Uradni list

Številka 96
Uradni list RS, št. 96/2001 z dne 30. 11. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 96/2001 z dne 30. 11. 2001

Kazalo

4775. Odločba o ugotovitvi, da 1. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ter drugi stavek prvega odstavka 2. člena in 32. člen pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček PTP niso v neskladju z ustavo, stran 9316.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Vino Brežice, d.d., Brežice, ki jo zastopa Biserka Avsec, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 8. novembra 2001
o d l o č i l o:
1. Člen 1 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 16/01) ni v neskladju z ustavo.
2. Drugi stavek prvega odstavka 2. člena ter 21. člen pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – cviček (Uradni list RS, št. 3/00) nista v neskladju z ustavo in zakonom.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnica je izpodbijala drugi stavek prvega odstavka 2. člena in 21. člen pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – cviček (v nadaljevanju: pravilnik). Trdila je, da je Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: minister) brez zakonskega pooblastila in brez zakonskih kriterijev izdal izvršilni (podzakonski) predpis, kar naj bi bilo v nasprotju s 153. členom ustave (usklajenost pravnih aktov). Zato naj bi bil protiustaven celoten pravilnik in ne le izpodbijane določbe.
2. Pobudnica je svojo prvotno pobudo razširila na 1. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (v nadaljevanju: ZVDP-A). V pobudi navaja, da je s sprejemom ZVDP-A pridobil izpodbijani pravilnik zakonsko podlago, da pa so tako izpodbijani določbi pravilnika kot izpodbijana določba ZVDP-A protiustavne, saj posegajo v načelo svobodne gospodarske pobude (74. člen ustave) in z njo povezano načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave) ter kršijo tudi zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99 – v nadaljevanju: ZPOmK).
3. Izpodbijane določbe ZVDP-A in pravilnika po navedbah pobudnice onemogočajo pridelovalcem vina cviček, ki nimajo vinske kleti na območju vinorodnega okoliša Dolenjska, pridelavo vina cviček z oznako geografskega porekla priznanega tradicionalnega poimenovanja (v nadaljevanju: PTP). Ker je pobudnica pridelovalka vina cviček že desetletja, vendar pa nima vinske kleti na območju vinorodnega okoliša Dolenjska, meni, da je bil namen, najprej ministrstva, ki je izdalo izpodbijani pravilnik, in potem tudi zakonodajalca, da ji prepreči pridelavo in prodajo vina cviček PTP ter tako zagotovi monopol nad pridelavo tega vina pridelovalcem z vinorodnega okoliša Dolenjska. S tem pa naj bi ZVDP-A in pravilnik posegla v pravico svobodnega nastopanja na trgu. Zato naj bi bile določbe obeh izpodbijanih predpisov v nasprotju tudi s 45. členom ZPOmK.
4. Pobudnica zatrjuje, da je ZVDP-A v nasprotju tudi s sporazumom o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine (Aneks 1 C k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (Uradni list RS, št. 36/95, MP, št. 10/95 – v nadaljevanju: TRIPS).
5. Pravni interes utemeljuje z navedbo, da je do sprejema izpodbijanega pravilnika lahko pridelovala vino cviček, čeprav nima vinske kleti v vinorodnem okolišu Dolenjska (vinsko klet ima v Bizeljsko-Sremiškem vinorodnem okolišu), ima pa v tem okolišu pogodbene pridelovalce grozdja. Po sprejemu pravilnika in pozneje ZVDP-A ne sme pridelovati vina cviček PTP, saj je njegova pridelava omejena izključno na vinorodni okoliš Dolenjska.
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: ministrstvo) v odgovoru navaja, da 42. člen zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 – v nadaljevanju: ZVDP) pooblašča ministra za izdajo podzakonskih predpisov. Posebej se sklicuje na osemnajsto alineo prvega odstavka, ki pooblašča ministra za izdajo predpisov, ki jih zakon posebej ne našteva, so pa potrebni za izvajanje zakona.
7. Po mnenju ministrstva izpodbijane določbe ne omejujejo ustavnih pravic pobudnika (svobodna gospodarska pobuda, tretji odstavek 74. člena ustave) niti ne povzročajo neenakopravnosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave). ZVDP in pravilnik urejata, poleg drugega, varstvo geografskega porekla vina in pogoje za pridelavo ter promet vina in veljata enako za vse pridelovalce. Njune določbe ne predstavljajo omejevanja konkurence, saj nikomur ne preprečujejo pridelave ter prometa vina in nikogar tudi ne postavljajo v ugodnejši položaj. ZVDP in pravilnik predpisujeta posebne pogoje za uporabo oznak geografskega porekla, ki pa veljajo za vse pridelovalce enako. Ministrstvo zavrača tudi vse očitke o protiustavnosti ZVDP-A. Prav tako po mnenju ministrstva izpodbijani predpisi niso v nasprotju s TRIPS.
8. Državni zbor odgovarja, da je s sprejemom ZVDP-A odpravil nejasnosti glede uporabe označbe PTP za vini cviček in teran tako, da je pridelovalno območje določeno neposredno v zakonu. Kot neutemeljene zavrača očitke, da ZVDP-A krši načelo svobodne gospodarske pobude in načelo enakosti pred zakonom. Prav tako naj ne bi bil v nasprotju s TRIPS.
B)–I
9. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-228/00 z dne 26. 10. 2000 (Uradni list RS, št. 101/00) pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika sprejelo in do končne odločitve zadržalo njegovo izvrševanje.
10. Ustavno sodišče je sprejelo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZVDP-A. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišče (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), je takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
B)–II
11. Izpodbijani 1. člen ZVDP-A , ki je nadomestil tretji stavek petega odstavka 4. člena ZVDP določa: „Z oznako priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) se označita vini teran in cviček. Vino teran je vino pridelano in polnjeno v originalno embalažo znotraj vinorodnega okoliša Kraška planota. Vino cviček je vino pridelano in polnjeno v originalno embalažo znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska.“ Vsebinsko enako določa izpodbijani drugi stavek prvega odstavka 2. člena pravilnika, ki se glasi: „Vino cviček PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) se prideluje le na območju vinorodnega okoliša Dolenjska“. Izpodbijani 21. člen pravilnika se glasi: „Za postopek pridelave grozdja, mošta in vina, razen za določitev območja pridelave, ter za označevanje in promet vina cviček PTP, ki niso določeni s tem pravilnikom, se uporabljajo oziroma veljajo določbe predpisov, ki se uporabljajo oziroma veljajo za kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom.“
12. Izpodbijane določbe ZVDP-A in pravilnika določajo, da se vini teran in cviček lahko označita z oznako PTP, ter da sta teran in cviček vini, pridelani in polnjeni v originalno embalažo znotraj določenega vinorodnega okoliša; vino teran znotraj vinorodnega podokoliša Kraška planota, vino cviček znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska.
13. Iz pobude in iz poznejših vlog izhaja, da pobudnica izpodbija določitev vinorodnega okoliša za pridelavo vina cviček PTP in določitev pridelave vina cviček izključno znotraj tako določenega vinorodnega okoliša kot pogoja za pridobitev pravice do uporabe označbe geografskega porekla cviček PTP, ne izhaja pa, da bi izpodbijala samo ureditev geografske oznake PTP. Izpodbija tudi način določitve označbe geografskega porekla PTP. Meni, da bi zakon ne smel določati označbe za konkretne primere in da je tak način določanja označbe geografskega porekla v nasprotju s TRIPS.
14. Ustavno sodišče je moralo odgovoriti na vprašanje, ali je določitev pridelave vina izključno v določenem vinorodnem okolišu kot pogoja za pridobitev pravice do uporabe oznake geografskega porekla PTP protiustavna in posega v načelo svobodne gospodarske pobude (prvi in drugi odstavek 74. člena ustave). Nadalje je moralo odgovoriti, ali je postopek za določitev označbe PTP v neskladju s TRIPS in, ali ni Državni zbor pri tem ravnal arbitrarno (kršitev načel pravne države iz 2. člena ustave) ter v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave).
B)–III
15. Označba PTP je ena od treh oznak geografskega porekla vina, ki jih ureja ZVDP v 4. členu. Poleg oznake PTP ureja zakon še oznaki zaščiteno geografsko poreklo (v nadaljevanju: ZGP) in priznana geografska oznaka (v nadaljevanju: PGO).
16. Geografske označbe (oznake) porekla so označbe, ki sporočajo udeležencem na trgu, od kod blago izvira. Poleg podatka o poreklu lahko označba pove, da ta proizvod z lastnostmi, kakršne ima, ne bi mogel biti proizveden drugje, ker so te lastnosti povsem ali delno odvisne od naravnih in človeških dejavnikov kraja oziroma druge geografske enote, kjer je bil proizveden. Označba porekla torej primarno napotuje na kraj porekla, sekundarno in pogojeno s prvim pa na kakovost izdelka.1 Posebna vprašanja nastanejo, če je nek proizvod proizveden v več krajih, in sicer na različnih stopnjah. Vprašanje je, kateri kraj naj se v takem primeru uporabi za označbo porekla. Načelen odgovor na ta vprašanja je, da je treba izvor blaga določiti po tistem kraju, kjer je proizvod dobil lastnosti, po katerih se odlikuje. Teorija je zaradi težav, ki so se pojavljale v praksi, že zelo zgodaj skušala razdeliti proizvode na podlagi pomembnosti določenega kraja za fiziognomijo določenega proizvoda. Tako so teoretiki razvrstili proizvode v pet vrst: popolnoma naravni proizvodi, naravni proizvodi, obdelani naravni proizvodi, industrijski proizvodi in proizvodi, ki se označujejo po kraju, kjer so bili dani v promet.2 Vino se uvršča med naravne proizvode. Pri naravnih proizvodih (predvsem gre za kmetijske pridelke) je kraj izvora praviloma kraj, kjer je bil proizvod pridelan oziroma pridobljen, vzgojen, posajen, požet, obran. Proizvajalne metode človeka so praviloma podrejenega pomena, vendar je lahko v takšnem primeru sporno, kateri kraj je dejansko kraj izvora. Takšno vprašanje se lahko zastavi tudi pri vinu.
17. Oznaka geografskega porekla je skupinska pravica in jo smejo uporabljati tisti, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, če so grozdje in vino pridelani na določenem območju in izpolnjujejo druge predpisane pogoje (šesti odstavek 4. člena ZVDP). Pogoji za pridobitev pravice do uporabe oznake geografskega porekla so: vpis v register pridelovalcev grozdja in vina (register pridelovalcev grozdja in vina ter njegovo vsebino urejata 8. in 9. člen ZVDP), grozdje in vino mora biti pridelano na določenem območju (pridelovalna območja določa 15. člen ZVDP), drugi predpisani pogoji, zlasti predpisi o kakovosti grozdja in vina (17. do 23. člen ZVDP).
18. ZVDP v določbah o posameznih vrstah oznak geografskega porekla (tretji, četrti in peti odstavek 4. člena) predpisuje različne pogoje za pridobitev pravice do njihove uporabe. Poleg temeljnega pogoja, da se geografsko poreklo vina označi po geografskem območju, kjer je bilo pridelano grozdje, ki velja za vse oznake geografskega porekla (prvi odstavek 4. člena), določa kot pogoja tudi kakovost vina in kraj pridelave vina.3
19. Tako so zakonski pogoji za uporabo oznake ZGP določena kakovost vina (vino iz razreda kakovostnih vin), pri katerem sta grozdje in vino pridelana (po izrecni določbi prvega odstavka 36. člena tudi donegovana in polnjena) v istem vinorodnem območju, in sicer v vinorodnem okolišu, kjer je bilo pridelano grozdje. Z označbo PGO se smejo označevati deželna vina, če so pridelana izključno iz grozdja, pridelanega v vinorodni deželi. Pri določanju uporabe oznake PGO je zakon nekoliko nejasen in v četrtem odstavku 4. člena ne povsem določen. Vendar pa ZVDP govori v prvem odstavku 26. člena, da se sme z geografskim poreklom označevati le vina določene kakovostne stopnje. Naziv deželno vino predstavlja določeno kakovostno stopnjo (18. člen ZVDP). Za pridobitev kakovostne stopnje deželnega vina pa mora biti grozdje in vino pridelano v istem vinorodnem območju, v vinorodni deželi (pravilnik o kakovosti vina, Uradni list SFRJ, št. 17/81 in nasl. v povezavi z 53. členom ZVDP).
20. Označba PTP je urejena nekoliko drugače (peti odstavek 4. člena ZVDP).4 ZVDP pred sprejemom ZVDP-A ni izrecno določal, da je to oznako dovoljeno uporabljati le za vino, če sta grozdje in vino pridelana v istem vinorodnem območju in tudi ni določil pridelovalnega območja. Zaradi narave oznake PTP tudi ni možno določiti pridelovalnega območja na način, kot je to določeno za oznaki ZGP in PGO. Zaradi narave oznake PTP je najprej treba ugotoviti, katera imena in za katero vrsto vina ter na katerem območju so z dolgo uporabo v javnosti pridobila značaj označbe vina, ki izvira iz takega območja (značaj označbe geografskega porekla). ZVDP določa, da je treba izdelati poseben elaborat, ki opredeli geografsko območje in lastnosti vina ter utemelji uporabo tradicionalnega poimenovanja. Šele na podlagi takega elaborata je možno določiti oznako PTP. Z vpisom imena priznanega tradicionalnega poimenovanja v seznam geografskih oznak vina pridobijo pridelovalci takega vina pravico do varstva oznake po ZVDP in po predpisih o industrijski lastnini (peti odstavek 4. člena ZVDP).
21. Tako je na podlagi elaborata za zaščito vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem cviček PTP 5 in na njegovi podlagi izdani pravilnik določil pridelovalno območje vina, lastnosti vina in zlasti njegovo kakovost. Ker ZVDP pred sprejemom ZVDP-A ni določal pogoja pridelave vina na območju, ki je določen za pridelavo grozdja za vino cviček PTP, je pobudnica izpodbijala navedeno določbo pravilnika. Menila je, da mora biti takšen pogoj, določen v zakonu. Na istih podlagah je tudi ZVDP-A določil, da je območje pridelave vina cviček PTP izključno znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska. ZVDP-A je določil kot pogoj za pridobitev pravice do uporabe oznake cviček PTP, da je grozdje in vino pridelano znotraj predpisanega območja. Tako so pogoji za uporabo oznak geografskega porekla, ki se nanašajo na območje pridelave grozdja in vina, enaki za vse vrste oznak (v vseh primerih mora torej biti vino pridelano znotraj vinorodnega območja pridelave grozdja). Zakonodajalec se je torej odločil, da je za označitev geografskega porekla vina nujno, da sta tako grozdje kakor vino pridelana znotraj istega vinorodnega območja. Za oznaki ZGP in PGO je to nesporno določil že ZVDP, kot je veljal že pred sprejemom ZVDP-A, za oznako PTP pa je to določil ZVDP-A.
B)–IV
22. Pobudnica zatrjuje, da izpodbijana ureditev posega v načelo svobodne gospodarske pobude (74. člen ustave) in da je Državni zbor pri sprejemanju ZVDP-A ravnal arbitrarno (kršitev načel pravne države iz 2. člena ustave) ter v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave).
23. Po določbi prvega odstavka 74. člena ustave je gospodarska pobuda svobodna. Vendar skrajno liberalistično pojmovanje podjetništva ne bi bilo v skladu z ustavo. Zakonodajalec lahko določene oblike podjetništva omeji (na primer monopoli, karteli). Če je za to izkazana javna korist (varstvo zdravja in življenja ljudi, varstvo narave, potrošnikov, zaposlenih in podobno), lahko določi posebne subjektivne in/ali objektivne pogoje za podjetniško delovanje. Temelj za to mu daje že ustava sama v drugem odstavku 74. člena, po katerem zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij in po katerem se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Zakonodajalčev poseg v svobodno gospodarsko pobudo torej v navedenem temelji na določbi ustave, iz katere izhaja celo več kot le možnost zakonskega urejanja. Če to zahteva javna korist, je zakonodajalec dolžan normativno urediti pogoje in način opravljanja gospodarske dejavnosti. Opustitev te dolžnosti bi predstavljala protiustavno pravno praznino. Vendar zakonodajalčeva svoboda pri določanju pogojev za opravljanje dejavnosti ni absolutna in neomejena. Tudi v tem primeru zakonodajalca veže splošno ustavno načelo sorazmernosti, ki mu dovoljuje, da ustavno pravico omeji le toliko, kolikor je zaradi varovanja javne koristi, zaradi katere je ustavno dopustno poseči v pravico, treba poseči v ustavno pravico. Zato mora pri uzakonitvi omejitve zakonodajalec izbrati tak ukrep, ki bo zagotovil učinkovito varstvo javne koristi in hkrati kar najmanj posegel v ustavno pravico. Enaki kriteriji presoje se uporabljajo tudi za presojo predpisov, ki spreminjajo ali na novo določajo pogoje za opravljanje dejavnosti. Tudi v tem primeru ustavno sodišče ugotavlja, ali so razlogi za to v splošnem oziroma javnem interesu in tehta, ali so na novo predpisani pogoji v razumnem sorazmerju s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje (glej npr. sklep št. U-I- 67/95 z dne 4. 4. 1996, OdlUS V, 38; odločba št. U-I-14/97 z dne 19. 11. 1998, Uradni list RS, št. 83/98 in OdlUS VII, 204; odločba št. U-I-16/98 z dne 5. 7. 2001, Uradni list RS, št. 62/01).
24. Zakonodajalec je s sprejemom ZVDP želel zagotoviti in omogočiti nadaljnji razvoj vinogradništva in vinarstva, zlasti z usmerjanjem vinogradništva in vinarstva h kakovostni pridelavi grozdja in vina. Zato izhaja zakonska ureditev varstva geografskega porekla iz načela zaščite potrošnika ter iz zaščite pridelovalca grozdja in vina. Zaščito pridelovalcev in potrošnikov vina je ZVDP zagotovil predvsem z strogo zaščito geografskega porekla vina in njegovega označevanja, kot tudi z zaščito kakovosti vina in njenega označevanja.6 Cilji, ki jih zasleduje zakonodajalec, so v javnem interesu, saj je dosledna in pravilna uporaba označb geografskega porekla tako v interesu zaščite pridelovalca kot potrošnika vina. Pridelovalca ščiti predvsem tako, da določa jasna pravila za pridobitev pravice do označevanja pridelka z oznako geografskega porekla. Pridelovalec, ki predpisanih zahtev (pogojev) ne izpolnjuje, ne sme svojih pridelkov označevati z oznakami geografskega porekla. Potrošnika pa ščiti tako, da prepoveduje uporabo oznak na način, ki lahko zavaja potrošnika v zmoto o poreklu, kakovosti in drugih značilnostih pridelka. Iste cilje zasleduje tudi izpodbijana določba 1. člena ZVDP-A in izpodbijane določbe pravilnika. ZVDP-A pa je dodatno želel odpraviti tudi določene nejasnosti petega odstavka 4. člena ZVDP ter nejasnosti, ki so nastale v zvezi z uporabo izpodbijanih določb pravilnika. Izpodbijane določbe ZVDP-A in pravilnika niso v neskladju s prvim in drugim odstavkom 74. člena ustave.
25. Izpodbijana ureditev tudi ni v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena ustave. Pogoje, ki jih določa zakonodajalec za pridobitev pravice do uporabe označbe geografskega porekla, veljajo znotraj območja, na katero se posamezna označba porekla nanaša za vse enako. Tudi sicer veljajo ti pogoji na območju cele države za vse enako. Pogoji za uporabo oznake geografskega porekla so za vse enaki, saj zakon ne določa različnih pogojev za pridobitev pravice do uporabe označb geografskega porekla glede na pridelovalce grozdja in vina, temveč glede na posebne značilnosti pridelka (grozdja in vina), ki so rezultat naravnih danosti (tla, klima, voda, flora, favna) ali imajo vzrok v tradicionalnih proizvodnih postopkih. Ti pogoji pa so vezani na kraj, kjer je pridelek pridelan. Vsakdo, ki želi pridelovati vino z določenim geografskim poreklom, mora izpolniti zahtevane pogoje.
26. Pobudnica zatrjuje, da je bila določitev vinorodnega okoliša za pridelavo vina cviček PTP arbitrarna in da sta bila tako ZVDP-A kakor tudi pravilnik sprejeta izključno z namenom, da se njej in vsem, ki nimajo vinskih kleti na Dolenjskem, prepreči pridelavo cvička in tako zagotovi pridelovalcem vina z vinorodnega okoliša Dolenjska monopol nad pridelavo vina cviček PTP. Očitki niso utemeljeni. Državnemu zboru (niti ministrstvu za pravilnik) ni mogoče očitati, da bi ravnal pri sprejemanju izpodbijane določbe arbitrarno. Skladno s petim odstavkom 4. člena ZVDP je bil izdelan poseben elaborat7 . V njem je natančno opisano geografsko območje, na katerem se prideluje vino cviček in njegove lastnosti ter utemeljena uporaba tradicionalnega poimenovanja. ZVDP-A in pravilnik sta v izpodbijanih določbah določila vinorodni okoliš za pridelavo vina cviček PTP na podlagi navedenega elaborata. Zato Državni zbor in ministrstvo nista ravnala arbitrarno.
27. Zastavlja se še vprašanje, ali nista izpodbijani ZVDP-A in posledično pravilnik v nasprotju z načelom zaupanja v pravo (2. člen ustave), saj sta z uvedbo geografske oznake cviček PTP in določitvijo pogojev za njegovo uporabo spremenila pogoje pridelave vina cviček oziroma njegovo dajanje v promet, kot je to prej določal pravilnik o označevanju. Določitev pogojev poslovanja ali njihova poznejša sprememba nista sama po sebi v nasprotju z ustavo (glej 23. točko obrazložitve). Vendar je ustavno sodišče v dosedanji praksi sprejelo stališče, da mora biti v takih primerih zagotovljen primeren rok za prilagoditev novim pogojem poslovanja. ZVDP je bil objavljen 14. 11. 1997 in je stopil v veljavo 30. 11. 1997. Pravilnik je bil objavljen 14. 1. 2000, v veljavo je stopil 30. 1. 2000. Iz 22. člena pravilnika izhaja, da je bilo dovoljeno uporabljati pravilnik o označevanju v delu, ki se nanaša na označevanje vina cviček, za letnik 1999 in starejše letnike, za letnik 2000 pa je bilo treba uporabiti določbe pravilnika. Oznaka cviček PTP bi se torej morala uporabljati za označevanje vina, polnjenega od 8. 11. 2000 dalje. Ker je ustavno sodišče zadržalo pravilnik, se določba o uporabi oznake cviček PTP ni smela uporabljati do uveljavitve ZVDP-A, to je do 23. 3. 2001 (ZVDP-A je bil objavljen 7. 3. 2001). Pobudnica je vložila pobudo za presojo pravilnika dne 3. 8. 2000, kar je dobrih šest mesecev po uveljavitvi pravilnika in v njej navedla, da pomeni izpolnitev pogoja pridelave vina znotraj določenega vinorodnega okoliša postavitev vinske kleti v tem okolišu, kar pa naj bi predstavljalo prevelik finančni zalogaj. Pri tem ne navaja, da bi za morebitno prilagoditev pogojem (postavitev predelovalnih zmogljivosti) potrebovala bistveno več časa. Pobudnica tudi ni predlagala zadržanja izpodbijanega ZVDP-A. Ustavno sodišče ocenjuje, da je bil čas, potreben za prilagoditev spremenjenim pogojem primeren. Ob tem je treba poudariti tudi, da ZVDP-A pobudnici ne preprečuje pridelave vina iz grozdja, iz katerega se je običajno prideloval tudi cviček, temveč ji preprečuje le, da bi tako vino označevala z označbo cviček PTP. Ustavno sodišče tudi ne vidi razloga, da se ne bi glede na določbo 21. člena pravilnika uporabile v konkretnem primeru določbe drugega odstavka 36. člena ZVDP. Določba 21. člena pravilnika določa, da se za postopke pridelave grozdja, mošta in vina, razen za določitev območja pridelave, ter za označevanje in promet vina cviček PTP, ki jih ne ureja pravilnik, uporabljajo oziroma veljajo določbe predpisov, ki se uporabljajo oziroma veljajo za kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom. Določba drugega odstavka 36. člena ZVDP pa omogoča, da lahko minister na podlagi vloge pridelovalca dovoli donegovanje oziroma polnjenje vina zunaj vinorodnega okoliša, kjer je bilo pridelano grozdje, če so za to izpolnjeni z ZVDP predpisani pogoji, zlasti če prideluje pridelovalec grozdje na dveh ali več sosednjih pridelovalnih območjih.
28. Pobudnica zatrjuje, da je ZVDP-A v nasprotju s TRIPS, ker ne ureja učinkovitega sodnega varstva pravic intelektualne lastnine, k čemur ga TRIPS zavezuje. Pri tem pobudnica navaja člene 41 do 50 in 62. člen TRIPS. Iz navedb pobudnice izhaja, da je sporen predvsem postopek registracije označb geografskega porekla, konkretno označbe PTP, saj ne omogoča uveljavljanja pravic oziroma interesov vseh prizadetih. Tako naj bi se označba geografskega porekla PTP določila z zakonom, po mnenju pobudnice pa bi morala biti določena v posebnem postopku, v katerem bi morali sodelovati tudi zainteresirani.
29. Očitki pobudnice niso utemeljeni. TRIPS določa samo temeljna načela za urejanje trgovinskih vidikov pravic intelektualne lastnine in temeljna načela za uveljavljanje teh pravic. Konkretna ureditev je prepuščena nacionalnim zakonodajam. Tako je ZVDP v šestem odstavku 4. člena določil, da je oznaka geografskega porekla skupinska pravica in jo smejo uporabljati tisti, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, če so grozdje in vino pridelani na določenem območju in izpolnjujejo druge predpisane pogoje. Iz prvega odstavka 26. člena jasno izhaja, da je označevanje vina z oznako geografskega porekla vezano na kakovost vina, ki je pridelano na določenem pridelovalnem območju. Za oznako geografskega porekla se lahko uporablja predpisano ime pridelovalnega območja (drugi odstavek 26. člena), in sicer: za deželna vina ime dežele, za kakovostna vina ime vinorodnega okoliša ali ožjih pridelovalnih območij. Na pridelovalna območja se deli vinogradniško območje Slovenije (15. člen), to je območje pridelave grozdja. Pravico do označitve geografskega porekla vina dobi pridelovalec z odločbo o ocenitvi vina (prvi odstavek 26. člena, glej tudi obrazložitev v točkah 17, 18 in 19 te odločbe). Iz navedenih zakonskih določb jasno izhaja, da lahko vsak, ki izpolnjuje predpisane pogoje za uporabo označbe geografskega porekla vina, to lahko uporablja. Pravico do uporabe pa pridobi z odločbo o ocenitvi vina (prvi odstavek 26. člena ZVDP. Pravno varstvo pravic je zagotovljeno po ZVDP in po predpisih, ki urejajo industrijsko lastnino (4. člen ZVDP). Navedene določbe ZVDP uresničujejo temeljna načela TRIPS in jim ne nasprotujejo.
30. Izpodbijane določbe ZVDP-A in pravilnika, ki ureja vsebinsko ista vprašanja, niso v neskladju z ustavo.
C)
31. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi 21. člena ZUstS in šeste alinee 52. člena poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukič. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-228/00-34
Ljubljana, dne 8. novembra 2001.
Predsednik
Franc Testen l. r.
1Marija Krisper-Kramberger, Varstvo označb geografskega porekla, Ljubljana 1981.
2 Ista, str. 44–46.
3 Po določbah drugega odstavka 6. člena obsega pridelava vina predelavo grozdja, in sicer: peclanje in drozganje grozdja, ter vsa kletarska dela: obdelavo drozge in mošta, alkoholno vrenje drozge in mošta, negovanje vina in pripravo vina za potrošnjo; polnjenje vina v originalno embalažo ter skladiščenje vina pred oddajo v promet. Po kakovosti so vina razvrščena v razred namiznih in razred kakovostnih vin (18. člen ZVDP). V razred namiznih vin spada tudi deželno vino.
4 Priznano tradicionalno poimenovanje ni pravo geografsko ime, temveč ime, ki je s tradicionalno uporabo v javnosti pridobilo značaj geografskega porekla. Gre za t.i. posredne označbe porekla. Za posredne označbe porekla je bistveno, da ne vsebujejo geografskega imena, temveč je zveza s krajem porekla produkt miselne operacije, asociacij, ki črpajo podatek o geografskem poreklu iz slike mesta ali tipične pokrajine, simbola, imena ulic, barv, znanih ljudi in prireditev, tipične embalaže. Gre za ime proizvoda (pridelka), ki je postalo po dolgi uporabi v gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da je proizvod iz določenega kraja ali določenega območja. (Predlog zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina – prva obravnava, Poročevalec Državnega zbora, št. 21/94; glej tudi citirano delo pod opombo št. 1, str. 23).
5 Elaborat za zaščito vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem Cviček PTP je izdelala strokovna delovna skupina za pripravo elaborata, imenovana s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 15. 2. 1999. Elaborat je bil izdelan decembra 1999.
6 Predlog zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina – prva obravnava, Poročevalec Državnega zbora, št. 21/94.
7 Glej citirano pod op. št. 5.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti