Uradni list

Številka 122
Uradni list RS, št. 122/2003 z dne 10. 12. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 122/2003 z dne 10. 12. 2003

Kazalo

5243. Pravilnik o kakovosti jedilnih rastlinskih olj, jedilnih rastlinskih masteh in majonezi, stran 16814.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena in drugega odstavka 64. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o kakovosti jedilnih rastlinskih olj, jedilnih rastlinskih masteh in majonezi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa pogoje minimalne kakovosti, ki jih morajo v prometu izpolnjevati jedilna rastlinska olja, jedilne rastlinske masti in majoneza (v nadaljnjem besedilu: izdelki).
2. člen
(označevanje)
Predpakirani izdelki morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, s predpisi, ki urejajo označevanje hranilne vrednosti živil in v skladu s tem pravilnikom.
Izdelki, ki niso predpakirani, morajo biti označeni z imenom izdelka, imenom oziroma firmo in naslovom oziroma sedežem proizvajalca.
3. člen
(aditivi in ekstrakcijska topila)
Pri proizvodnji izdelkov se lahko uporabljajo ekstrakcijska topila v skladu s predpisom, ki ureja ekstrakcijska topila.
Izdelkom se lahko dodajajo aditivi v skladu s predpisi, ki urejajo aditive za živila.
4. člen
(meroslovne zahteve)
Nazivna oziroma neto količina, dovoljena negativna odstopanja ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirane izdelke morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke.
5. člen
(izjeme, za katere se pravilnik ne uporablja)
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za izdelke iz uvoza, ki se proizvajajo in dajejo v promet v državah članicah Evropske unije, če so v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za oljčno olje.
II. POSEBNE DOLOČBE
1. Jedilna rastlinska olja
6. člen
(jedilna rastlinska olja)
Jedilna rastlinska olja so živila, ki so sestavljena iz gliceridov maščobnih kislin, pridobljenih izključno iz rastlin. Lahko vsebujejo tudi manjše količine drugih maščob (lipidov) kot so fosfolipidi, neumiljivih sestavin in prostih maščobnih kislin, ki so naravno prisotne v maščobi oziroma olju.
7. člen
(razvrstitev)
Po tehnološkem postopku se jedilna rastlinska olja razvrščajo na:
1. jedilna rafinirana rastlinska olja;
2. jedilna nerafinirana rastlinska olja;
3. jedilna hladno stiskana rastlinska olja.
8. člen
(označevanje jedilnih rafiniranih rastlinskih olj)
Jedilna rafinirana rastlinska olja so dobljena s postopkom rafinacije iz ene ali več vrst surovih olj. Jedilna rafinirana rastlinska olja se lahko označijo kot:
– »jedilno rafinirano/vrsta surovine/olje« (npr. jedilno rafinirano sončnično olje), če je olje narejeno samo iz ene surovine;
– »jedilno rafinirano rastlinsko olje«, če je olje narejeno iz ene ali več vrst olja;
– »jedilno rafinirano rastlinsko olje s /%/vrsta olja/« (npr. rafinirano rastlinsko olje s 60% olja koruznih kalčkov).
9. člen
(jedilna nerafinirana rastlinska olja)
Jedilna nerafinirana rastlinska olja so nerafinirana olja, pridobljena s pomočjo mehanskega procesa (npr. stiskanja) in uporabo toplote. Lahko so očiščena le s spiranjem z vodo, dekantiranjem, usedanjem, filtriranjem ali centrifugiranjem.
10. člen
(jedilna hladno stiskana rastlinska olja)
Jedilna hladno stiskana rastlinska olja so nerafinirana olja, ki se pridobivajo izključno s pomočjo mehanskega procesa (npr. stiskanje) brez uporabe toplote. Lahko so očiščena le s spiranjem z vodo, dekantiranjem, usedanjem, filtriranjem ali centrifugiranjem.
11. člen
(mešanica olj)
Jedilna rafinirana rastlinska olja, jedilna nerafinirana rastlinska olja in jedilna hladno stiskana rastlinska olja se lahko med seboj tudi mešajo. V tem primeru mora biti mešanica teh olj v prometu označena kot »mešanica jedilnega rastlinskega rafiniranega oziroma nerafiniranega oziroma hladno stiskanega jedilnega rastlinskega olja« z imenom posamezne surovine, ki mešanico sestavlja.
12. člen
(vrste olj)
Na osnovi surovine se jedilna rastlinska olja poimenujejo kot:
1. sončnično olje: olje dobljeno iz sončničnih semen (semena rastline Helianthus annuus (L.));
2. sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline: olje dobljeno iz sončničnih semen sort z visoko vsebnostjo oleinske kisline; olje ne sme vsebovati manj kot 65% oleinske kisline;
3. sojino olje: olje dobljeno iz plodov soje (semena rastline Glycine max (L.) Merr.);
4. olje oljne ogrščice oziroma repično olje: olje dobljeno iz ogrščičnih semen oziroma repičnih semen (semena rastline Brassica napus L., Brassica campestris L., Brassica juncea L. in Brassica tourneforti);
5. olje oljne ogrščice oziroma repično olje z nizko vsebnostjo eruka kisline: olje dobljeno iz ogrščičnih semen oziroma repičnih semen (semena rastline Brassica napus L., Brassica campestris L. in Brassica juncea L). To olje ne sme vsebovati več ko 2% eruka kisline;
6. olje koruznih kalčkov: olje dobljeno iz koruznih kalčkov (kalčki rastline Zea mays L.);
7. arašidovo olje: olje dobljeno iz arašidov (semena rastline Arachis hypogaea L.);
8. sezamovo olje: olje dobljeno iz sezamovih semen (semena rastline Sesamum indicum L.);
9. kokosovo olje: olje dobljeno iz plodu kokosovega oreha (Cocos nucifera L.);
10. palmino olje: olje dobljeno iz mesnatega dela (mezokarpa) sadeža oljne palme (Elaeis guineensis);
11. olje palminih koščic: olje dobljeno iz koščic sadeža oljne palme (Elaeis guineensis);
12. palmin olein: tekoča frakcija, ki se pridobiva iz palminega olja;
13. palmin stearin: visoko topljiva frakcija, ki se pridobiva z frakcioniranjem palminega olja;
14. olje iz bombažnih semen: olje pridobljeno iz semen različnih kultivarjev bombaža (Gossypium spp.);
15. olje iz grozdnih pečk: olje pridobljeno iz pečk grozdja vinske trte (Vitis vinifera L.);
16. gorčično olje: olje pridobljeno iz gorčičnih semen bele gorčice (Sinapsis alba L ali Brassica hirta Moench), rjave in rumene gorčice (Brassica juncea (L.) Czernajev in Cossen) in črne gorčice (Brassica nigra (L.) Koch);
17. olje barvnega rumenika ali žafrankino olje: olje pridobljeno iz semen barvnega rumenika oziroma žafranke (Carthamus tinctorius L.);
18. olje barvnega rumenika ali žafrankino olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline: olje pridobljeno iz semen barvnega rumenika oziroma žafranke sort z visoko vsebnostjo oleinske kisline (Carthamus tinctorius L.). Olje ne sme vsebovati manj kot 75% oleinske kisline;
19. babasu olje: olje pridobljeno iz plodov nekaterih sort palm (Orbignya spp.);
20. bučno olje: olje pridobljeno iz semen buč (Curcubita pepo styriaca).
13. člen
(identifikacijske značilnosti)
Jedilna rastlinska olja iz prejšnjega člena morajo izpolnjevati identifikacijske značilnosti iz spodnje tabele:
14. člen
(kakovostni parametri za rafinirana rastlinska olja)
Jedilna rafinirana rastlinska olja morajo glede kakovosti izpolnjevati še naslednje pogoje, in sicer da:
– so pri temperaturi 25 °C bistra;
– imajo zanje značilno barvo;
– sta okus in vonj pri temperaturi 25 °C blaga, prijetna in značilna za to olje, brez tujega in žarkega vonja in okusa;
– vsebujejo največ 0,3% prostih maščobnih kislin (kot oleinska);
– vsebujejo največ 0,2% vode in drugih hlapljivih snovi;
– znaša peroksidno število največ 7 mmol O(2)/kg olja;
– vsebujejo največ 50 mg/kg mila (kot Na-oleinata).
15. člen
(kakovostni parametri za jedilna nerafinirana in jedilna hladno stiskana rastlinska olja)
Jedilna nerafinirana in jedilna hladno stiskana rastlinska olja morajo glede kakovosti izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer da:
– imajo značilno barvo;
– sta okus in vonj prijetna in značilna za to olje, brez tujega in žarkega vonja in okusa;
– vsebujejo največ 3% prostih maščobnih kislin (kot oleinska);
– znaša peroksidno število največ 10 mmol O(2)/kg olja;
– ne vsebuje več kot 0,05% nečistoč;
– vsebujejo največ 0,4% vlage in hlapnih snovi;
– hladno stiskana jedilna olja ne smejo vsebovati več kot 0,15 mg/kg stigmastadienov.
2. Jedilna rastlinska mast
16. člen
(jedilna rastlinska mast)
Jedilna rastlinska mast je predpakiran izdelek, dobljen iz jedilnih rastlinskih olj in masti rastlinskega izvora po postopku rafinacije, hidrogeniranja ali drugem ustreznem postopku.
17. člen
(kakovostni parametri za jedilno rastlinsko mast)
Jedilna rastlinska mast mora glede kakovosti izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer da:
– ima zanjo značilno barvo;
– ima blag in prijeten vonj in okus, brez tujega in žarkega vonja in okusa;
– vsebuje največ 0,2% vode in drugih hlapljivih snovi;
– vsebuje največ 0,3% prostih maščobnih kislin (kot oleinska);
– znaša peroksidno število največ 2,5 mmol O(2)/kg masti.
3. Majoneza
18. člen
(majoneza)
Majoneza je izdelek v obliki emulzije tipa olja v vodi, izdelan iz jedilnega rastlinskega olja, rumenjakov oziroma jajc, ocetne ali druge jedilne organske kisline, gorčice, sladkorja, začimb in začimbnih ekstraktov ter drugih dovoljenih dodatkov.
19. člen
(označevanje)
Majoneza se označi kot:
– »majoneza«, če vsebuje več kot 70% maščob;
– »lahka majoneza«, če vsebuje manj kot 45% maščobe.
III. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
20. člen
(analizne metode)
Za ugotavljanje skladnosti izdelkov z zahtevami iz tega pravilnika in za spremljanje kakovosti izdelkov se uporabljajo metode opredeljene v naslednjih standardih:
SIST EN ISO 5555      Vzorčenje;
SIST EN ISO 661       Priprava preskusnega vzorca;
SIST EN ISO 662       Določevanje vlage in hlapnih snovi;
SIST ISO 3657         Določevanje števila umiljenja;
SIST ISO 3960         Določevanje peroksidnega števila;
SIST EN ISO 660       Določevanje kislinskega števila in kislosti;
SIST EN ISO 3961      Določevanje jodnega števila;
SIST EN ISO 15788-1   Določevanje stigmastadienov v rastlinskih oljih-prvi del:
                      Metoda uporabe kapilarno-kolonske plinske kromatografije
                      (Referenčna metoda);
SIST EN ISO 5508      Ugotavljanje sestave maščobnih kislin z metodo plinske
                      kromatografije;
SIST EN ISO 663       Ugotavljanje netopnih nečistoč;
SIST ISO 6883         Določevanje dogovorjene mase na enoto volumna (»masa litra v
                      zraku«);
SIST EN ISO 6320      Določevanje lomnega koeficienta;
SIST EN ISO 18609     Določevanje neumiljivih snovi – Metoda hitre ekstrakcije s
                      heksanom;
SIST EN ISO 12228     Določevanje posameznih in celotnih sterolov – Plinska
                      kromatografska metoda.
Lahko se uporabljajo tudi druge validirane metode, v primeru dobljenih neenakih rezultatov pa so odločilni rezultati, dobljeni s predpisanimi metodami iz prejšnjega odstavka.
IV. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
21. člen
(prehodno obdobje)
Izdelki morajo biti proizvedeni in označeni v skladu s posebnimi zahtevami iz tega pravilnika do 1. oktobra 2004.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so izdelki, proizvedeni in označeni še pred 1. oktobrom 2004, lahko v prometu do porabe zalog.
22. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o jedilnih oljih, masteh rastlinskega izvora, margarini in majonezi (Uradni list RS, št. 56/99, 59/99 in 2/00).
23. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01-1/01
Ljubljana, dne 10. novembra 2003.
EVA 2003-2311-0252
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.
 
Soglašam!
dr. Dušan Keber l. r.
Minister
za zdravje

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti