Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga 1
NORMATIVI GOZDNIH DEL
1 Sečnja
1.1 Sestava normativov
Normativi za sečnjo in izdelavo gozdnih lesnih sortimentov veljajo za običajno
organizacijo tega dela v Sloveniji, za povprečne delovne razmere in za
standardno opremo sekača. Upoštevane so predpisane najvišje obremenitve sekačev
z negativnimi vplivi dela z motorno žago.
Časovni normativi za sečnjo in izdelavo sortimentov veljajo za iglavce (smreko,
jelko, macesen, bor in duglazijo) in listavce (bukev, javor, brest, hrast in
kostanj) v razmerjih kot je drevje izbrano za posek na posameznih delovnih
poljih - deloviščih. Vsebujejo čase za osnovni normativ in čase za
vzpostavljanje minimalnega gozdnega reda.
Normativi za iglavce veljajo za sečnjo in izdelavo brez lupljenja, za metodo
mnogokratnikov (dolžine 8-12 m). Pri listavcih veljajo normativi za sečnjo in
izdelavo oblega lesa. Normativ pri listavcih vsebuje čas za obžagovanje in
obdelavo hlodov oziroma drugih tehničnih (oblih) sortimentov in izdelavo
dolgega industrijskega lesa oziroma lesa za kurjavo v obli (dolgi) obliki
(goli).
Normativ (NT v min/m3 ali v min/drevo) je sestavljen iz:
1. osnovnega normativa (NTS), ki ga določimo z nizom,
2. popravkov zaradi dodelave in dodatnih del (Pdi - npr. obrobljanje,
lupljenje),
3. popravkov zaradi delovnih razmer (pri),
4. popravkov zaradi gozdnega reda (Pg).
NT = NTS * fb
fb = 1 + (SPdi + SPri + Pg)/100
1.2 Določevanje osnovnih normativov
Osnovni normativ je določen z izbiro ustreznega niza iz preglednice 1.3. V
preglednici 1.1 so pojasnjene stopnje vejnatosti pri iglavcih. V preglednici
1.2 so opisane kategorije naklonov terena ter kamnitosti in skalovitosti
površja.
Preglednica 1.1: Stopnje vejnatosti pri iglavcih
-----------------------------------------------------------------
Stopnja vejnatosti Debelina vej Število vencev na meter
dolžine debla
-----------------------------------------------------------------
Majhna Do 4cm do 1,5
Srednja 4-6 1,5-2
Velika Nad 6 Nad 2
-----------------------------------------------------------------
Preglednica 1.2: Kategorije naklonov terena, kamnitosti in skalovitosti
------------------------------------------------------------------------------
Nakloni terena Kamnitost površja Skalovitost površja
------------------------------------------------------------------------------
Ravno-blago: do 10% Gladko: do 20% površine Malo: do 10% površine
Položno: 11-20% Srednje: 21-50% površine Srednje: 11-30% površine
Zmerno strmo: 21-35% Močno: nad 50% površine Močno: nad 30% površine
Strmo: 36-50%
Zelo strmo: nad 50%
------------------------------------------------------------------------------
Preglednica 1.3: Seznam kategorij in nizov pri sečnji gozdnih lesnih sortimentov
-------------------------------------------------------------------------------
Opis sestojev in terenskih razmer v kategoriji Niz - iglavci Niz - listavci
-------------------------------------------------------------------------------
Mešani gozdovi jelke in bukve na spodnji
meji jelke. Zmes skupinska in posamezna.
Prevladujejo iglavci - večinoma jelka.
Kraški, valovit, srednje kamnit in skalovit
(bloki) svet. Blagi do položni nagibi. Drevje
razmeroma kratko (4-5 tarifni razred).
Krošnja srednje dolga (0,4 drevesa). Veliko
suhih vej (pribl. 5 m po drevesu). Veje zelo
goste in debele. Sem sodijo združbe: A-F din.
clematidetosum, A-F din. scopolietosum
in delno A-F din. dentarietosum sp. del. 1 1
Mešani gozdovi jelke in bukve na položnih do
strmih zelo kamnitih in srednje skalovitih
pobočjih. Zmes posamezna in skupinska.
Prevladujejo iglavci. Gozdovi listavcev na
apnencu in dolomitu v nadmorskih višinah do
800 (900) m s primesjo iglavcev. Drevje
srednjih višin (tarifni razred 5-6, redko 7).
Krošnje dreves kratke, veje redke in srednje
debele. Pri jelki veliko suhih vej
(pribl. 4 m). Sem sodijo rastlinske združbe
A-F din. mercurialetosum, A-F din.
festucetosum, Neckero Abietetum, Hacquetio
Fagetum, delno A-F din. dentarietosum. 2 2
Mešani gozdovi jelke in bukve na platojih in
blago do položno nagnjenih pobočjih. Teren
gladek do srednje kamnit - lahko prehoden.
Zmes iglavcev in listavcev neenakomerna,
posamična in skupinska. Velikokrat dvoslojni
sestoji z nadraslo jelko. Drevje dolgo
(tarifni razred 6-8), močno, z močnimi in
velikimi krošnjami. Veje redke, srednje do
debele. Zelena krošnja dreves pri iglavcih
pokriva 0,4 dolžine obdelanega drevesa. Suhih
vej je veliko in segajo v povprečju 6 m pod
zeleno krošnjo. Sem sodi združba A-F din.
omphalodetosum, A-F. din maiantemetosum. 3 3
Mešani gozdovi jelke, smreke in listavcev na
položnih do strmih terenih. Severna pobočja
ter dna polzaprtih kraških kotlin. Teren
gladek do srednje kamnit. Včasih police in
skale. Lahka do srednja prehodnost. Drevje
dolgo in vitko. Znaten delež smreke. Tarifni
razred 7-8, krošnja kratka, venci redki, tanke
veje. Zelena krošnja pokriva 0,2-0,3
obdelanega drevesa. Suhe veje do 6 m. So redke.
Sem sodi združba A-F din. homoqynetosum in
A-F din. lycopodietosum. 4 2
Višinski (gorski) gozdovi listavcev s
posamezno primesjo iglavcev. Strm do zelo strm,
zelo kamnit in skalovit svet. Prehodnost težka.
Drevje je kratko, tršato z močnimi košatimi
gosto in debelo vejnatimi krošnjami. Tarifni
razred 3-5. Pri iglavcih zelena krošnja pokriva
okoli 0,5 dolžine obdelanega drevesa. Suhe veje
do 3m po drevesu. Sem sodijo združbe: Allio vict.
Fagetum, Orvallo-Fagetum, Adenostylo Fagetum,
Luzulo-Fagetum. 5 4
Mešani gorski gozdovi jelke, smreke in listavcev
v Alpah. Zmes posamična do skupinska, zelo strm,
kamnit in skalovit svet. Posamezni skalni bloki
in police. Težka prehodnost. Drevje dolgo, z
velikimi košatimi krošnjami. Tarifni razred 6-7.
Zelena krošnja pokriva okoli polovico obdelanega
drevesa. Suhe veje do okoli 2,5 m dolžine
drevesa. Veje zelo goste in debele. Sem sodi
združba Anemone Fagetum. 6 5
Alpski smrekovi gozdovi na strmih in zelo strmih
pobočjih in gozd v mraziščih na dinaridih.
Površje gladko do srednje kamnito in srednje
skalovito. Sem uvrščamo tudi smrekove sestoje
v fazi letvenjakov in drogovnjakov (nasadi).
Drevje srednje dolgo. Skoraj čista smreka.
Tarifni razred 5-6. Krošnje dolge, zelo goste in
srednje do debelo vejnate. Zelena krošnja pokriva
okoli 0,5-0,6 obdelanega drevesa. Suhe veje so
goste in na okoli 5 m dolžine drevesa. Sem sodijo
združbe: Piceetum subalpinum, Adenostylo-Piceetum,
Vilosae-Piceetum. 7 4
Alpski gorski mešani gozdovi na zelo strmih
pobočjih. Skalnati bloki in police. Prevladuje
smreka. Zmes posamezna in skupinska. Drevje
stegnjeno, vitko, redko vejnato z drobnimi do
srednje debelimi vejami. Tarifni razred 6-8.
Zelena krošnja pokriva 0,2-0,3 dolžine obdelanega
drevesa. Suhe veje srednje goste in 5-6 m dolgo
po drevesu. Sem sodijo združbe: A-F din.
austroalpinum, A-F din. prealpinum,
Bazzanio-Piceetum. 8 6
Sredogorski gozdovi listavcev. Blago nagnjen do
zmerno strm svet, srednje kamnit in skalovit.
Posamično ali v malih skupinah primešani
iglavci, pretežno jelka, redkeje smreka.
Zanemarjeni sestoji z debelim, zelo vejnatim
drevjem. Tarifni razred 5-6. Krošnje košate, z
debelimi in dolgimim vejami. Pri listavcih je
praviloma več vrhov. V čas izdelave pri
listavcih je zajet čas obdelave vseh vrhov in
debelejših vej. Sem sodijo tudi prva redčenja
letvenjakov listavcev in sečnja pri premenah. 3 7
-------------------------------------------------------------------------------
V isti niz so razvrščene gozdne združbe s podobnimi ekološkimi značilnostmi
oziroma gozdne združbe z različnimi ekološkimi značilnostmi, vendar z enakimi
kvalitetnimi znaki gozdnega drevja, ki vplivajo na normativ sečnje.
1.3 Sečnja iglavcev
Čas za 1 m3 izdelanih sortimentov iglavcev - min/m3
Kazalec: Neto prostornina (deblovina) posameznega za posek izbranega drevesa
(NTO):
Enačba za delovni čas: NTS= a*NTOb
Preglednica 1.4: Koeficienti enačb po nizih
-------------------------------------------
Niz a b
-------------------------------------------
1 36,17 -0,388
2 27,20 -0,381
3 39,99 -0,359
4 24,00 -0,427
5 41,28 -0,224
6 48,28 -0,253
7 61,05 -0,325
8 36,69 -0,440
-------------------------------------------
Čas za drevo iglavcev - min/drevo
Kazalec: Prsni premer za posek izbranega drevesa (D) v cm:
Enačba za delovni čas: NTS=a+b*D+c*D2
Preglednica 1.5: Koeficienti enačb po nizih
-------------------------------------------
Niz a b c
-------------------------------------------
1 2,8400 0,0000 0,0192
2 4,2100 0,6290 0,0063
3 2,6200 0,0000 0,0229
4 2,5900 0,0000 0,0119
5 3,7700 0,0000 0,0213
6 3,3800 0,0000 0,0245
7 1,9900 0,4110 0,0229
8 1,5800 0,5310 0,0105
-------------------------------------------
Čas za drevo iglavcev - min/drevo
Kazalec: Bruto prostornina za posek izbranega drevesa (BTO):
Enačba za delovni čas: NTS=a * BTOb
Preglednica 1.6: Koeficienti enačb po nizih
-------------------------------------------
Niz a b
-------------------------------------------
1 31,29 0,612
2 23,82 0,619
3 34,95 0,641
4 21,12 0,573
5 35,61 0,776
6 41,96 0,747
7 51,93 0,675
8 31,65 0,560
-------------------------------------------
1.4 Sečnja listavcev
Čas za 1 m3 izdelanih sortimentov listavcev - min/m3
Kazalec: Neto prostornina (deblovina) posameznega za posek izbranega drevesa
(NTO):
Enačba za delovni čas: NTS = a+b/NTO
Preglednica 1.7: Koeficienti enačb po nizih
-------------------------------------------
Niz a b
-------------------------------------------
1 22,464 3,609
2 22,908 3,057
3 21,708 2,526
4 33,708 1,550
5 27,003 6,060
6 29,499 8,484
7 28,107 5,031
-------------------------------------------
Čas za drevo listavcev - min/drevo
Kazalec: Prsni premer za posek izbranega drevesa (D) v cm:
Enačba za delovni čas: NTS =a+b*D+c*D2
Preglednica 1.8: Koeficienti enačb po nizih
-------------------------------------------
Niz a b c
-------------------------------------------
1 9,5340 -0,7617 0,0308
2 1,1800 0,0000 0,0154
3 4,0410 -0,3990 0,0277
4 1,8780 0,0000 0,0189
5 1,1080 0,0000 0,0249
6 2,1000 0,0000 0,0170
7 1,9360 0,0000 0,0289
-------------------------------------------
Čas za drevo listavcev - min/drevo
Kazalec: Bruto prostornina za posek izbranega drevesa (BTO):
Enačba za delovni čas: NTS =a+b*BTO
Preglednica 1.9: Koeficienti enačb po nizih
-------------------------------------------
Niz a b
-------------------------------------------
1 3,2490 20,2170
2 2,7200 20,6160
3 2,2740 19,5420
4 1,0390 30,3360
5 5,4540 24,3030
6 7,6350 26,5500
7 4,5270 25,2960
-------------------------------------------
1.5 Dodelava sortimentov in druga dodatna opravila
1.5.1 Izdelava prostorninskega lesa listavcev
Normativi veljajo za ročno izdelavo pri panju ali na cesti. Obračunamo jih
poleg normativov za sečnjo.
Preglednica 1.10: Normativi izdelave prostorninskega lesa listavcev
-----------------------------------------------------------------
Postopek, sortiment Normativ min/m3
-----------------------------------------------------------------
Razžagovanje, cepanje in zlaganje: dolžina 1 m 93
Razžagovanje in zlaganje: dolžina 2 m 51
-----------------------------------------------------------------
1.5.2 Ročno lupljenje iglavcev
Za lupljenje sortimentov iglavcev povečamo osnovni normativ sečnje za 70%, če
lupimo v soku in za 120% če lupimo, ko drevje ni v soku.
1.5.3 Sortimentna metoda sečnje iglavcev
Pri sečnji iglavcev po sortimentni metodi (dolžine 4 m) povečamo osnovni
normativ (NT) za 3%. Če v okviru sečnje opravljamo tudi obeleževanje dolžin in
kakovostnih razredov sortimentov, povečamo normativ pri iglavcih in listavcih
za 3%.
1.5.4 Obrobljanje sortimentov
Za obrobljanje sortimentov povečamo osnovni normativ (NT) sečnje za 3%.
1.5.5 Zbiranje v vrvne linije
Za sečnjo pri zbiranju v vrvne linije uporabljamo pri iglavcih in listavcih
niz 7.
1.6 Popravki osnovnih normativov zaradi delovnih razmer
Za sečnjo in izdelavo v bistveno slabših okoliščinah pripadajo naslednji
popravki osnovnih normativov:
1.6.1 Mladovja
Pri sečnji na pomlajenih površinah:
- v mladju do 10%,
- v gošči do 30%.
Kriterij za višino popravkov osnovnih normativov je delež površine mladja ali
(in) gošče v delovnem polju v katerem poteka sečnja.
Za redčenja v izredno gostih letvenjakih iglavcev in listavcev, zlasti kadar
zbiramo sortimente na vrvne linije, povečamo osnovni normativ do 10%.
1.6.2 Slučajni pripadki
Če je količina za posek izbranega drevja manjša od 30m3/ha, popravimo osnovni
normativ po naslednji lestvici:
Preglednica 1.11: Popravki pri sečnji posameznih slučajnih pripadkov
---------------------------------------------------------------
Količina za posek izbranega drevja m3/ha Popravki v %
---------------------------------------------------------------
Do 5 21-30
Od 6 do 10 11-20
Od 11 do 15 6-10
Od 16 do 20 Do 5
---------------------------------------------------------------
1.6.3 Strmi tereni
Preglednica 1.12: Popravki pri sečnji na strmih terenih
---------------------------------------------------------------
Naklon terena % Popravki v %
---------------------------------------------------------------
Do 50 0
Od 51 do 70 5
Od 71 do 90 10
Nad 90 20
---------------------------------------------------------------
Na deloviščih, ki znatno presegajo naklon 90%, opravljamo dela po času (pod
nadzorom).
Pri sečnji na kamnitih ali škrapastih terenih (preko 80% površine): popravek
- do 5%.
1.6.4 Delo v snegu
Preglednica 1.13: Popravki pri delu v snegu
---------------------------------------------------------------
Višina snega cm Popravki v %
---------------------------------------------------------------
Od 20 do 50 Do 10
Nad 50 Do 20
---------------------------------------------------------------
1.6.5 Nizke temperature
Preglednica 1.14: Popravki pri delu v mrazu
---------------------------------------------------------------
Temperatura stopinj C Popravki v %
---------------------------------------------------------------
Od -5 do -10 5
Od -11 do -15 8
---------------------------------------------------------------
1.7 Gozdni red
Minimalni gozdni red vsebuje naslednja opravila vključena v osnovne normative:
- beljenje panjev, ki je obvezno pri smreki, boru in brestu,
- umikanje sečnih ostankov s prometnic in spravilnih smeri,
- sečnja in izdelava močno odrgnjenih in drugače poškodovanih merskih dreves,
ki so dodatno evidentirana in izbrana za posek,
- vse veje in vrhove je treba potegniti z mladja na tla.
Popolni gozdni red vsebuje vsa opravila iz minimalnega gozdnega reda, dodatno
pa je pri opravljanju popolnega gozdnega reda potrebno izvesti še naslednja
opravila:
- posekati in zložiti v kupe vsa povita, močno odrgnjena in drugače poškodovana
podmerska drevesa, iz katerih ni možna izdelava sortimentov,
- zložiti vse veje in druge sečne odpadke v kupe, ki morajo biti izven
prometnic in spravilnih smeri; pri iglavcih morajo biti zloženi tako, da se
debelejši konci prekrivajo,
- umikanje sečnih ostankov z mejnikov, jas, zunanjih gozdnih robov, kmetijskih
zemljišč, vodnih izvirov, strug, potokov in hudournikov ter kaluž (v primeru,
da vej ni potrebno prenašati).
Popolni gozdni red vzpostavljamo le na tistih površinah, kjer je to predvideno
s podrobnim gozdnogojitvenim načrtom. Popravki osnovnih normativov za gozdni red
se dodajajo v skladu z dosedanjo prakso, zaradi sestojnih razlik pa ločimo
naslednje kategorije:
1. kategorija: Popravek na osnovni normativ je 20%. Če popolni gozdni red
vzpostavljamo v redčenjih letvenjakov, drogovnjakov, mlajših debeljakov in pri
sečnji slučajnih pripadkov. Popravek uporabljamo za vse drevesne vrste, razen
za bor in duglazijo. Sočasno s popravkom za gozdni red, popravkov za mladje in
goščo ni.
2. kategorija: popravek na osnovni normativ je 25%. Če popolni gozdni red
vzpostavljamo v debeljakih in mlajših pomlajencih ter drogovnjakih bora in
duglazije. Sočasno s popravkom za gozdni red je največji možni popravek za
mladje in goščo 15%.
3. kategorija: Popravek na osnovni normativ do 30%. Če popolni gozdni red
vzpostavljamo v starejših debeljakih pri svetlitvenih in končnih sečnjah. To
kategorijo uporabljamo tudi pri sečnjah zelo močno vejnatega drevja
(niz 3 ali 5).
1.8 Omejitve
- Normativi za iglavce veljajo za smreko, jelko in macesen.
- Za bor lahko uporabljamo niz 5 iglavcev. Za izredno vejnato drevje ali kjer
je veliko robide pa niz 7.
- Za duglazijo lahko uporabljamo niz 7 iglavcev.
- Normativi za listavce veljajo za običajne listavce v mešanih gozdovih jelke
(smreke) in bukve.
- Za kakovostne hrastove sestoje lahko uporabimo niz 3. Za druge sestoje
hrasta, kostanja in gabra pa lahko uporabimo niz 7.
- Izvajanje sečnje in izdelave slučajnih pripadkov visokih koncentracij
(žledolomi, snegolomi, vetrolomi) z močno povečano nevarnostjo pri izvajanju
del ne normiramo ampak jih obračunavamo po času.
- Normativi veljajo tudi za sečnjo lubadark (sem ne sodijo lovna drevesa in
druga varstvena dela, ki jih lahko opravlja sekač). Izdelovalnim časom za
sečnjo moramo torej prišteti še potrebne čase za izvedbo varstvenih del (npr.:
razprostiranje ponjav, zbiranje lubja v kupe, sežiganje ipd.), ki so sestavni
del poglavja o varstvu gozdov.
- Pogosto se rastlinske združbe znotraj enega delovnega polja prepletajo. Zato
je opredelitev, ki izhaja samo iz načrta gospodarske enote lahko v celoti
napačna. Glede na to je vsako delovno polje, obvezno dodatno preverjati s
podrobnim gojitvenim načrtom in s stanjem na terenu.
- Vsota vseh popravkov na osnovni normativ, zaradi delovnih razmer, je lahko
največ 60%. Če je opravičeno dodajanje nad 60% popravkov osnovnega normativa,
priporočamo posebno preverjanje in plačilo po dogovoru. Ta omejitev ne velja
za dodatna dela in za gozdni red.
2 Ročno spravilo lesa
2.1 Sestava normativov
Ročno spravilo lesa je premik izdelanih sortimentov po brezpotju navzdol. Če je
to do ceste, je ročno spravilo samostojna in zaključena faza, če pa je to do
vlake ali linije žičnice, je ročno spravilo podfaza, ki jo poimenujemo zbiranje
ali predspravilo lesa. Normativi veljajo za običajne načine dela in običajno
opremo delavcev. Normativi veljajo za delo enega delavca. Normativi veljajo za
spravilo oblovine smreke in jelke v lubju. Za druge drevesne vrste jih
preračunavamo z upoštevanjem njihovih gostot.
Delovne razmere, ki največ vplivajo na učinke ročnega spravila so: naklon
terena, ovire na terenu (npr. zaraščenost), razdalja premika lesa (upošteva se
poševna razdalja). Za normalne delovne razmere štejemo primerno nagnjen teren
(40-60%) s povprečno vlažnostjo, brez podrasti in ovir. Delovne razmere so v
teh normativih povzete v treh kategorijah, ki so enake za ročno spravilo na
kratkih in dolgih razdaljah.
1. kategorija: gladek teren brez večjih ovir za spravilo. Posamezne skale,
kotanje. Podrast redka in nizka.
2. kategorija: težje prehoden teren, posamezne večje ovire, teren srednje
kamnit ali skalovit, prečni jarki ali police.
3. kategorija: težko prehoden teren, pogoste velike ovire, zelo skalovito,
jarkasto. Pogoste široke prečne police.
Normativi ročnega spravila na dolge razdalje se uporabljajo na spravilnih
razdaljah nad 200 m do 500 m, normativi ročnega spravila na kratkih razdaljah
pa se uporabljajo na vseh razdaljah do 200 m.
Normative (NT - min/t) izračunamo po naslednjem obrazcu tako, da upoštevamo
tudi popravke osnovnega normativa (SPdi):
NT = NTS*fb
NTS = a + b*VLA
fb = (1 + SPdi/100)
fb koeficient popravkov osnovnega normativa,
VLA spravilna razdalja - poševna razdalja
po terenu (hm),
Pdi popravki osnovnega normativa
iz preglednice 2.3
a,b regresijski koeficienti.
2.2 Ročno spravilo na dolge razdalje
Preglednica 2.1: Enačbe za izračunavanje normativa (min/t)
---------------------------------------------------------------
Kategorija Enačba
---------------------------------------------------------------
1 NTS = 29,3 + 15,6*VLA
2 NTS = 36,0 + 16,6*VLA
3 NTS = 48,4 + 21,7*VLA
---------------------------------------------------------------
2.3 Ročno spravilo na kratke razdalje
Preglednica 2.2: Enačbe za izračunavanje normativa (min/t)
---------------------------------------------------------------
Kategorija Enačba
---------------------------------------------------------------
1 NTS = 28,6 + 15,2*VLA
2 NTS = 37,1 + 14,8*VLA
3 NTS = 48,1 + 22,6*VLA
---------------------------------------------------------------
2.4 Popravki osnovnih normativov
Kadar sortimenti težje drsijo, lahko normative povečamo. Pri spravilu po
zmrznjenih tleh pa lahko normative znižamo. Normative povečamo tudi pri
spravilu skozi močno podrast ter pri spravilu drobnih (povprečen kos pod
0,3 t) in dolgih sortimentov (zlasti listavcev).
Preglednica 2.3: Popravki osnovnih normativov Pdi
---------------------------------------------------------------
Vrsta popravka Popravki v %
---------------------------------------------------------------
Težje drsenje (naklon terena, vlažnost) 0 do 20
Lažje drsenje (led, zmrzal) - znižanje normativa 0 do -10
Gosta podrast 0 do 10
Drobni, dolgi sortimenti 0 do 25
---------------------------------------------------------------
3 Spravilo lesa s konji
3.1 Sestava normativov
Normativi veljajo za običajno organizacijo in postopke pri spravilu lesa s konji
(pri vlačenju oblega lesa s konji po tleh ter pri iznosu prostorninskega lesa)
ter za običajno opremo konjev in delavcev. Oblovino vlačimo s samcem ali pa s
parom konj. Upoštevani so tudi časi zlaganja ob cesti. Normativi za iznos
prostorninskega lesa trdih listavcev so določeni za delo enega konjarja
(delavca) s 3 konji. Prostorninski les mora biti v gozdu zložen v zložaje.
Razdalja zbiranja lesa se določi tako, da se izmerjeno razdaljo (kot premica)
na "karti" od središča (težišča) zbiranja v delovnem polju do vlake poveča za
45%. Razdaljo vlačenja lesa se določi z izmero dolžine vlak na terenu ali karti,
pri iznosu lesa pa z izmero poti konj po brezpotju in po vlakah.
Za preračunavanje prostornine lesa (prostorni m3) v maso ali obratno veljajo
poleg preglednice v poglavju 4.1 še naslednja razmerja:
Preglednica 3.1: Koeficienti za preračunavanje prostorninskega lesa
---------------------------------------------------------------
Sortimenti - drva: Masa - enota (t)
---------------------------------------------------------------
Masa 1 prostornega m3 svežega lesa listavcev 0,80 t
Masa 1 prostornega m3 gozdno suhega lesa list. 0,60 t
Prostornina lesa v 1 prostornem m3 0,65 m3
---------------------------------------------------------------
Navedeni normativi za vlačenje s konji veljajo za suhe in trde (kamnite) vlake,
brez večjih lukenj ali skal (stopnic) na vlaki. Glede na povprečni podolžni
naklon vlake - poti, ločimo tri smeri spravila lesa z naslednjimi značilnostmi:
1. Vlačenje lesa po vlaki navzgor: povprečni naklon vlake znaša nad +5% v smeri
vlačenja.
2. Vlačenje lesa po ravnem: vlake brez večjih protivzponov s povprečnim naklonom
od -5 do +5%.
3. Vlačenje lesa po vlaki navzdol: povprečni naklon vlake znaša nad -5% v smeri
vlačenja.
Normative (NT - min/t) za vlačenje in za iznos lesa izračunamo po naslednjem
obrazcu tako, da upoštevamo tudi popravke osnovnega normativa (SPdi):
NT = NTS*fb
NTS= a + b*VLA + c*ZBI
fb = (1 + SPdi/100)
fb koeficient popravkov osnovnega normativa,
VLA razdalja vlačenja oziroma iznosa
po vlaki (hm),
ZBI razdalja vlačenja po brezpotju (hm - pri
iznosu je ZBI = 0),
Pdi popravki osnovnega normativa iz poglavij
3.4 in 3.6,
a,b,c regresijski koeficienti (pri iznosu je c = 0).
3.2 Vlačenje oblovine s parom konj
Preglednica 3.1: Enačbe za izračunavanje normativov za vlačenje s parom konj
(min/t)
---------------------------------------------------------------
Smer vlačenja Enačba
---------------------------------------------------------------
Navzgor NTS = 20,31 + 7,78 * VLA + 9,60 * ZBI
Ravno NTS = 16,13 + 6,18 * VLA + 7,63 * ZBI
Navzdol NTS = 15,02 + 5,75 * VLA + 7,10 * ZBI
---------------------------------------------------------------
3.3 Vlačenje oblovine s samcem
Preglednica 3.2: Enačbe za izračunavanje normativov za vlačenje s samcem (min/t)
---------------------------------------------------------------
Smer vlačenja Enačba
---------------------------------------------------------------
Navzgor NTS = 20,31 + 12,22 * VLA + 15,08 * ZBI
Ravno NTS = 16,13 + 9,42 * VLA + 11,62 * ZBI
Navzdol NTS = 15,02 + 8,81 * VLA + 10,87 * ZBI
---------------------------------------------------------------
3.4 Popravki osnovnih normativov vlačenja lesa s konji
Za slabše pogoje dela pri vlačenju lesa s konji lahko povišamo časovni normativ
in sicer:
- na vlakah s kratkimi protivzponi, luknjami ali skalami na vlaki do 10%, pri
strmih vlakah (nad -20% naklona) do 15% popravkov,
- na mehkih in blatnih vlakah do 10%,
- pri zelo strmih terenih, kjer je potrebno dodatno ročno spravilo do 10%,
- pri spravilu zelo drobnih sortimentov (povprečno odkazano drevo do 0,20 m3)
zvišamo normativ vlačenja do 20%,
- pri spravilu drobnih sortimentov (povprečno odkazano drevo od 0,21-0,30 m3)
zvišamo normativ vlačenja do 10%,
- za delo v snegu povišamo časovne normative zbiranja in vlačenja: pri višini
snega do 15 cm do 5%, pri višini snega 16-50 cm do 15%, pri višini snega nad
50 cm do 20%.
3.5 Iznos prostorninskega lesa s konji
Osnovni normativ za iznos lesa (min/m3):
NTS = 29,50 + 9,37*VLA
3.6 Popravki osnovnih normativov pri iznosu lesa s konji
Če dela 1 konjar (delavec) s 4 konji, se normativi časa znižajo za 10%.
Normativi časa za iznos se zvišajo:
- pri močni skalovitosti terena (nad 60% površine) do 10%,
- pri majhni koncentraciji lesa (manj kot 20 m3/ha) do 10%.
4 Spravilo lesa s traktorji
4.1 Sestava normativov
Normativi veljajo za spravilo lesa s traktorji od panja do kamionske ceste iz
rednih sečenj (vsaj 30 m3 sortimentov na 1 ha, pri redčenjih vsaj 15 m3
sortimentov na 1 ha). Pri debelejšem drevju veljajo za metodo sortimentov in
metodo mnogokratnikov (8-10 m), pri drobnejšem lesu pa za poldebelno in debelno
metodo.
Preglednica 4.1: Skupine traktorjev pri spravilu lesa
------------------------------------------------------------------------
Tip traktorja Značilnosti Primer
------------------------------------------------------------------------
Prilagojeni kolesni Ena pogonska os - 4 x 2,
kmetijski traktor vitel 2 x 5 t IMT 558, 560
Prilagojeni kolesni Dve pogonski osi - 4 x 4,
kmetijski traktor vitel 2 x 5 t Torpedo TD-75A
Prilagojeni gosenični Vitel 2 x 5 t FIAT 665, 60-65,
kmetijski traktor 70-65, 70-75
Veliki gozdarski Dve pogonski osi, vitel 2 x 8t Timberjack 225
zgibni traktor
------------------------------------------------------------------------
Normativi (NT - min/t) so izdelani ločeno za zbiranje in rampanje ter za
vlačenje lesa (za preračunavanje mase v prostornino veljajo faktorji za
preračunavanje prostorninskih enot (m3) v maso (t)) in ločeno za zbiranje
in rampanje iglavcev in listavcev.
NT = fb*(NTsz*fbz + NTsv*fbv)
NT normativ spravila lesa (min/t),
NTsz osnovni normativ zbiranja in rampanja
lesa (min/t),
NTsv osnovni normativ vlačenja lesa (min/t),
fb popravek osnovnega normativa za vso spravilo
lesa - delo v snegu,
fbz popravki osnovnega normativa za zbiranje in
rampanje lesa,
fbv popravki osnovnega normativa
za vlačenje lesa,
fbz = 1 + SPzi/100
fbv = 1 + SPvi/100
Pzi popravki osnovnih normativov pri zbiranju
in rampanju,
Pvi popravki osnovnih normativov pri vlačenju
lesa.
Normativi veljajo za organizacijsko obliko dela I+1, to je traktorist s
pomočnikom, ki je lahko tudi sekač. Pri podfazi zbiranje in rampanje ter
organizacijski obliki dela I+0 osnovni normativ NTsz delimo s faktorjem 0,6.
Razdaljo vlačenja (VLA) izmerimo po vlakah na karti in pomeni povprečno
razdaljo (hm) od težišča količine za posek izbranega drevja do mesta rampanja.
Povprečno razdaljo zbiranja (ZBI v m) izračunamo po obrazcu:
ZBI = 0,35 * P / PRO
P površina delovnega polja (m2)
PRO skupna dolžina prometnic (vlak, poti in cest)
na in ob sečišču (m).
Povprečno odkazano drevo (NTO v m3) izračunamo tako, da količino odkazanih
sortimentov (neto v m3) delimo s številom odkazanih dreves.
Opredelitev kategorij zbiranja lesa:
1. Ugodno: Površje gladko do srednje kamnito (do 50% površine) s posameznimi
skalami in bloki. Povprečni naklon okoli 30%. Pretežno enomerni sestoji. V
debeljakih le malo polnilnega sloja in podrasti.
2. Srednje: Strma, kamnita pobočja z majhno skalovitostjo in zelo strma pobočja
30-50% (naklona). Mešani, velikokrat dvoslojni sestoji. V sestojih drevje vseh
debelin.
3. Neugodno: Zelo strma nad 50% in kamnita pobočja z veliko (30-50% površine)
skalovitostjo. Pogosti skalni bloki. Sem sodijo tudi površine blagih naklonov z
izredno veliko (nad 50%) skalovitostjo v obliki velikih skalnih blokov. Na krasu
so to gozdovi v nadmorskih višinah nad 1200 m. Pretežno mešani sestoji z velikim
deležem listavcev slabe kakovosti.
4. Zbiranje v vrvne linije: enodobni in enomerni, pretežno čisti sestoji
listavcev ali iglavcev, nasadi smreke, lahko tudi mešani sestoji do debeline
drogovnjaka. Teren z malo skalovitostjo in blagih naklonov. Sortimenti so pri
sečnji usmerjeni v vrvne linije. Vrvne linije so očiščene.
Opredelitev kategorij vlačenja lesa:
1. Navzgor: vlačenje navzgor. Povprečni naklon vlake nad +5% v smeri vlačenja.
Konveksne ali konkavne vlake z dolgimi (>30 m) protivzponi naklona >10%.
2. Ravno: vlake brez večjih protivzponov s povprečnim naklonom od -5% do +5%.
V primeru, da so vlake strmejše, se zaradi težjih delovnih pogojev za izračun
normativa uporablja kategorija ravno.
3. Navzdol: vlačenje navzdol. Povprečni naklon vlake
-6% do -35% za prilagojene traktorje in do -45% za zgibnike in goseničarje.
Pri izračunu normativov za zbiranje in rampanje lesa je na koncu enačbe faktor
(fg) za preračunavanje prostorninskih enot v maso.
Preglednica 4.2: Faktorji (fg) za preračunavanje prostorninskih enot (m3) v
maso (t) pri zbiranju in rampanju lesa
--------------------------------------------------------------------------
Enota Vrsta sortimentov Masa enote (t) Prostornina 1 t
Faktor fg
--------------------------------------------------------------------------
m3 Oblovina smreke in jelke v lubju 0,95 1 t = 1,053 m3
m3 Oblovina smreke in jelke - obeljena 0,85 1 t = 1,176 m3
m3 Oblobina bora v lubju 1,15 1 t = 0,870 m3
m3 Oblovina bora - obeljena 1,00 1 t = 1,000 m3
m3 Oblovina listavcev (vseh vrst) razen hrasta 1,10 1 t = 0,909 m3
m3 Oblovina hrasta 1,20 1 t = 0,833 m3
--------------------------------------------------------------------------
4.2 Osnovni normativi spravila lesa
4.2.2 Kmetijski traktor s pogonom na eno os
4.2.2.1 Kmetijski traktor - pogon na eno os - iglavci
Preglednica 4.3: Kmetijski traktor - pogon na eno os - zbiranje in rampanje
lesa, iglavci (min/t)
--------------------------------------------------------------------------
Kategorija zbiranja Enačba
--------------------------------------------------------------------------
Ugodno NTSZ = (0,912/NTO + ZBI*0,072 + 0,528 + 0,72*POD)/fg
Srednje ugodno NTSZ = (0,978/NTO + ZBI*0,072 + 0,684 + 0,72*POD)/fg
Neugodno NTSZ = (1,038/NTO + ZBI*0,072 + 1,092 + 0,72*POD)/fg
Vrvne linije NTSZ = (0,336/NTO + ZBI*0,072 + 2,154 + 0,72*POD)/fg
--------------------------------------------------------------------------
POD podlaga: neapnenec = 0, apnenec = 1
NTO povprečno odkazano drevo (m3)
Preglednica 4.4: Kmetijski traktor - pogon na eno os - vlačenje lesa, iglavci
(min/t)
--------------------------------------------------
Smer vlačenja Enačba
--------------------------------------------------
Navzgor NTSV = 2,50*VLA + 4,92
Ravno NTSV = 2,06*VLA + 3,85
Navzdol NTSV = 1,63*VLA + 3,05
--------------------------------------------------
VLA razdalja vlačenja (hm)
4.2.2.2 Kmetijski traktor - pogon na eno os - listavci
Preglednica 4.5: Kmetijski traktor - pogon na eno os - zbiranje in rampanje
lesa, listavci (min/t)
--------------------------------------------------------------------------
Kategorija zbiranja Enačba
--------------------------------------------------------------------------
Ugodno NT SZ = (0,942/NTO + ZBI*0,072 + 0,942 + 0,72*POD)/fg
Srednje ugodno NT SZ = (1,122/NTO + ZBI*0,072 + 1,116 + 0,72*POD)/fg
Neugodno NT SZ = (1,296/NTO + ZBI*0,072 + 1,542 + 0,72*POD)/fg
Vrvne linije NT SZ = (0,420/NTO + ZBI*0,072 + 3,132 + 0,72*POD)/fg
--------------------------------------------------------------------------
POD podlaga: neapnenec = 0, apnenec = 1
NTO povprečno odkazano drevo (m3)
Preglednica 4.6: Kmetijski traktor - pogon na eno os - vlačenje lesa, listavci
(min/t)
--------------------------------------------------
Smer vlačenja Enačba
--------------------------------------------------
Navzgor NT SV = 2,50*VLA + 4,92
Ravno NT SV = 2,06*VLA + 3,85
Navzdol NT SV = 1,63*VLA + 3,05
--------------------------------------------------
VLA razdalja vlačenja (hm)
4.2.3 Kmetijski traktor s pogonom na dve osi
4.2.3.1 Kmetijski traktor - pogon na dve osi - iglavci
Preglednica 4.7: Kmetijski traktor - pogon na dve osi - zbiranje in rampanje
lesa, iglavci (min/t)
--------------------------------------------------------------------------
Kategorija zbiranja Enačba
--------------------------------------------------------------------------
Ugodno NT SZ = (0,912/NTO + ZBI*0,072 + 0,528 + 0,72*POD)/fg
Srednje ugodno NT SZ = (0,978/NTO + ZBI*0,072 + 0,684 + 0,72*POD)/fg
Neugodno NT SZ = (1,038/NTO + ZBI*0,072 + 1,092 + 0,72*POD)/fg
Vrvne linije NT SZ = (0,336/NTO + ZBI*0,072 + 2,154 + 0,72*POD)/fg
--------------------------------------------------------------------------
POD podlaga: neapnenec = 0, apnenec = 1
NTO povprečno odkazano drevo (m3)
Preglednica 4.8: Kmetijski traktor - pogon na dve osi - vlačenje lesa, iglavci
(min/t)
--------------------------------------------------
Smer vlačenja Enačba
--------------------------------------------------
Navzgor NT SV = 1,92*VLA + 1,67
Ravno NT SV = 1,21*VLA + 2,03
Navzdol NT SV = 1,08*VLA + 1,67
--------------------------------------------------
VLA razdalja vlačenja (hm)
4.2.3.2 Kmetijski traktor - pogon na dve osi - listavci
Preglednica 4.9: Kmetijski traktor - pogon na dve osi - zbiranje in rampanje
lesa, listavci (min/t)
--------------------------------------------------------------------------
Kategorija zbiranja Enačba
--------------------------------------------------------------------------
Ugodno NT SZ = (0,942/NTO + ZBI*0,072 + 0,924 + 0,72*POD)/fg
Srednje ugodno NT SZ = (1,122/NTO + ZBI*0,072 + 1,116 + 0,72*POD)/fg
Neugodno NT SZ = (1,296/NTO + ZBI*0,072 + 1,542 + 0,72*POD)/fg
Vrvne linije NT SZ = (0,420/NTO + ZBI*0,072 + 3,132 + 0,72*POD)/fg
--------------------------------------------------------------------------
POD podlaga: neapnenec = 0, apnenec = 1
NTO povprečno odkazano drevo (m3)
Preglednica 4.10: Kmetijski traktor - pogon na dve osi - vlačenje lesa, listavci
(min/t)
--------------------------------------------------
Smer vlačenja Enačba
--------------------------------------------------
Navzgor NT SV = 1,92*VLA + 1,67
Ravno NT SV = 1,21*VLA + 2,03
Navzdol NT SV = 1,08*VLA + 1,67
--------------------------------------------------
VLA razdalja vlačenja (hm)
4.2.4 Goseničar
4.2.4.1 Goseničar - iglavci
Preglednica 4.11: Goseničar - zbiranje in rampanje lesa, iglavci (min/t)
----------------------------------------------------------------------------
Kategorija zbiranja Enačba
----------------------------------------------------------------------------
Ugodno NT SZ = (1,0944/NTO + ZBI*0,072 + 0,6336 + 0,72*POD)/fg
Srednje ugodno NT SZ = (1,1736/NTO + ZBI*0,072 + 0,8288 + 0,72*POD)/fg
Neugodno NT SZ = (1,2456/NTO + ZBI*0,072 + 1,3104 + 0,72*POD)/fg
Vrvne linije NT SZ = (0,4032 /NTO + ZBI*0,072 + 2,5848 + 0,72*POD)/fg
-----------------------------------------------------------------------------
POD podlaga: neapnenec = 0, apnenec = 1
NTO povprečno odkazano drevo (m3)
Preglednica 4.12: Goseničar - vlačenje lesa, iglavci (min/t)
--------------------------------------------------
Smer vlačenja Enačba
--------------------------------------------------
Navzgor NT SV = 2,50*VLA + 4,92
Ravno NT SV = 2,06*VLA + 3,85
Navzdol NT SV = 1,63*VLA + 3,05
--------------------------------------------------
VLA razdalja vlačenja (hm)
4.2.4.2 Goseničar - listavci
Preglednica 4.13: Goseničar - zbiranje in rampanje lesa, listavci (min/t)
----------------------------------------------------------------------------
Kategorija zbiranja Enačba
----------------------------------------------------------------------------
Ugodno NT SZ = (1,1304/NTO + ZBI*0,072 + 1,1088 + 0,72*POD)/fg
Srednje ugodno NT SZ = (1,3464/NTO + ZBI*0,072 + 1,3392 + 0,72*POD)/fg
Neugodno NT SZ = (1,5552/NTO + ZBI*0,072 + 1,8504 + 0,72*POD)/fg
Vrvne linije NT SZ = (0,5040 /NTO + ZBI*0,072 + 3,7584 + 0,72*POD)/fg
-----------------------------------------------------------------------------
POD podlaga: neapnenec = 0, apnenec = 1
NTO povprečno odkazano drevo (m3)
Preglednica 4.14: Goseničar - vlačenje lesa, listavci (min/t)
--------------------------------------------------
Smer vlačenja Enačba
--------------------------------------------------
Navzgor NT SV = 2,50*VLA + 4,92
Ravno NT SV = 2,06*VLA + 3,85
Navzdol NT SV = 1,63*VLA + 3,05
--------------------------------------------------
VLA razdalja vlačenja (hm)
4.2.5 Veliki gozdarski zgibnik
4.2.5.1 Veliki gozdarski zgibnik - iglavci
Preglednica 4.15: Veliki gozdarski zgibnik - zbiranje in rampanje lesa, iglavci
(min/t)
-----------------------------------------------------------------------------
Kategorija zbiranja Enačba
-----------------------------------------------------------------------------
Ugodno NT SZ = (0,86/NTO + ZBI*0,06 + 1,04 + 0,6*POD)/fg
Srednje ugodno NT SZ = (1,02/NTO + ZBI*0,06 + 1,57 + 0,6*POD)/fg
Neugodno NT SZ = (1,18/NTO + ZBI*0,06 + 2,10 + 0,6*POD)/fg
Vrvne linije NI NORMATIVA
-----------------------------------------------------------------------------
POD podlaga: neapnenec = 0, apnenec = 1
NTO povprečno odkazano drevo (m3)
Preglednica 4.16: Veliki gozdarski zgibnik - vlačenje lesa, iglavci (min/t)
--------------------------------------------------
Smer vlačenja Enačba
--------------------------------------------------
Navzgor NT SV = 0,92*VLA + 1,95
Ravno NT SV = 0,72*VLA + 1,58
Navzdol NT SV = 0,55*VLA + 1,06
--------------------------------------------------
VLA razdalja vlačenja (hm)
4.2.5.2 Veliki gozdarski zgibnik - listavci
Preglednica 4.17: Veliki gozdarski zgibnik - zbiranje in rampanje lesa, listavci
(min/t)
-----------------------------------------------------------------------------
Kategorija zbiranja Enačba
-----------------------------------------------------------------------------
Ugodno NT SZ = (0,99/NTO + ZBI*0,06 + 1,70 + 0,6*POD)/fg
Srednje ugodno NT SZ = (1,16/NTO + ZBI*0,06 + 2,35 + 0,6*POD)/fg
Neugodno NT SZ = (1,33/NTO + ZBI*0,06 + 2,99 + 0,6*POD)/fg
Vrvne linije NI NORMATIVA
-----------------------------------------------------------------------------
POD podlaga: neapnenec = 0, apnenec = 1
NTO povprečno odkazano drevo (m3)
Preglednica 4.18: Veliki gozdarski zgibnik - vlačenje lesa, listavci (min/t)
--------------------------------------------------
Smer vlačenja Enačba
--------------------------------------------------
Navzgor NT SV = 0,92*VLA + 1,95
Ravno NT SV = 0,72*VLA + 1,58
Navzdol NT SV = 0,55*VLA + 1,06
--------------------------------------------------
VLA razdalja vlačenja (hm)
4.3 Popravki osnovnih normativov
4.3.1 Popravki osnovnih normativov pri spravilu lesa
Za delo v snegu povečamo časovne normative zbiranja:
Preglednica 4.19: Popravki osnovnih normativov zaradi dela v snegu
--------------------------------------------------
Višina snega Popravek - %
--------------------------------------------------
Do 15 cm 5
Do 50 cm 15
Nad 50 cm 20
--------------------------------------------------
Pri določanju popravkov za delo v snegu višino popravka določamo smiselno glede
na dejansko oviranje pri spravilu lesa.
4.3.2 Popravki osnovnih normativov pri zbiranju in rampanju lesa
Zaradi težjih delovnih pogojev lahko povečamo časovne normative zbiranja:
- v pomlajenih sestojih, kjer spravljamo debele sortimente iz mladja za 15%,
- v pomlajenih sestojih, kjer spravljamo debele sortimente iz odraslih gošč ali
mlajših letvenjakov za 25%,
- na ozkih cestah z neugodnimi rampnimi prostori do 10%,
- pri manjši gostoti sečnje (do 15 m3/ha) do 15%. Bonifikacija ne velja, če so
sortimenti zbrani v vrvne linije.
Če pri zbiranju lesa dela traktorist sam, brez pomočnika (organizacijska oblika
dela I+0), zvišamo časovne normative zbiranja tako, da osnovni normativ delimo
s faktorjem 0,6. ŢNT Sz /0,6
4.3.3 Popravki osnovnih normativov pri vlačenju lesa
- Na vlakah s kratkimi protivzponi, luknjami ali skalami na vlaki povečamo
osnovni časovni normativ do 10%.
- Pri vlačenju lesa s kolesnimi traktorji na mehkih in blatnih vlakah do 10%
(pri naklonih nad 20% pa za 15%), pri vlačenju z goseničnimi traktorji pa do 20%
pri izredno mehkih in blatnih vlakah.
- Pri vlačenju z goseničnimi traktorji na večjih naklonih vlak upoštevamo
popravke (povečanje):
Preglednica 4.20: Popravki osnovnih normativov zaradi večjih naklonov vlak
--------------------------------------------------
Naklon vlake % Popravek %
--------------------------------------------------
15-20 Do 5
21-30 6-10
31-40 11-15
Nad 40 20
--------------------------------------------------
- Pri spravilu zelo drobnih sortimentov (povprečno odkazano drevo do 0,20 m3),
zlasti še na dolgih vlakah, zvišamo normativ vlačenja za 10%.
- V primeru, da je povprečno odkazano drevo velikosti nad 1,5 m3 znižamo čas
vlačenja za 8%.
4.4 Omejitve
Seštevek vseh popravkov osnovnih normativov ne sme znašati več kot 50%. V
ekstremnih razmerah, ko niti s pomočjo popravkov ne moremo realno določiti
učinke, delamo po času.
5 Spravilo lesa z žičnicami
5.1 Sestava normativov
Normativi veljajo za uveljavljene oblike spravila lesa iglavcev in listavcev z
žičnimi žerjavi in sicer:
- spravilo lesa navzgor z večbobenskimi žičnimi žerjavi s stolpi,
- spravilo lesa navzgor in navzdol s klasičnimi žičnimi žerjavi.
Gozdne žičnice so razvrščene v štiri kategorije:
1. veliki večbobenski žični žerjavi s stolpi - linije do 600 m, nosilnost
do 2,5 t,
2. srednji večbobenski žični žerjavi s stolpi - linije do 400 m, nosilnost
do 1,5 t,
3. majhni večbobenski žični žerjavi s stolpi - linije do 200 m, nosilnost
do 1,0 t,
4. klasični žični žerjavi - linije do 1000 m, nosilnost do 2,5 t.
Normativi veljajo za spravilo lesa z vozički brez naveze, razen pri napravah,
kjer je naveza sestavni del originalnega vozička. Normativi veljajo za spravilo
osnovnih dolžin sortimentov in mnogokratnikov osnovnih dolžin ter za skupino
treh delavcev pri večbobenskih žičnih žerjavih s stolpi oziroma štirih delavcev
pri spravilu lesa s klasičnimi žičnimi žerjavi.
Normativi prestavljanja (montaža in demontaža skupaj s premikom znotraj
delovnega polja) naprav veljajo za montažo nosilne in vlačilne vrvi (dvovrvni
sistem), za postavitev visečega čevlja (M podpora), za sidranje na rastoča
drevesa, ureditev stojišča za stroj na cesti (z izjemo klasičnih žerjavov) ter
ureditev skladišča za odlaganje lesa.
Norme za spravilo lesa z žičnimi žerjavi določamo ločeno za samo spravilo lesa
(pri večbobenskih žičnih žerjavih s stolpi in pri klasičnih žičnih žerjavih):
NT = NTsp
in za spravilo lesa skupaj s prestavljanjem naprave (včasih pri večbobenskih
žičnih žerjavih s stolpi). Seveda je to mogoče le, če so si linije na nekem
delovišču podobne. Skupni normativ (NT - min/t) dobimo:
NT = NTsp + NTmd
NTsp normativ za samo spravilo lesa (min/t),
NTmd normativ za prestavljanje naprav (min/t).
5.2 Prestavljanje naprav
5.2.1 Osnovni časi prestavljanja žičnic
Čas prestavljanja je skupen čas postavljanja in razstavljanja žičnice v
normaurah. Normativ velja za delo skupine treh delavcev pri prestavljanju
večbobenskih žičnih žerjavov s stolpi oziroma za skupino štirih delavcev pri
klasičnih žičnih žerjavih. Če imamo opravka z drugačno skupino, lahko normativ
sorazmerno spremenimo.
Osnovni normativ za postavitev ene linije (normaur = seštevek vseh predvidenih
časov posameznih delavcev v skupini) dobimo:
TMD = TL + TC + TT + TN + TD
Čas prestavljanja naprav v dejanskem času (NTsmd v urah) dobimo tako, da
vrednost TMD v normaurah delimo s številom delavcev v žičničarski skupini.
NTsmd = TMD/NDEL
TL čas odvisen od dolžine linije (normaur),
TC čas odvisen od števila vmesnih podpor
(normaur),
TT čas odvisen od tipa polaganja linij (normaur),
TN čas odvisen od naklona terena (normaur),
TD dodatni produktivni čas, ki ga normiramo
posebej (normaur) in je predviden
v projektu gozdne žičnice,
TMD čas prestavljanja žičnice (normaur),
NDEL število delavcev v skupini,
NTsmd osnovni normativ za prestavljanje naprav (ur).
Povprečen čas prestavljanja naprav (min/t) dobimo, za eno linijo oziroma
povprečje za delovno polje:
NTmd = 60*fbmd*NTsmd/M
Če računamo iz podatkov za več različnih linij pa:
NTmd = 60*S(fbmdi-NTsmdi)/M
fbmdi koeficient popravkov osnovnega normativa za
prestavljanje naprav na posamezni liniji,
Ntsmdi normativ prestavljanja na posamezni liniji (ur),
M količina za posek izbranega drevja
v delovnem polju (t).
Čas odvisen od dolžine linije (TL):
klasični žični žerjavi (normaur):
TL = 0,087*LL
večbobenski žični žerjavi s stolpi (normaur):
TL = 0,000089*LL2
LL = horizontalna dolžina linije od sidra do sidra (m).
Čas odvisen od števila vmesnih podpor (TC):
klasični žični žerjavi (normaur):
TC = 10,85*NCE
večbobenski žični žerjavi s stolpi:
Urus:
TC = 3,86*NCE
Mini Urus, TVS in Igland teleskop:
TC = 1,19*NCE
NCE = število vmesnih podpor.
Čas odvisen od tipa polaganja linij (TT) odčitamo iz naslednje preglednice.
Preglednica 5.1: Čas (normaur) odvisen od tipa polaganja linij (TT)
----------------------------------------------------------------
Naprava Tip polaganja linij
Vzporedne Šotoraste* Pahljačaste**
----------------------------------------------------------------
Veliki v.ž.ž 9,09 7,63 5,57
Srednji v.ž.ž. 6,19 5,56 4,06
Majhni v.ž.ž. 4,72 4,56 3,33
Klasični ž.ž. 61,32 56,32 41,32
----------------------------------------------------------------
* Šotoraste linije: skupno končno sidro, različno stojišče stroja.
** Pahljačaste linije: skupno stojišče stroja, različno končno sidro.
Čas odvisen od naklona terena (normaur), za večbobenske žerjave (TN):
TN = 57,89/NAK - 0,018*NAK
NAK = naklon terena (%).
5.2.2 Popravki osnovnih normativov pri prestavljanju žičnic
Koeficient fbmd so popravki osnovnega časa zaradi izjemno težkih delovnih
razmer. Skupni koeficient izračunamo z množenjem delnih koeficientov:
fbmd = fbmd(A)*fbmd(B)*fbmd(C)
Vrednosti fbmdi odčitamo iz preglednice 5.2. Največja vrednost zmnožka fbmd je
lahko 1,4.
Preglednica 5.2: Popravki osnovnega normativa - fbmdi
---------------------------------------------------
Dejavnik Opis fbmdi
--------------------------------------------------
A Sneg do 30 cm 1,00 do 1,08
Sneg od 31 do 50 cm 1,00 do 1,10
Sneg nad 50 cm 1,00 do 1,20
B Težka prehodnost (skale,
bloki, sortimenti in sečni
ostanki), izključuje se z
višino snega nad 30 cm 1,00 do 1,20
C Naklon terena pod 20% in
nad 80% 1,00 do 1,20
--------------------------------------------------
5.3 Spravilo lesa
Normativ (min/t) izračunamo na naslednji način:
NTsp = fbs * NTssp
NTssp osnovni normativ za samo spravilo
lesa (min/t),
fbs koeficient popravkov osnovnega normativa
za spravilo lesa (-).
5.3.1 Osnovni časi spravila lesa z žičnicami
Osnovni normativ spravila lesa (min/t):
NTssp = MASg*(u*VLAb1*ZBIb2*MASh+ v*TDC)
MAS masa povprečnega kosa
v bremenu (t),
VLA razdalja vlačenja (m),
ZBI razdalja zbiranja (m),
TDC dodatna produktivna dela
v ciklusu (min/breme),
g, b1, b2, h, u, v koeficienti enačbe
(preglednica 5.3).
Če imamo pri večbobenskih žičnih žerjavih ekipo dveh delavcev, povečamo
normativ za 13%, pri ekipi štirih delavcev, pa zmanjšamo normativ za 3%.
Če imamo pri klasičnih žičnih žerjavih ekipo treh delavcev, povečamo
normativ za 3%.
Preglednica 5.3: Vrednosti koeficientov za izračunavanje osnovnega normativa
(min/t)
------------------------------------------------------------------------------
Skupina naprav Smer Vrednost eksponenta
spravila g u b1 b2 h v
------------------------------------------------------------------------------
Veliki v.ž.ž. Navzgor -0,465 0,642 0,362 0,155 -0,0337 0,847
Srednji v.ž.ž. Navzgor -0,375 0,664 0,395 0,198 0,00778 1,272
Majhni v.ž.ž. Navzgor -0,449 0,734 0,365 0,169 -0,1905 1,616
Klasični ž. žerjavi Navzgor -0,465 1,227 0,297 0,125 -0,05198 0,614
Navzdol -0,465 1,237 0,269 0,139 -0,05765 0,614
------------------------------------------------------------------------------
Razdaljo vlačenja (VLA) za delovno polje ugotavljamo kot povprečno razdaljo do
težišča odkazane lesne mase (po karti).
Razdaljo zbiranja (ZBI) za delovno polje ugotavljamo iz gostote linij s pomočjo
koeficienta zbiranja (0,45):
ZBI = 4,500*Pi/SLLi
Pi površina, ki jo odpirajo linije - običajno
je to delovno polje (ha),
LLi horizontalna dolžina posamezne linije (m).
Velikost povprečnega kosa v bremenu (MAS - mnogokratniki):
MAS = (NTO/(1,41 + 0,92 NTO))*kt
NTO neto prostornina srednjega za posek
izbranega drevesa (m3),
kt prostorninska masa drevja (t/m3): 1,10
listavci in 0,95 iglavci.
Dodatne produktivne čase lahko predvidimo posebej za nek način dela. Za
rampanje z vitlom žične naprave ter za rampanje s traktorjem dodajamo
1 min/breme. Kadar prihaja pri spravilu lesa do zastojev, ki ne izvirajo iz
delovnega procesa spravila lesa z žičnico (npr. nakladanje lesa pod nosilno
vrvjo) se zastoji priznajo (če so neogibni) v višini, kot nastopajo, dnevna
norma pa se sorazmerno zniža.
Za organizacijsko obliko dela I+2 pri večbobenskih žerjavih in I+3 pri
klasičnih žerjavih, za povprečne pogoje dela (fbs = 1,0), brez dodatnih del
(TD = 0) ter za razdaljo zbiranja 10 m (ZBI = 10), smo izračunali normative
(min/t), ki jih prikazujemo v naslednjih preglednicah.
5.3.2 Popravki osnovnih normativov pri spravilu lesa z žičnicami
Koeficient (fbs) zajema popravke osnovnega normativa zaradi naklona terena,
površja in mladovja, ki ovirajo zbiranje lesa in drugih izjemnih delovnih
razmer. Koeficiente popravkov osnovnega normativa (fbsi) odčitamo iz
preglednice 5.4.
fbs = fbs(A)*fbs(B)*fbs(C)*fbs(D)*fbs(E)*fbs(F)
Preglednica 5.4: Koeficient popravkov osnovnega normativa (fbsi) glede na
razvojno fazo sestoja in naklon terena pri spravilu lesa z žičnicami
-------------------------------------------------------------------------------------------------------.
. Razvojna faza sestoja .
.--------------------------------------------------------.
. Drogovnjak . Debeljak . Pomlajenec .
.------------------.-------------------.-----------------.
. Povprečni prsni premer drevesa (cm) .
.------------------.-------------------.-----------------.
. Do 20 cm . Nad 20 do 40 cm . Nad 40 cm .
----------------------------------------------.------------------.-------------------.-----------------.
Naklon terena fbs(A) .
----------------------------------------------.------------------.-------------------.-----------------.
Blag - do 30% . 1,00 do 1,03 . 1,00 . 1,00 do 1,03 .
----------------------------------------------.------------------.-------------------.-----------------.
Strm - nad 30 do 50% . 1,00 do 1,06 . 1,00 do 1,03 . 1,00 do 1,06 .
----------------------------------------------.------------------.-------------------.-----------------.
Zelo strm - nad 50% . 1,00 do 1,11 . 1,00 do 1,08 . 1,00 do 1,11 .
----------------------------------------------.------------------.-------------------.-----------------.
Sneg fbs(B) .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
Sneg nad 30 cm . 1,00 do 1,08 .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
Sneg od 31 do 50 cm . 1,00 do 1,10 .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
Sneg nad 50 cm . 1,00 do 1,20 .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
Težka prehodnost fbs(C) .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
Težka prehodnost (skale, bloki, sortimenti in . .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
Popravki fbs(D), fbs(E) in fbs(F) veljajo samo za klasične žične žerjave .
-------------------------------------------------------------------------------------------------------.
Zelo visoke linije fbs(D) .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
. Višina nosilke (m) .
.------------------.-------------------.-----------------.
. 20-50 . 51-100 . nad 100 .
----------------------------------------------.------------------.-------------------.-----------------.
Dolžine linij do 300 m . 1,00 do 1,15 . 1,00 do 1,25 . 1,00 do 1,35 .
----------------------------------------------.------------------.-------------------.-----------------.
Dolžine linij do 900 m . 1,00 do 1,10 . 1,00 do 1,20 . 1,00 do 1,30 .
----------------------------------------------.------------------.-------------------.-----------------.
Dolžine linij nad 900 m: . 1,00 do 1,05 . 1,00 do 1,15 . 1,00 do 1,25 .
----------------------------------------------.------------------.-------------------.-----------------.
Dvignjeno čelo / moč vitla fbs(E) .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
Spravilo z dvignjenim čelom . 0,85 do 1,00 .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
Vitli z močjo nad 45 kW . 0,90 do 1,00 .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
Naklon linije fbs(F) .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
Naklon linije pod 20% . 1,00 do 1,10 .
----------------------------------------------.--------------------------------------------------------.
Naklon linije nad 60% . 1,00 do 1,05 .
-------------------------------------------------------------------------------------------------------.
5.4 Omejitve
Normativi spravila lesa z žičnimi napravami so uporabni za normiranje spravila
lesa iglavcev in listavcev v povprečnih razmerah, kot so opredeljene v
preglednici 5.4. Zmnožek koeficientov popravkov osnovnega normativa lahko
doseže največ vrednost 1,5 (50%), vendar med popravke ne štejemo popravkov zaradi
drugačne velikosti delavne skupine.
5.5 Skupni normativi in norme za spravilo lesa in prestavljanje naprav
Skupno normo spravila lesa, v katero vključimo tudi čase za prestavljanje
linij, uporabimo v primerih, kadar imamo na delovišču večje število linij s
podobnimi značilnostmi (naklon terena, dolžina linij, število vmesnih podpor).
V praksi pride to v poštev le pri večbobenskih žičnih žerjavih s stolpi, pri
katerih imamo na istem delovišču pogosto veliko število linij in pri katerih
so pahljačaste postavitve zelo pogoste. Najprej izračunamo skupni normativ in
iz njega dnevno normo.
Izračun skupnega normativa
NTSP (min/t) = NTS + NTP
NTS = normativ spravila lesa (min/t),
NTP = normativ prestavljanja naprave (min/t).
Ena linija
NTP (min/t) = TMDU*60/KON
TMDU = trajanje postavljanja in razstavljanja naprave (ur),
KON = količina lesa na liniji (t).
Več linij
NTP (min/t) = Vsota (TMDUi * 60) / Vsota (KONi),
TMDUi = trajanje postavljanja in razstavljanja naprave na posamezni liniji,
KONi = količina lesa na posamezni liniji (t).
Izračun skupne norme za spravilo lesa in prestavljanje naprav
NKSP (t/dan) = 480/NTSP
6 Gradnja gozdnih vlak
6.1 Sestava normativov
Normativi za gradnjo gozdnih vlak veljajo za dve osnovni tehnologiji in sicer
za:
- ročno gradnjo, pri kateri vrtanje minskih vrtin glede na zahtevnost
(kategorijo vlake) opravimo s prenosnim ročnim vrtalnim kladivom, pod panji ali
zemljo pa pripravimo mesta za namestitev razstreliva z lomilnim drogom.
Poravnavo razminirane vlake opravimo z ročnim orodjem (kramp, lopata, lomilni
drog),
- strojno gradnjo, pri kateri vrtanje minskih vrtin opravimo kot pri ročni
gradnji, samo poravnavo razminirane vlake pa opravimo z ustreznim strojem
(buldožer, bager).
Vsaka tehnologija zajema različna opravila, kar je odvisno od načina izvajanja
gradnje in od talne podlage, v kateri gradimo vlako (mehka ali kamnita podlaga).
Za mehko talno podlago veljajo tereni, kjer talno podlago sestavljajo zemljine
ali grušč in pri izvedbi zemeljskih del hribine ni treba minirati. H kamniti
podlagi prištevamo terene, ki jih sestavljajo kamnine, ki jih je pred
zemeljskimi deli potrebno razdrobiti (z miniranjem ali mehansko - s
hidravličnim kladivom).
Pred začetkom same gradnje mora biti gradbišče ustrezno pripravljeno, kar
pomeni ustrezno izsekan pas gozda v pasu trase vlake glede na naklon terena,
odstranjeni morajo biti gozdni lesni sortimenti in gradbišče očiščeno sečnih
ostankov.
Gradnja vlak lahko poteka kot novogradnja ali kot rekonstrukcija že obstoječe
vlake (npr. kolovoza). Ker je obseg dela pri posamezni obliki gradnje zelo
različen, so v normativih upoštevane različne kategorije vlak in sicer pri ročni
gradnji 3 kategorije, pri strojni gradnji na mehki podlagi 2 kategoriji in na
kamniti podlagi 5 kategorij. Za vsako kategorijo so navedene osnovne vrednosti
posameznih parametrov:
- število vrtin po tekočem metru vlake,
- delež dolžine vlake, kjer so potrebna zemeljska dela,
- prečni naklon terena,
- delež kamnitosti.
Širina vlake je prilagojena terenu, zahtevam spravilnih sredstev in znaša v
normalnih razmerah 3,0 m.
Normativi veljajo za normalno gradbeno sezono (brez snega oziroma le toliko, da
ne predstavlja ovire pri delu).
Omenjeni normativi ne veljajo v naslednjih primerih:
- razmere na trasi vlake so drugačne, kot so navedene vrednosti posameznih
parametrov v opisu kategorije vlak,
- odkop na trasi vlake je večji kot 2 m3 po tekočem metru,
- razmere na trasi so izjemne (blato, močvirje, ipd.).
6.2 Osnovni normativi
Normativ zajema porabo časa za delo enega delavca. Delo minerja ni vključeno v
normativ. Vrtalci so dolžni sodelovati kot pomočniki pri miniranju za pomožna
dela (prenašanje razstreliva, zavarovanje minskega polja itd.). Normativ zajema
pripravljalno zaključne čase in vse normalne zastoje med delom.
6.2.1 Ročna gradnja vlak
Zajema pripravo minskih vrtin s prenosnim ročnim vrtalnim kladivom ali lomilnim
drogom, polnjenje minskih vrtin, zavarovanje in aktiviranje minskega polja,
žaganje panjev in korenin ter poravnavo razminirane vlake s krampom, lopato ali
lomilnim drogom. Ločimo tri kategorije vlak:
I. kategorija:
Že obstoječe vlake, kjer je potrebno vrtati od 1 do 1,5 vrtine na 1 m vlake,
poravnava na 20-30% dolžine vlake, žaganje panjev.
II. kategorija:
Že obstoječe ali vlake na novo, kjer je potrebno vrtati od 1,5-2,0 vrtine na 1m
vlake, poravnava na 40-50% dolžine, naklon terena 10-15%, žaganje panjev.
III. kategorija:
Že obstoječe ali vlake na novo, kjer je potrebno vrtati nad 2,0 vrtine na 1m
vlake, naklon terena 10-20%, poravnava na 50-70% dolžine vlake, žaganje panjev.
Povprečna globina vrtin 30-50 cm, z vrtalnim strojem in lomilnim drogom.
Preglednica 6.1: Ročna gradnja vlak
-----------------------------------------------------------------
Kategorija vlake min/m Norma
v 8 urah
-----------------------------------------------------------------
I 6,84-8,54 56-70 m
II 12,80 38 m
III 19,20 25 m
-----------------------------------------------------------------
6.2.2 Strojna gradnja vlak
Zajema: pripravo vlake za strojno gradnjo (priprava minskih vrtin glede na
kategorijo vlake s prenosnim ročnim vrtalnim kladivom ali lomilnim drogom,
miniranje hribine in panjev s premerom nad 20 cm) ter
poravnavo razminirane vlake z ustreznim strojem (odkop hribine, premik in
vgraditev hribine v telo vlake ter odstranitev panjev).
6.2.2.1 Gradnja na mehki talni podlagi
Kategoriji vlak:
I. kategorija:
Že obstoječe vlake, kjer je potrebno vrtati do 0,2 vrtine na 1m vlake, prečni
naklon terena 5-15%, v pretežnem delu trase je zemljina in grušč, kamnitost
do 10%.
II. kategorija: Že obstoječe vlake ali na novo, kjer je potrebno vrtati od
0,3-0,5 vrtine na 1m vlake, prečni naklon terena 10-20%, kamnitost 10-35%,
posamezni panji.
Priprava vlake za strojno gradnjo:
Preglednica 6.2: Časovni normativi za miniranje panjev - priprave vlake za
strojno gradnjo vlak na mehki podlagi
-----------------------------------------------------------------
Kategorija vlake min/m Norma
v 8 urah
-----------------------------------------------------------------
I 1,16 414 m
II 3,24 148 m
-----------------------------------------------------------------
Poravnava vlake s strojem:
Preglednica 6.3: Strojna poravnava vlak na mehkem terenu
-----------------------------------------------------------------
Vrsta stroja ur/m3
-----------------------------------------------------------------
Buldožer (moč 70 kW) 0,091
Buldožer (moč 100 kW) 0,082
Bager (kapaciteta žlice 0,6m3) 0,094
Bager (kapaciteta žlice 1,0m3) 0,063
-----------------------------------------------------------------
6.2.2.2 Gradnja na kamniti talni podlagi
Kategorije vlak:
I. kategorija:
Že obstoječe vlake, kjer je potrebno vrtati do 0,2 vrtine na 1m vlake, prečni
naklon terena 5-15%, v pretežnem delu trase je zemljina in grušč, kamnitost
do 10%.
II. kategorija:
Že obstoječe vlake ali vlake na novo, kjer je potrebno vrtati od 0,3-0,5 vrtine
na 1m vlake, prečni naklon terena 10-20%, kamnitost 10-35%, posamezni panji.
III. kategorija:
Na novo trasirane vlake, kjer je potrebno vrtati od 0,5-1,5 vrtine na 1m vlake,
prečni naklon terena 10- 25%, kamnitost 30-60%, posamezni panji.
IV. kategorija:
Na novo trasirane vlake, kjer je potrebno vrtati nad 1,5 vrtine na 1 m vlake,
prečni naklon terena 15-35%, kamnitost 40-70%, posamezni panji.
V. kategorija:
Na novo trasirane vlake, kjer je potrebno vrtati nad 2,0 vrtine na 1m vlake.
Povprečni naklon terena 20-45%, kamnitost 70-90%, posamezni panji.
Povprečna globina vrtin za I., II., III. kategorijo znaša 40-60 cm; za IV. in
V. kategorijo pa 50-75 cm.
Priprava vlake za strojno gradnjo:
Preglednica 6.4: Časovni normativi za pripravo na strojno gradnjo vlak na
kamniti talni podlagi
-----------------------------------------------------------------
Kategorije vlak min/m Norma
v 8 urah
-----------------------------------------------------------------
I 1,16 414 m
II 3,24 148 m
III 10,30 47 m
IV 14,82 32 m
V 28,23 17 m
-----------------------------------------------------------------
Poravnava vlake s strojem:
Preglednica 6.5: Strojna poravnava vlak na kamnitem terenu
-----------------------------------------------------------------
Vrsta stroja ur/m3
-----------------------------------------------------------------
Buldožer (moč 70 kW) 0,069
Buldožer (moč 100 kW) 0,062
Bager (kapaciteta žlice 0,6m3) 0,104
Bager (kapaciteta žlice 1,0m3) 0,059
-----------------------------------------------------------------
6.3 Popravki osnovnih normativov
6.3.1 Popravki osnovnih normativov pri ročni gradnji vlak
Popravki veljajo samo za I. kategorijo vlak, kjer se časovni normativ zaradi
slabših pogojev dela lahko poveča:
- do 10% zaradi večje kamnitosti,
- do 15% zaradi večjega števila vrtin po tekočem metru vlake,
- do 10% zaradi večjega naklona terena ali večje poravnave.
6.3.2 Popravki osnovnih normativov pri strojni gradnji vlak na mehkih terenih
Popravek zaradi neugodnih razmer (panji listavcev z žilavim lesom) - do 10%.
6.3.3 Popravki osnovnih normativov pri strojni gradnji vlak na trdih terenih
Pri pripravi vlake v kamniti podlagi se zaradi slabših pogojev dela normativ
časa lahko poveča za 20%, v izjemnih primerih največ do 30%, in sicer:
- do 10% zaradi večje kamnitosti,
- do 15% zaradi večjega števila vrtin po tekočem metru vlake,
- do 10% zaradi večjega naklona terena ali večje poravnave.
7 Gojenje in varstvo gozdov
7.1 Sestava normativov
Za zagotavljanje trajnega in optimalnega delovanja gozdov kot ekosistema, ter
trajnega uresničevanja vseh njihovih funkcij, je v gozdovih potrebna izvedba
ustreznih gojitvenih in varstvenih del. Med potrebna gojitvena dela spadajo vsa
dela za obnovo gozdov (priprava sestoja, priprava tal, sadnja, setev,
gnojenje), nego v mladju in gošči (čiščenje, rahljanje, reguliranje zmesi,
ravnanje ostrih robov) ter prva redčenja v letvenjakih in tanjših drogovnjakih.
Zaradi vedno večje ogroženosti našega okolja in s tem tudi prizadetosti gozdov,
ki so vse manj odporni proti boleznim, škodljivcem in ujmam, so v gozdovih
pogosto potrebna tudi ustrezna varstvena dela (postavitev pasti, lovnih dreves,
zaščita pred objedanjem in lupljenjem, varstvo pred požari).
7.1.1 Obnova gozdov
Dela pri obnovi gozdov v grobem delimo na dela, s katerimi olajšamo in
pospešimo naravno obnovo in dela za umetno obnovo. Če je le mogoče, sestoje
obnavljamo po naravni poti.
- Priprava sestoja za naravno obnovo. Odstranjujemo grmovnice in drevesca, ki
ovirajo nasemenitev in razvoj dobro zasnovanega vznika ali mladja, ki se
razrašča pod njimi. Posekani ostanki morajo biti pred tem odstranjeni z
nasemenjene ali že pomlajene površine. Težavnost dela je odvisna od gostote
grmovnic ali drevesc in od prehodnosti terena. Pri omenjenem delu uporabljamo
lahko motorno žago (10-30% delovnega časa) ali vejnik.
- Priprava tal za naravno nasemenitev ali setev. Opravljamo jo tam, kjer seme
zaradi goste prepletenosti korenin zeliščne plasti (predvsem trav) težko
vzkali. Upoštevamo semenska leta. Težavnost dela je odvisna od gostote in
debeline travne ruše. Delo opravljamo strojno, s priključkom na traktorju. Pri
ročnem delu obdelamo najmanj desetino površine, kot bi jo sicer obdelali s
strojem.
- Priprava tal za sajenje. Delo opravljamo po končnem poseku sestoja, ki ga
nameravamo umetno obnoviti. Posekamo tiste osebke iz polnilne in grmovne
plasti, ki jih ne moremo vključiti v nov sestoj in jih skupaj s sečnimi ostanki
starega sestoja zložimo v kupe ali vrste tako, da je dovolj prostora za sajenje.
Težavnost dela je odvisna od količine sečnih ostankov in od zaraščenosti z
grmovjem in pritalnim rastjem (npr. robida). Uporabljamo lahko motorno žago
(10-20% delovnega časa) in vejnik.
- Setev lahkih in sajenje težkih semen. Setev lahkih semen opravljamo na tleh,
ki smo jih prej pripravili, lahko pa sejemo tudi na nepripravljena tla. Večji
učinek dosežemo s sprotnim zagrinjanjem semen. Težka semena bukve, gradna, doba
in oreha sadimo v jamice.
- Sajenje v jamice. Normativi veljajo za sadike (smreka 2+2), ki so že na
terenu. Jamice morajo biti tako velike, da je v njih mogoče razprostreti
korenine. Kopljemo jih sproti ali pa so pripravljene že vnaprej. Težavnost je
odvisna od prekoreninjenosti, skeletnosti tal, zaraščenosti s travno rušo, od
prehodnosti terena in od velikosti in vrste sadik. Pri delu uporabljamo rovnico.
- Sajenje v zasek. Sadimo s križno motiko, tako da najprej zasekamo vzdolžno,
potem pa prečno in odgrnemo zajeti del tal. Pri sajenju pazimo, da korenine
niso obrnjene le v eno smer. Tako lahko sadimo le manjše sadike. Težavnost dela
je odvisna od prekoreninjenosti, skeletnosti tal in od prehodnosti terena.
- Strojno kopanje jamic. Na dovolj globokih tleh in na dobro prehodnem terenu
delo opravljata dva delavca s polžastim nastavkom (d = 30 cm) na motorni žagi
(do 40% delovnega časa). Na globokih tleh in na ravnini delamo jamice z
ustreznim priključkom na traktorju.
- Gnojenje. Z gnojenjem zmanjšamo možnost propada sadike in število potrebnih
obžetev. Umetno gnojilo potresemo v kolobarju okrog sadike.
Pri gojitvenih delih upoštevamo splošna določila varstva pri delu. Če delamo z
motorno žago, morata biti v skupini vsaj dva delavca.
7.1.2 Nega gozdov
Normativi obravnavajo tista dela v mladih in odraščajočih gozdovih ter v
prebiralnih gozdovih, s katerimi izboljšujemo rastišču in ciljem prilagojeno
sestojno zasnovo. Ta je izražena z razmerjem drevesnih vrst, z mehanično
stabilnostjo sestoja ter z vitalnostjo in kakovostjo osebkov.
Obžetev. Obžetev opravljamo praviloma v lijakih, če obstaja nevarnost
preraščanja robide ali srobota pa je treba obžeti celotno površino. Težavnost
dela je odvisna od gostote sajenja, enakomernosti razporeda sadik, vrste in
gostote rastlin, ki jih odstranjujemo, in prehodnosti terena. Dela lahko
posameznik s srpom, z vejnikom (v primeru, da odstranjujemo tudi olesenele
rastline), s koso (če je treba obžeti celotno površino) ali v izjemnih
primerih z motorno koso s krožnim nastavkom.
Nega mladja. Nega mladja je lažja od nege gošče, zato jo je smiselno opraviti
čim skrbneje. V nego mladja sodijo: uravnavanje zmesi, odstranjevanje
predrastkov in po potrebi rahlanje ter uravnavanje ostrih robov. Zaradi
pomembnih razlik pri delu obravnavamo ločeno nego naravnega in nego umetno
osnovanega mladja.
- Nega naravnega mladja. Težavnost dela je odvisna od gostote, potrebe po
uravnavanju zmesi oziroma razlik med dejansko in ciljno drevesno sestavo, od
navzočnosti predrastkov in ovijalk ter od prehodnosti terena. Največ delamo
z vejnikom, po potrebi pa tudi z lažjo motorno žago.
- Nega umetno osnovanega mladja. Težavnost dela je odvisna od gostote
zaraščenosti z grmovnicami in nezaželenimi ali nekakovostnimi drevesnimi
vrstami, od navzočnosti robide in srobota, od velikosti sadik in od prehodnosti
terena. Pogosteje kot pri negi naravnega mladja delamo z motorno koso s krožnim
nastavkom ali z lažjo motorno žago (8-15% delovnega časa), sicer pa uporabljamo
vejnik.
Nega gošče. V nego gošče sodijo: odstranjevanje silakov in drugih nezaželenih
osebkov v zgornjem sloju, uravnavanje zmesi ter pomoč pri preslojevanju. Zaradi
pomembnih razlik pri delu obravnavamo ločeno nego naravnih in nego umetno
osnovanih gošč.
- Nega naravnih gošč. Težavnost dela je odvisna od negovanosti v fazi mladja,
gostote, drevesne pestrosti oziroma od razkoraka med dejansko in ciljno
mešanostjo drevesnih vrst, od količine predrastkov in nekakovostnih osebkov,
od navzočnosti srobota in prehodnosti. Pretežno uporabljamo vejnik, po potrebi
tudi lahko motorno žago (8- 15% delovnega časa).
- Nega umetno osnovanih gošč. Težavnost dela je odvisna od negovanosti v fazi
mladja, količine grmovnic, nezaželenih vrst in panjevskih odganjkov ter od
navzočnosti robide in srobota. Pretežno delamo z lahko motorno žago
(10-20% delovnega časa), redkeje pa uporabljamo vejnik.
Nega letvenjaka. V normativih upoštevamo: gostoto sestoja, gostoto odkazila,
prehodnost in pestrost drevesnih vrst. Prežagovanje podrtih debel in gozdni red
sta obvezna samo pri iglavcih. V normativih ni vključeno delo strokovnjaka, ki
pred tem opravi odkazilo, kar velja tudi za nego drogovnjaka. Delamo z lažjo
motorno žago (30-40% delovnega časa).
Nega tanjšega drogovnjaka. Tanjši drogovnjak je opredeljen s povprečnim
premerom nosilcev funkcij do 20 cm. V normativih upoštevamo: povprečno odkazano
drevo, negovanost, gostoto odkazila in gostoto sestoja. Dnine so priznane kot
nadstrošek pri sečnji in izdelavi.
Obžagovanje. Zaradi povečanja vrednostnega prirastka obžagujemo nosilce funkcij
premera od 10 do 22 cm in to z ročno žago Sterzik ali s plezalno žago. Drevje
za obžagovanje mora biti označeno, sestoj pa preredčen. Težavnost dela je
odvisna od gostote in debeline vej, višine obžagovanja, prehodnosti terena in
vrste orodja, ki ga uporabljamo.
Negovalna dela v prebiralnem gozdu. Tovrstna dela združujejo elemente nege
mladja, gošče in letvenjaka. Izvajamo jih v prebiralnih gozdovih in tam, kjer
ni mogoče razlikovati razvojnih stopenj. Delamo z vejnikom in motorno žago
(10% delovnega časa).
7.1.3 Varstvo gozdov
Varstvo gozdov obsega več smiselno povezanih področij dela z namenom
preprečevanja in zatiranja rastlinskih bolezni in prenamnožitve populacij
žuželk, ki lahko porušijo biološko ravnotežje v gozdu, ter za preprečitev
drugih škod v gozdovih.
7.1.3.1 Varstvo pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci
- Postavitev pasti: Postavitev pasti za lovljenje podlubnikov poteka pod
vodstvom revirnih gozdarjev, ki skrbijo za pravilno postavitev, izvedbo in za
kontrolo pasti. V skupini delata dva delavca.
- Polaganje in izdelava lovnih debel, kupov in lubadark s škropljenjem. Drevo
posekamo, oklestimo, deblo poškropimo, veje pa zlagamo na kup in jih sproti
škropimo. V skupini delata dva delavca. Potrebno je upoštevati zahteve varstva
pri delu z nevarnimi snovmi.
- Polaganje in izdelava lovnih debel, kupov in lubadark s kurjenjem. Drevo
posekamo, oklestimo in veje ter vrhač zložimo na kup. Pred izletom podlubnikov
deblo olupimo na cerado in lubje odnesemo na kup, ki ga zažgemo. Če je drevo že
napadeno, ves postopek opravimo naenkrat, sicer pa v dveh delih. V skupini
delata dva delavca.
- Polaganje lovnih dreves. Drevesa samo posekamo in jih prepustimo napadu
podlubnikov. Ko se podlubniki zavrtajo v drevo, uporabimo tehnologijo zatiranja
s škropljenjem ali kurjenjem.
- Zatiranje karantenskih bolezni. Upoštevamo navodila strokovnjakov. Praviloma
za sečnjo in zlaganje uporabljamo enaka merila kot za tretjo alineo. V primeru
zahtevnejših opravil delo obračunavamo po času.
7.1.3.2 Varstvo pred divjadjo
Varstvo pred divjadjo je lahko posamezno ali skupinsko. Posamezno drevesca
varujemo s premazi, tulci, mrežami in s količenjem, skupinsko pa z ograjo.
- Zaščita sadik s premazom vršičkov iglavcev. Praviloma jeseni premazujemo
vršičke mladja z ustreznim zaščitnim sredstvom. Delo lahko opravlja posameznik,
ki mora biti opremljen z ustreznimi zaščitnimi rokavicami. Težavnost dela je
odvisna od prehodnosti terena in od gostote mladja.
- Zaščita sadik s količenjem. Sadika je zaščitena le, če ob njej stojita
najmanj dva kola. Koli naj bodo izdelani iz kostanjevega lesa ali smrekovih
vej. Možno je individualno delo.
- Individualna zaščita sadik listavcev s tulci ali mrežo. Sadike listavcev in
jelke lahko zaščitimo tako, da obnje zabijemo kol in jih obdamo s tulcem ali
plastično oziroma kovinsko mrežo. Možno je individualno delo.
- Individualna zaščita dreves v odraščajočih gozdovih pred obgrizovanjem in
lupljenjem. Drevesa (izbrance) zaščitimo s premazovanjem s kemičnimi sredstvi
ali z zasmolitvijo v vegetacijski dobi.
- Zaščita mladja z ograjo. Koli so pripravljeni, postaviti je potrebno ograjo
in napeti žico. Izdelati je treba ustrezne vhode v ograjeni prostor.
7.1.3.3 Varstvo pred požari
Gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek:
- Novogradnjo in rekonstrukcijo protipožarnih presek (trasiranje presek, posek
drevja in grmovja na trasi, strojna dela) opravljamo na podlagi normativov za
gradnjo gozdnih cest in vlak.
- Vzdrževanje protipožarnih presek. Strojno škropljenje s herbicidi po preseki.
Delo opravimo enkrat letno, obsega pa pripravo škropiva, delo strojnika in
obratovanje stroja ter ročno čiščenje in obsekovanje protipožarnih presek.
Težavnost dela je odvisna od zaraščenosti (obilica drevesnih in grmovnih vrst,
robide in visokih zelišč). Uporabljamo motorno žago, motorno koso s krožnim
nastavkom ali vejnik.
Gradnja in vzdrževanje protipožarnih zidov:
- Gradnja protipožarnih zidov obsega ročno pridobivanje kamna in graditev zidu.
Težavnost je odvisna od možnosti pridobivanja kamenja (oddaljenost od zidu in
težavnost izkopa kamenja z železnim drogom). Zid je 0,8 m širok in 0,8 m visok.
- Vzdrževanje protipožarnih zidov obsega ročno popravilo in zložitev kamenja v
zid. Težavnost dela je odvisna od obsega poškodbe zidu in od zaraščenosti.
Postavitev in obnova protipožarnih tabel:
- Postavitev protipožarnih tabel obsega dovoz materiala (drog, tabla, 0,03 m3
betona) in postavitev table.
- Pri obnovah protipožarnih tabel le te običajno zamenjamo. Veljajo norme za
postavitev, povečane za 2-3 krat, glede na obseg potrebnih del.
Preventivna protipožarna opazovalna služba
Delo se obračunava po času.
Gašenje požara
Delo se obračunava po času.
Zavarovanje požarišča
Delo se obračunava po času.
7.1.3.4 Druga dela pri varstvu
Izdelava stez. Steze so široke do 0,6 m. Dela lahko posameznik z ročnim orodjem.
Na težavnost dela vpliva predvsem skalovitost.
Vzdrževanje stez. Delo vsebuje vzdrževanje pohodnega dela steze in obsekavanje
grmovnega sloja ter vej. Delamo z ročnim orodjem.
Protierozijska zaščita. Opravljamo jo v manjših erozijskih območjih znotraj
gozdnega prostora. V poštev pridejo setev trave, popleti in podobno. Delo se
obračunava po času.
Izdelava in vzdrževanje gnezdilnic (valilnic). Gnezdilnice izdelujemo za
posamezne vrste ptic v območjih gozdov, kjer ni dovolj drevesnih dupel ali v
bližini naselij. Delo se obračunava po času.
Markiranje. Markiramo predvsem gozdne učne poti in evropske pešpoti. Delo se
obračunava po času.
Sanacija sestojev prizadetih zaradi naravnih ujm. Izdelujemo izkoreninjena
(izruvana), upognjena in polomljena drevesa. Vedno opravimo tudi gozdni red.
Delo se obračunava po času.
Biomeliorativna dela. Potrebna so za izboljšanje življenjskih in prehrambenih
razmer za rastlinojedo parkljasto divjad. Glavne skupine del so: košnja trave,
priprav pašnih površin za divjad, gnojenje travnikov, vzdrževanje gozdnega roba,
vodnih virov, kali ter kaluž. Delo se obračunava po času.
7.2 Osnovni normativi gojenja in varstva gozdov
Normativi so sestavljeni na podlagi izkušenj in evidenc učinkov, ugotovljenih
pri obnovi, negi in varstvu gozdov. Pri gojitvenih delih upoštevamo splošna
določila varstva pri delu. Normativi veljajo za enega delavca. Pri delu z
motorno žago morata biti v skupini vsaj dva delavca.
7.2.1 Normativi obnove gozdov
Normativi zajemajo dela v zvezi z naravno ali umetno obnovo gozdov.
Preglednica 7.1: Časovni in količinski normativi za dela pri obnovi gozdov
---------------------------------------------------------------------------------------------------------.
Vrsta dela . Delovne . Enota . Normativ . Količina . Opis razmer .
. razmere . . ur/ha . kos/8 ur . .
-----------------------------------.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
Priprava sestoja za naravno obnovo . Lahke . 1 ha . do 16 . . Majhna zaraščenost .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Srednje . 1 ha . 16 - 28 . . Srednja zaraščenost .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Težke . 1 ha . 28 - 40 . . Velika zaraščenost .
-----------------------------------.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
Priprava tal za naravno nasemenitev. Lahke . 1 ha . do 16 . . Redka travna ruša manjše .
ali setev . . . . . debeline .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Srednje . 1 ha . 16 - 32 . . Srednje gosta travna ruša .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Težke . 1 ha . 32 - 48 . . Gosta in debelejša plast .
. . . . . travne ruše .
-----------------------------------.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
Priprava tal za sajenje . Lahke . 1 ha . do 24 . . Ohranjeni sestoji z .
. . . . . opravljenim gozdnim redom .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Srednje . 1 ha . 24 - 56 . . Ohranjeni sestoji z zmerno .
. . . . . količino ostankov ali .
. . . . . redkim grmovjem (ohranjeni .
. . . . . sestoji listavcev brez .
. . . . . gozdnega reda) .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Težke . 1 ha . 64 - 96 . . Grmišča z ostanki .
. . . . . ohranjenega sestoja ali .
. . . . . ohranjeni sestoji iglavcev .
. . . . . brez gozdnega reda .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Zelo . 1 ha . 96 - 120 . . Grmišča .
. težke . . . . .
-----------------------------------.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
Setev lahkih in sajenje težkih . a) . 1 ha . 4 . . Prosta setev .
semen .---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. b) . 1 ha . 16 - 24 . . Setev z zagrinjanjem .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. c) bukev. 1 ha . 250 . . Sajenje žiro 40 cm x 10 cm,.
. . . . . poraba 55 kg/ha .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. d) . 1 ha . 208 . . Sajenje želodov 40 cm x 20 .
. graden . . . . cm, poraba 530 kg/ha .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. e) dob . 1 ha . 208 . . Sajenje želodov 40 cm x .
. . . . . 20 cm, poraba 690 kg/ha .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. f) oreh . 1 ha . 15 . . Sajenje oreha 1,5 m x 1,5 .
. . . . . m, poraba 32 kg/ha .
-----------------------------------.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
Sajenje v jamice . Lahke . kos. . . 260 . Rahla tla, manjše sadike, .
. . . . . majhen nagib .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Srednje . kos. . . 200 . Plitva tla, večji nagib, .
. . . . . srednja prekoreninjenost .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Težke . kos. . . 160 . Skeletna ali skalovita tla,.
. . . . . velik nagib, močna .
. . . . . prekoreninjenost .
. .--------.----------.----------.----------------------------.
. . kos. . . 600 . Sajenje v vnaprej .
. . . . . pripravljene jamice .
. . . . . (manjše sadike) .
. .--------.----------.----------.----------------------------.
. . kos. . . 450 . Sajenje v vnaprej .
. . . . . pripravljene jamice .
. . . . . (velike sadike) .
-----------------------------------.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
Sajenje v zasek . Lahke . kos. . . 650 . Rahla tla, manjši nagib .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Srednje . kos. . . 400 . Delno prekoreninjena ali .
. . . . . skeletna tla .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Težke . - . . - . Sadimo v jamice .
-----------------------------------.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
Strojno kopanje jamic . M. žaga . kos. . . 900 . Lažje razmere .
.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
. Traktor . kos. . . 600 . Globoka tla na ravnini, .
. . . . . globina 30 cm, premer 30 cm.
-----------------------------------.---------.--------.----------.----------.----------------------------.
Gnojenje . Srednje . kos. . . 1000 . .
---------------------------------------------------------------------------------------------------------.
7.2.2 Normativi nege gozdov
Preglednica 7.2: Časovni in količinski normativi za dela pri negi gozdov
---------------------------------------------------------------------------------------------------------.
Vrsta dela . Delovne . Enota . Norma . Opis razmer .
. razmere . . ur . .
-----------------------------------.---------.--------.---------.----------------------------------------.
Obžetev . Lahke . 1 ha . 12 - 24 . Do 3000 sadik/ha, enakomeren razpored, .
. . . . trave, zeli .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Srednje . 1 ha . 24 - 40 . Malina, praprot, visoka zelišča, .
. . . . posamezni odganjki olesenelih rastlin .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Težke . 1 ha . 40 - 64 . Robida, srobot, zelo težka prehodnost, .
. . . . velik nagib, odganjki olesenelih .
. . . . rastlin .
-----------------------------------.---------.--------.---------.----------------------------------------.
Nega naravnega mladja . Lahke . 1 ha . Do 12 . Redki predrastki .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Srednje . 1 ha . 12 - 24 . Predrastki, grmovje .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Težke . 1 ha . 24 - 40 . Uravnavanje zmesi, srobot, robida .
-----------------------------------.---------.--------.---------.----------------------------------------.
Nega umetno osnovnega mladja . Lahke . 1 ha . 16 - 32 . Tanjše grmovje, manjše zaračenost .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Srednje . 1 ha . 32 - 48 . Srednja zaraščenost, sledi robide .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Težke . 1 ha . 48 - 64 . Močnejše grmovje, težka prehodnost, .
. . . . robida, srobot .
-----------------------------------.---------.--------.---------.----------------------------------------.
Nega naravnih gošč . Lahke . 1 ha . Do 24 . Vrstna monotonost, predhodna nega, .
. . . . majhna gostota, malo predrastkov .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Srednje . 1 ha . 24 - 48 . Pestrost drevesnih vrst, veliko .
. . . . podrastvkov in nezaželenih vrst .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Težke . 1 ha . 48 - 64 . Negovano, srobot, močni panjevski .
. . . . odganjki .
-----------------------------------.---------.--------.---------.----------------------------------------.
Nego umetno osnovanih gošč . Lahke . 1 ha . Do 24 . Malo grmovnic, malo nezaželenih vrst, .
. . . . dobra prehodnost, prej negovano .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Srednje . 1 ha . 24 - 48 . mehki listavci, leska, srednja .
. . . . prehodnost, nekaj robide in srobota .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Težke . 1 ha . 48 - 64 . Robida, srobot, velika preraščenost, .
. . . . slaba prehodnost, nenegovano, veliko .
. . . . različnih vrst .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Zelo . 1 ha . 65 - 72 . Veliko robide in srobota, zelo težka .
. težke . . . prehodnost, nenegovano .
-----------------------------------.---------.--------.---------.----------------------------------------.
Nega letvenjaka . Lahke . 1 ha . Do 24 . Majhna gostota, lahka prehodnost, .
. . . . listavci .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Srednje . 1 ha . 24 - 40 . Velika gostota listavcev, srednja .
. . . . prehodnost .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Težke . 1 ha . 40 - 56 . Velika gostota, pretežno iglast sestoj,.
. . . . zelo velika gostota listavcev .
-----------------------------------.---------.--------.---------.----------------------------------------.
Nega tanjšega drogovnjaka . Lahke . 1 ha . Do 12 . Odkazano drevo 0.10 - 0.15, negovano, .
. . . . majhna gostota .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Srednje . 1 ha . 12 - 24 . Odkazano drevo 0.06 - 0.10, srednja .
. . . . negovanost, srednja gostota .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Težke . 1 ha . 24 - 32 . Odkazano drevo pod 0.60, nenegovano, .
. . . . velika gostota .
-----------------------------------.---------.--------.---------.----------------------------------------.
Obžagovanje . Do 5,2 . 100 . 10 . Po že opravljenem predhodnem .
. m . kos. . . obvejevanju do 2 m, STERZIK žaga z .
. . . . dvema dolžinama ročajev, očala .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Do 9 m . 100 . 6 . S plezalno žago tipa KS31 .
. . kos. . . .
-----------------------------------.---------.--------.---------.----------------------------------------.
Negovalna dela v prebiralnem gozdu . Lahke . 1 ha . Do 12 . Uravnotežen prebiralni gozd .
.---------.--------.---------.----------------------------------------.
. Srednje . 1 ha . 12 - 14 . Sestoji s preveč poudarjeno funkcijo .
. . . . pomlajevanja .
---------------------------------------------------------------------------------------------------------.
7.2.3 Normativi varstva gozdov
Normativi zajemajo dela v zvezi z varstvom gozdov pred rastlinskimi boleznimi
in škodljivci, varstvom pred divjadjo in požari ter ostala varstvena dela v
gozdu.
7.2.3.1 Varstvo pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci
Preglednica 7.3: Normativi za varstvo gozdov pred podlubniki
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta dela Postopek Normativ - norma
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Postavitev pasti 8 pasti/8 ur
Polaganje in izdelava lovnih
debel in lubadark s Podiranje in kleščenje debla Velja NTS za sečnjo
škropljenjem Zlaganje lovnega kupa (veje) NTS * 0,40
Škropljenje 30 min/drevo
Prehodi 10 min/drevo
Polaganje in izdelava lovnih Sečnja z lupljenjem Velja NTS za sečnjo.
debel s kurjenjem Za lupljenje velja NTS * 0,7
Namestitev cerade in zložitev kupa NTS za sečnjo brez lupljenja * 0,50
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.2.3.2 Varstvo pred divjadjo
Preglednica 7.4: Normativi za varstvo gozdov pred divjadjo
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta dela Postopek Normativ - norma
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zaščita sadik s premazom Povprečna prehodnost, 3000 sadik/ha 10 ur/ha
vršičkov iglavcev Težka prehodnost, nad 3000 sadik/ha 10 ur/ha povečamo do 25%
Zaščita sadik s količenjem Izdelava kolov 200 kolov/8 ur
Zaščita sadik z dvema koloma 120 sadik/8 ur
Zaščita sadik s tremi koli 70 sadik/8 ur
Individualna zaščita sadik Zaščita s tulci 60 sadik/8 ur
listavcev s tulci (vključno s Zaščita s tulci - neugodni pogoji dela 45 sadik/8 ur
podpornim količkom) ali mrežo Zaščita s plastično mrežo 50 sadik/8 ur
Zaščita s kovinsko mrežo 25 sadik/8 ur
Individualna zaščita dreves v Listavci - kemična zaščita 1-2 min/drevo
odraščajočih gozdovih pred Iglavci - kemična zaščita 4-5 min/drevo
obgrizovanjem in lupljenjem Iglavci - zasmolitev 3 min/drevo
Zaščita mladja z ograjo (2 m) Klasična postavitev 8 m/8 ur
za divjad Klasična postavitev - samonosna mreža 12 m/8 ur
Škarjasta postavitev 20 m/8 ur
Zaščita mladja z ograjo (1,3 m) Klasična postavitev - samonosna mreža 20 m/8 ur
za živino Koli premera 7 do 12 cm 70 kolov/8 ur
Izdelava kolov za ograje Koli premera nad 12 do 20 cm 50 kolov/8 ur
(na skladišču)
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.2.3.3 Varstvo pred požari
Preglednica 7.5: Normativi del pri varstvu pred požari
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta dela Postopek Normativ - norma
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Graditev in vzdrževanje Novogradnjo in rekonstrukcijo protipožarnih presek Veljajo normativi
protipožarnih presek (trasiranje presek, posek drevja in grmovja na trasi, za gradnjo gozdnih
strojna dela) prometnic
Vzdrževanje protipožarnih presek Delavec: 4 ure/km
Traktor: 4 ure/km
Herbicid: 3 l/km
Ročno čiščenje in obsek protipožarnih presek 200-300 m/8 ur
Graditev in vzdrževanje Graditev protipožarnih zidov 2-6 m/8 ur
protipožarnih zidov
Vzdrževanje protipožarnih zidov 20-60 m/8 ur
Postavitev in obnova
protipožarnih tabel Lahke delovne razmere 6 tabel/8 ur
Srednje delovne razmere 4 table/8 ur
Težke delovne razmere 2 tabli/8 ur
Protipožarna opazovalna Delo se obračunava po
služba času
Gašenje požara Delo se obračunava po
času
Zavarovanje pogorišča Delo se obračunava po
času
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
7.2.3.4 Druga dela pri varstvu
Preglednica 7.6: Normativi vzdrževanja stez in poti
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta dela Razmer - postopek Normativ - norma
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Izdelava stez Ugodne razmere 40 m/8 ur
Manj ugodne razmere 32 m/8 ur
Vzdrževanje stez Ugodne razmere 300 m/8 ur
Manj ugodne razmere 200 m/8 ur
Markiranje in vzdrževanje poti Dva delavca 5 km/8 ur
En delavec 3 km/8 ur
Protierozijska zaščita Delo se obračunava po času
Izdelava in vzdrževanje gnezdnic Delo se obračunava po času
Sanacija sestojev prizadetih Delo se obračunava po času
zaradi ujm
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Preglednica 7.7: Normativi za biomeliorativna dela
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta dela Postopek Normativ - norma
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Košnja S koso 20 ur/ha
Z motorno koso 8 ur/ha
Z rotacijsko traktorsko kosilnico 2 uri/ha
Z grebensko traktorsko kosilnico 3 ure/ha
Spravilo sena z odvozom Z nakladalko 16 ur/ha
Priprava pasišč za divjad Ravnanje (buldožer Fiat AD 14) 20-24 ur/ha
Frezanje 2 uri/ha
Ročna setev * 4 ure/ha
Gnojenje travnikov Ročno ** 8 ur/ha
S traktorjem 2 uri/ha
Vzdrževanje gozdnega roba 40 ur/ha
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
*Poraba travne mešanice: 35 kg/ha.
**Poraba gnojila NPK 10:30:20 ali NPK 8:26:26; 300-400 kg/ha.
7.3 Popravki osnovnih normativov
7.3.1 Popravki normativov pri obnovi gozdov
Priprava tal za sajenje: V izjemnih razmerah (velika količina sečnih ostankov,
močna zaraščenost z grmovjem in pritalnim rastjem), je normativ časa lahko
večji za 25%.
Sajenje v jamice: Pri sadikah, ki so višje od enega metra in pri sajenju na
skalovitem terenu, je normativ časa lahko večji za 20%, pri sajenju večih
drevesnih vrst hkrati za 10%, pri spopolnitvah pa za 25%.
Sajenje v zasek: Pri spopolnitvah normativ časa povečamo za 25%.
7.3.2 Popravki normativov pri negi gozdov
Obžetev: V zelo težkih razmerah (zelo visoka zelišča, velika gostota sajenja,
močno odganjanje robide) normativ časa povečamo do 25%.
Nega umetno osnovanih gošč: V izjemnih razmerah lahko normativ časa povečamo
do 25%.
Nega letvenjaka: V izjemnih razmerah (npr. za redčenje letvenjakov črnega bora
na Krasu) lahko normativ časa povečamo do 25%.
Nega tanjšega drogovnjaka: V primeru izjemno težkega spravila lahko normativ
časa povečamo do 25%.