znotraj vseh manjšinskih programov in projektov.
4. Cilj: Zagotavljanje dostopnosti celostnih informacij o kulturni dejavnosti manjšinskih skupnosti.
Ukrep: Prednostna podpora programom in projektom, ki zagotavljajo izoblikovanje ustrezne informacijske podpore na področju kulturnega delovanja manjšinskih skupnosti.
Da bi pripadniki manjšinskih skupnosti svoje kulturne pravice lahko uresničevali, jih morajo najprej poznati in se zavedati lastne odgovornosti za udejanjanje deklariranih pravic v praksi. Slaba dostopnost celostnih informacij s tega področja je ena ključnih ovir pri krepitvi kulturnega pluralizma.
Pričakovani učinki:
Dvig stopnje zavesti glede kulturnih pravic, zmanjšanje primerov konfliktnosti znotraj manjšinskih skupnosti, večja informiranost večinskega naroda o dejavnosti manjšinskih skupnosti, večja dostopnost kulturnih dobrin.
Kazalci:
– kvaliteta in kvantiteta dostopnih informacij na manjšinskem področju
– število uporabnikov teh informacij.
XI. Ljubiteljske dejavnosti
Splošna cilja:
I. Spodbujanje dostopnosti kulturnega ustvarjanja in kulturnih dobrin
Cilj je ohranitev dosežene dinamike razvoja ljubiteljske kulture in povečevanje povprečnega števila obiskovalcev na prireditev za 10% do leta 2007. Za uresničitev cilja bo potrebno zagotoviti pogoje za celovito dostopnost kulturnih vsebin in za razvijanje dodatnih izobraževalnih oblik na vseh področjih kulturnega ustvarjanja na lokalni, regionalni in državni ravni. Obenem bo potrebno spodbujati ustvarjalnost v kulturnih društvih na skupnem slovenskem kulturnem prostoru.
Ukrepi:
– spodbujanje lokalnih skupnosti, da zagotovijo pogoje za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin
– strokovna pomoč lokalnim skupnostim pri pripravi lokalnih kulturnih programov
– podpiranje projektov kulturnih društev in skupin
– podpiranje vlaganj v prostore in opremo, ki jih uporabljajo ljubiteljska kulturna društva in skupine.
Kazalci:
– število kulturnih društev in skupin
– število izvedenih projektov, ki so podprti iz projektnega poziva
– število izvedenih investicijskih posegov, ki so podprti iz naslova Kulturnega tolarja
– število izvajalcev programov in projektov
– število investicijskih posegov
– število obiskovalcev.
II. Dvigniti notranjo učinkovitost mreže ustvarjalcev in organizatorjev na področju ljubiteljske kulture
Cilj je uresničljiv s spodbujanjem povezovanja med različnimi akterji, tj. ustvarjalci, društvi, njihovimi strokovnimi in organizacijskimi oblikami, organizatorji in občinstvom na regionalni ter državni ravni ter s povečevanjem števila projektov, organiziranih na regionalni ravni. Poseben poudarek je namenjen krepitvi regionalnih prireditev in izobraževanj ter povezovanju med kulturnimi društvi v Republiki Sloveniji in zunaj nje. Z izboljšanjem povezav med ustvarjalci se izboljšuje kakovost izvedbe kulturne produkcije ter omogočajo inovativni in kreativni pristopi k ustvarjanju na področju društvene kulture.
Ukrep:
– strokovna pomoč pri organizaciji območnih oziroma lokalnih projektov in prireditev
– organizacija ali soorganizacija medobmočnih oziroma regijskih srečanj ustvarjalcev, ki omogočajo promocijo lokalnih ustvarjalcev ter uveljavljanje tudi na širšem območju
– organizacija izobraževalnih oblik za ustvarjalce na regionalni ravni.
Kazalci:
– število prireditev na lokalni ravni
– število udeleženih društev in skupin
– število prireditev na regionalni ravni
– število izobraževalnih oblik na regionalni ravni
– število obiskovalcev.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Povečati organizacijsko učinkovitost na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
Ukrep: Postopno notranje organizacijsko preoblikovanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti kot podporne organizacije ljubiteljske kulture v mrežno obliko, ki bo učinkovitejša z vidika organizacije in produkcije kulturnih prireditev ter bo delovala kot strokovna podpora pri uresničevanju razvojnih kulturnih programov in projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, pri tem pa se ohrani statusna oblika javnega sklada.
Sklad že od ustanovitve nastopa tako v izvajalski vlogi (funkcija zavoda) kot v funkciji fondacije (kapitalska funkcija), zato je potrebno na novo urediti pravni status te paradržavne ustanove. Prednostni cilj za obdobje naslednjih treh let je vzpostavitev regionalne ravni območnih izpostav sklada, ki je že vzpostavljena na področju organizacije kulturnih programov, ter vzpostavitev takšne organizacijske in informacijske mreže, ki bo vključevala kulturna društva, skupine in zveze v skupnem slovenskem kulturnem prostoru.
Pričakovani učinki:
Preoblikovanje sklada bo zagotovilo pogoje za dvig ravni kvalitete na tem področju, za kontinuirano izvajanje programov, vplivalo na socialno in kulturno povezovanje ter povečalo dostopnost kulturnih dobrin in ustvarjalnosti.
Kazalci:
– število kulturnih društev in skupin
– število prireditev na regionalni ravni
– število izobraževalnih oblik na regionalni ravni
– število udeležencev
– število sofinanciranih programov in projektov po dejavnostih (vključno s Slovenci zunaj Republike Slovenije in mednarodnim sodelovanjem).
2. Cilj: Dvig kakovosti izvajanja in organiziranja programov in projektov na področju ljubiteljskih dejavnosti.
Ukrep: Vključevanje lokalnih skupnosti v upravljanje s kadrovskimi viri.
Za izvajanje programov sklada so odločilni kadri kot organizatorji in strokovni svetovalci pri izvedbi lastnega programa in kot podporna služba kulturnim društvom in njihovim zvezam. Postopoma sklad v dogovoru z občinami izenačuje raven storitev sklada, predvsem s skrbjo za dodatno izobraževanje zaposlenih. Posamezne lokalne skupnosti prevzemajo del finančnih obveznosti za stroške, povezane z uresničevanjem nalog lokalnega pomena.
Pričakovani učinki:
Učinkovitejša izraba kadrovskih virov, večja strokovnost, dvig izobrazbene strukture zaposlenih.
Kazalci:
– število zaposlenih
– izobrazbena struktura zaposlenih
– število izvedenih projektov
– dodatno izobraževanje zaposlenih.
3. Cilj: Zagotovitev ustreznih pogojev za delovanje in vzdrževanje 50 kulturnih domov in 100 kulturnih društev.
Ukrep: Na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št. 24/98 in 108/02) s podporo investicijam zagotoviti minimalne prostorske in tehnične pogoje delovanja kulturnih društev in skupin ob spoštovanju načela policentričnega razvoja in izenačevanja standardov delovanja kulturnih skupin ter sprejemanja gostovanjske ponudbe.
Vzporedno z investicijami v prostor je potrebno nadaljevati z vzpostavljanjem in dograjevanjem informacijsko komunikacijskega sistema društev in izpostav sklada. Mladinskim kulturnim centrom je potrebno zagotoviti sodobno informacijsko tehnologijo kot izrazno sredstvo na intermedijskem področju in omogočiti njihovo mrežno povezavo.
Pričakovani učinki:
Operativno bo možno do leta 2007 ob predpostavki izvajanja Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi doseči, da bo ustrezna avdio in video oprema na voljo na vseh izpostavah sklada in da bo vzpostavljena mreža mladinskih kulturnih centrov kot intermedijskih centrov. Vlaganje v prostorske kapacitete ter nakup opreme zagotavlja pogoje za celovito dostopnost kulturnih vsebin na vseh področjih kulturnega ustvarjanja na lokalni, regionalni in državni ravni.
Kazalci:
– število izvedenih projektov investicij v prostore, ki se uporabljajo za izvajanje ljubiteljske kulturne dejavnosti
– število izvedenih projektov nakupa opreme za ljubiteljska kulturna društva in mladinske centre
– deleži izvenproračunskih sredstev.
XII. Mednarodno sodelovanje
Splošni cilj:
I. Sistematično zagotavljanje intenzivne prisotnosti slovenske kulture v svetu in bogatitev slovenske kulture z dosežki svetovnih kultur.
Analiza stanja je pokazala, da so pri prizadevanjih po bolj učinkoviti in sistematični promociji slovenske kulture v tujini največje ovire odsotnost dolgoročne strategije promocije, pomanjkanje medresorske koordinacije in nemožnost ažurnega reagiranja na kakovostne pobude iz tujine.
Ukrepi:
– oblikovanje medresorske strokovne komisije, ki bo zbirala in obravnavala pobude ter sprejemala program promocije
– oblikovanje posebne namenske postavke za kulturne programe in projekte, ki bodo pripomogli k boljši mednarodni promociji slovenske kulture
– izpeljava dveh večjih promocijskih projektov na leto in kvalitetna predstavitev v predsedujočih državah Evropske unije.
Kazalci:
– porast števila predstavitev slovenske kulture v svetu
– odmevnost predstavitev slovenske kulture v prioritetnih državah
– število mednarodno uveljavljenih slovenskih umetnikov.
Prioritete in ukrepi
1. Cilj: Prisotnost slovenske kulture v evropskem kulturnem prostoru in svetovnih kulturnih prestolnicah in spodbujanje kulturne izmenjave z njimi.
Ukrepi:
– oblikovanje namenske postavke
– vzpostavitev dveh ateljejev za slovenske umetnike v dveh evropskih prestolnicah
– oblikovanje medresorske strokovne komisije, ki bo zbirala in obravnavala pobude ter predlagala dolgoročnejši program promocije.
Medresorska komisija bo zadolžena tako za strokovno presojo kot tudi za koordinacijo interesov sodelujočih resorjev. Pripravila bo dolgoročno strategijo za promocijo slovenske kulture v tujini, določila srednjeročne ključne točke slovenske kulture v tujini, izvedla večje promocijske projekte ter se ažurno odzivala na aktualne pobude iz tujine. Komisija bo sodelovala z mrežo diplomatskih-kunzularnih predstavništev, ki bo nudila informacije in posredovala pobude za kulturne projekte ter sodelovala kot partner pri mednarodni promociji slovenske kulture. Dobra praksa delovanja ateljeja v New Yorku narekuje vzpostavitev dveh novih ateljejev.
Pričakovani učinki:
Ukrep bo omogočil sistematično načrtovanje večjih in dolgoročnejših promocijskih projektov, predstavljal bo pomemben korak k medresorskemu usklajevanju na tem področju ter omogočal fleksibilno odzivanje na sprotne pobude iz tujine.
Kazalci:
– povečanje števila predstavitev slovenske kulture v tujini
– odmevnost predstavitev slovenske kulture v tujini
– število umetnikov, ki bivajo v ateljejih v tujini
– boljša prisotnost in prepoznavnost slovenske kulture in slovenske države.
2. Cilj: Ohranjanje kulturnih vrednot, tradicij in vsebin, ki družijo države, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike, ter spodbujanje kulturnih izmenjav in skupnih projektov teh držav.
Ukrep: Ustanovitev Foruma slovanskih kultur v Sloveniji.
Pričakovani učinki:
Večji pretok informacij s področja kulture vseh sodelujočih držav, realizacija skupnih projektov na vseh področjih kulture, spodbuda programom izobraževanja v obliki štipendij za umetniške akademije, večja mobilnost umetnikov med sodelujočimi državami, izboljšano sodelovanje na področju raziskav s področja kulture in slovanskih študijev.
Kazalci:
– povečan obseg in kakovost kulturnega sodelovanja med vsemi državami, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike
– boljša izmenjava informacij in znanja ter njihovo neposredno razširjanje v javnosti
– povečano vzajemno poznavanje kultur sodelujočih držav.
3. Cilj: Spodbujanje programov in projektov, ki pridobijo sredstva iz mednarodnih virov, predvsem evropskih skladov.
Ukrepi:
– prednostna podpora programom in projektom, ki pridobivajo sredstva iz mednarodnih virov
– oblikovanje posebne postavke za programe in projekte, ki pridobijo sredstva iz mednarodnih virov
– administrativna podpora izvajalcem, ki se potegujejo za sredstva iz mednarodnih virov.
Pričakovani učinki:
Ukrep bo spodbudil slovenske kulturne izvajalce k pridobivanju mednarodnih virov sofinanciranja in pripomogel k večji kakovosti mednarodno zastavljenih projektov ter k večanju mednarodnih izkušenj, kar bo prispevalo k bogatenju kulturne raznolikosti, razvoju kulture in večjim učinkom pri promociji slovenske kulturne ustvarjalnosti.
Kazalci:
– večji pritok mednarodnih finančnih virov
– porast števila mednarodnih projektov, v katerih so slovenski kulturni izvajalci nosilci mednarodnega povezovanja.
Št. 610-01/91-7/51
Ljubljana, dne 27. februarja 2004.
EPA 1033-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti