Uradni list

Številka 42
Uradni list RS, št. 42/2016 z dne 17. 6. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 42/2016 z dne 17. 6. 2016

Kazalo

1847. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora, stran 6325.

  
Na podlagi 17., 56., 72., 76. in 206. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K 
o izvrševanju kazni zapora 
I. SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(vsebina) 
Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje kazni zapora, mladoletniškega zapora in kazni zapora, izrečene po drugih predpisih, ki se v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod).
2. člen 
(varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin obsojenca) 
Osebe, ki obravnavajo obsojenca med prestajanjem kazni zapora ves čas zagotavljajo in varujejo njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, še posebno skrb pa posvečajo varstvu njegovih pravic in dostojanstva pri postopku oddaje urina, postopku preizkusa prisotnosti alkohola, uresničevanju verske svobode ter nameščanju in zagotavljanju bivanjskih pogojev.
II. POZIVANJE OBSOJENCA NA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA 
3. člen 
(posredovanje listin) 
(1) Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, pošlje okrožnemu sodišču, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji (v nadaljnjem besedilu: pristojno okrožno sodišče), listine iz kazenskega spisa: pravnomočno odločbo, ki naj se izvrši; izpisek iz kazenske evidence; psihološko ali psihiatrično izvedeniško mnenje in socialno poročilo.
(2) Če je obsojenec zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič (v nadaljnjem besedilu: obsojenec, ki je zaščitena oseba), pošlje sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, listine iz prejšnjega odstavka tudi enoti, pristojni za zaščito ogroženih oseb, kot jo določa zakon, ki ureja zaščito prič (v nadaljnjem besedilu: enota).
4. člen 
(obveščanje o pozivu za nastop kazni) 
(1) Pristojno okrožno sodišče pošlje zavodu, v katerem bo obsojenec prestajal kazen, izvod poziva za nastop kazni zapora in kopije listin iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Če je obsojenec zaščitena oseba, zavodu kopije listin posreduje enota.
(3) Izvod poziva za nastop kazni zapora prejme tudi obsojenec, ki je v priporu ali na prestajanju kazni zapora.
(4) Pristojno okrožno sodišče pozove obsojenca, ki je zaščitena oseba, na prestajanje kazni prek enote. Enota v sodelovanju z Generalnim uradom Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: generalni urad) zagotovi, da obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu, ki ima pogoje za zagotovitev njegove varnosti.
5. člen 
(nastop kazni) 
(1) Če obsojenec ne nastopi kazni na dan, ki je določen v pozivu za nastop kazni, zavod v treh dneh o tem obvesti pristojno okrožno sodišče.
(2) Če je obsojenec prišel na prestajanje kazni zapora na drug dan, kot je določeno v pozivu, ga zavod sprejme.
(3) Če je obsojenec, ki ni nastopil kazni na dan, ki je določen v pozivu za nastop kazni, zaščitena oseba, se o tem ne glede na prvi odstavek tega člena obvesti enoto, ki poskrbi, da obsojenec nastopi kazen zapora.
III. SPREJEM OBSOJENCA V ZAVOD 
6. člen 
(dopustnost sprejema) 
(1) Zavod sprejme obsojenca na prestajanje kazni zapora, če obsojenec predloži svoj izvod poziva za prestajanje kazni.
(2) Obsojenca, ki poziva nima pri sebi, se sprejme, če ima zavod svoj izvod poziva. Če zavod nima svojega izvoda poziva, obsojenca sprejme na prestajanje kazni, če pri pristojnem okrožnem sodišču ugotovi, da je bil poziv za nastop kazni zapora že odposlan. V tem primeru zavod zabeleži poizvedbo na sodišču.
7. člen 
(ugotavljanje istovetnosti) 
(1) Ob prihodu obsojenca v zavod se najprej ugotovi istovetnost s primerjanjem osebnih podatkov obsojenca iz poziva za nastop kazni, s podatki na osebni izkaznici ali drugih javnih listinah, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti istovetnost.
(2) Če istovetnosti ni mogoče ugotoviti na način iz prejšnjega odstavka, se jo lahko ugotavlja s preverjanjem podatkov s pomočjo drugih oseb, listin, podatkov iz evidenc po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, ali s primerjavo po fotografijah.
(3) V primeru suma, da prestajanja kazni zapora ni nastopila oseba, ki bi morala nastopiti kazen zapora, ali v primeru, da istovetnosti ni mogoče ugotoviti na načine iz prvega in drugega odstavka tega člena, zavod obvesti pristojno policijsko postajo, da ugotovi istovetnost osebe.
(4) Če oseba iz prejšnjega odstavka ni obsojenec, ki bi moral nastopiti kazen zapora, zavod o tem obvesti pristojno okrožno sodišče.
(5) Istovetnost obsojenca, ki je zaščitena oseba, se ugotavlja v sodelovanju z enoto. Delavci zavoda varujejo tajnost podatkov o obsojencu, ki je zaščitena oseba, v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje podatkov.
8. člen 
(obveščanje o nastopu) 
(1) Zavod o nastopu prestajanja kazni zapora v osmih dneh obvesti pristojno okrožno sodišče in sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ter v 15 dneh center za socialno delo, ki je pristojen po predpisih o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: pristojni center).
(2) O nastopu prestajanja kazni zapora obsojenca, ki je zaščitena oseba, zavod obvesti sodišči iz prejšnjega odstavka prek enote. O nastopu kazni obsojenca, ki je zaščitena oseba, se pristojnega centra ne obvešča.
(3) Zavod v 15 dneh o nastopu kazni zapora obsojenca, ki je tuji državljan ali oseba brez državljanstva, obvesti konzularne organe njegove države oziroma institucijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njegove interese, če obsojenec s tem pisno soglaša.
9. člen 
(nedovoljene stvari) 
(1) Obsojenec med prestajanjem kazni zapora ne sme imeti pri sebi:
– z zakoni ali sodnimi odločbami prepovedanih ali nedovoljenih stvari oziroma predmetov;
– orožja, imitacij orožja, eksploziva, streliva in drugih podobnih nevarnih stvari oziroma predmetov;
– stvari oziroma predmetov, primernih za napad, poskus pobega, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja, ter drugih podobnih predmetov;
– mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih sredstev, razen če so dovoljena s hišnim redom zavoda;
– alkohola in alkoholnih pijač;
– prepovedanih drog oziroma substanc iz drugega odstavka 63. člena in četrtega odstavka 236. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15; v nadaljnjem besedilu: nedovoljena psihoaktivna snov);
– pripomočkov za pripravo in uporabo snovi iz pete in šeste alineje tega odstavka;
– denarja v gotovinski obliki, ki presega znesek, dovoljen s hišnim redom;
– sredstev za slikovno in zvočno snemanje ter posameznih sestavnih delov teh stvari, če niso dovoljena s hišnim redom in
– stvari oziroma predmetov, ki onemogočajo varno in funkcionalno bivanje v zavodu in motijo druge obsojence.
(2) Stvari oziroma predmeti iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: nedovoljena stvar) se podrobneje določijo s hišnim redom zavoda.
10. člen 
(odvzem nedovoljenih stvari) 
Ob sprejemu v zavod se obsojencu nedovoljene stvari odvzamejo in se z njimi ravna v skladu z 92. členom tega pravilnika.
11. člen 
(higienski ukrepi) 
Ob sprejemu v zavod se obsojenec oprha. Po potrebi se odredijo tudi dezinfekcija oziroma dezinsekcija in drugi higienski ukrepi.
12. člen 
(ravnanje z oblačili) 
(1) Oblačila in obutev, v katerih je prišel obsojenec na prestajanje kazni zapora, se po potrebi razkužijo.
(2) Če obsojenec nima primernih oblačil, kot jih določa 28. člen tega pravilnika ali obutve, mu te zagotovi zavod. Če obsojenec želi, se mu njegova oblačila in obutev vrnejo, sicer pa se v zavodu shranijo.
13. člen 
(pridobivanje podatkov od pristojnega centra) 
(1) Zavod pošlje pristojnemu centru zaprosilo za podatke o obsojencu, če oceni, da je to potrebno za sestavo obsojenčevega osebnega načrta oziroma za načrtovanje in izvajanje aktivnosti in programov socialnega vključevanja obsojenca po odpustu.
(2) Pristojni center podatke pošlje zavodu v 30 dneh po prejemu zaprosila.
(3) O obsojencu, ki je zaščitena oseba, se podatki od pristojnega centra ne zbirajo.
14. člen 
(zdravstveni pregled) 
(1) Zdravnik, ki opravlja v zavodu zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), nemudoma po sprejemu, najkasneje pa naslednji dan po sprejemu, z obsojencem opravi razgovor in ga pregleda.
(2) Zdravnik pri pregledu ugotavlja morebitne poškodbe in druge zdravstvene posebnosti obsojenca ter jih dokumentira.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zdravstveni pregled obsojenca, ki se zglasi v zavodu zaradi prestajanja hišnega zapora, ne opravi.
15. člen 
(drugi ukrepi ob sprejemu) 
Zavod ob sprejemu obsojenca:
– pripravi oceno njegove samomorilne ogroženosti;
– preveri, ali pri njem obstaja zdravstveno stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje, pri čemer se upoštevajo tudi ugotovitve o samomorilni ogroženosti;
– oceni potrebo po pregledu pri psihiatru in potrebo po pregledu pri zdravniku specialistu;
– zabeleži posebnosti, ki so pomembne za namestitev in nadaljnjo obravnavo obsojenca, zlasti: invalidnost, podatek o tem, ali obsojenec kadi, morebitno ogrožanje ali motenje drugih obsojencev, ogroženost od drugih obsojencev, prilagoditvene težave, potreba po razgovoru s psihologom ali drugim svetovalcem, socialne težave;
– od obsojenca pridobi izjavo o tem, koga naj zavod obvesti v primeru njegove hospitalizacije ali smrti.
16. člen 
(fotografiranje in odvzem prstnih odtisov) 
Zavod obsojenca po sprejemu fotografira. Obsojenčeva fotografija se shrani v njegovem osebnem spisu. Obsojenca se fotografira tudi na vsakih pet let prestane kazni zapora oziroma ob bistvenih spremembah njegovega videza.
IV. POSTOPEK Z OBSOJENCEM V SPREJEMNEM OBDOBJU 
17. člen 
(bivanje) 
(1) V sprejemnem obdobju obsojenci bivajo v prostorih, ki so praviloma ločeni od prostorov ostalih obsojencev.
(2) Prostor iz prejšnjega odstavka se za obsojenca, ki je zaščitena oseba, določi v sodelovanju z enoto.
18. člen 
(strokovna skupina) 
(1) Naloge strokovne skupine opravljajo strokovni delavci: psiholog, pedagog, socialni delavec, učitelj praktičnega pouka in delavec zdravstvene stroke, ki je zaposlen v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavec zavoda). Pri nalogah strokovne skupine sodelujeta tudi delovni inštruktor in predstavnik pravosodnih policistov.
(2) Za obravnavo obsojenca, ki je zaščitena oseba, se strokovna skupina sestavi v skladu z usmeritvami enote, katere predstavnik tudi sodeluje v strokovni skupini.
19. člen 
(naloge strokovne skupine v sprejemnem obdobju) 
(1) Strokovna skupina v sprejemnem obdobju:
– preveri oceno obsojenčeve samomorilne ogroženosti;
– pouči obsojenca o njegovih pravicah in obveznostih na prestajanju kazni zapora, življenju in delu v zavodu ter mu poda potrebna pojasnila in nasvete;
– seznani obsojenca s predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij in hišnim redom zavoda;
– pridobi in dopolni že obstoječo dokumentacijo v obsojenčevem osebnem spisu;
– predlaga napotitev obsojenca na zdravstveni pregled zaradi ugotavljanja zdravstvenih sposobnosti za razporeditev na delo;
– zbere podatke o obsojenčevi osebnosti in druge podatke, ki so potrebni za sestavo obsojenčevega osebnega načrta;
– pripravi oceno potreb in tveganj obsojenca za čas prestajanja kazni zapora in po odpustu;
– predlaga napotitev obsojenca v skladu z drugim odstavkom 30. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15);
– sestavi osebni načrt in ga obsojencu ponudi v podpis.
(2) Strokovna skupina v obsojenčevem osebnem načrtu zabeleži podatke o:
– namestitvi obsojenca,
– režimu prestajanja kazni,
– stikih z ožjimi družinskimi člani in drugimi osebami,
– oblikah in programih obravnave obsojenca,
– izobraževanju in prostočasnih aktivnostih,
– delu,
– ugodnostih in
– načrtu socialnega vključevanja.
(3) Podatke iz četrte in šeste alineje prvega odstavka tega člena o obsojencu, ki je zaščitena oseba, zagotovi enota.
V. BIVALNI IN DRUGI PROSTORI 
20. člen 
(sobe) 
(1) Obsojenci bivajo v dnevnih prostorih, spijo pa v enoposteljnih ali večposteljnih sobah.
(2) Sobe morajo biti svetle, suhe in zračne.
(3) Sanitarije so obsojencem vsak čas dostopne.
21. člen 
(nameščanje) 
(1) Če prostorske možnosti to omogočajo, se v samskih sobah zagotovi 9 m2 površine, v večposteljnih sobah pa 7 m2 površine vsakemu obsojencu.
(2) Zavodi ravnajo v skladu z normativom iz prejšnjega odstavka pri novogradnjah in izračunu prostorske zmogljivosti zavoda ter si prizadevajo ravnati v skladu s tem normativom tudi pri adaptacijah obstoječih objektov.
(3) Zavod obsojenca, ki je zaščitena oseba, namesti tako, da ne pride v stik z drugimi obsojenci, razen če glede na odločitve komisije in usmeritev enote za njegovo zaščito to ni potrebno.
22. člen 
(oprema v sobah) 
(1) V sobah so omare, v katerih obsojenci hranijo stvari, ki jih smejo imeti med prestajanjem kazni zapora pri sebi.
(2) Vsak obsojenec ima svojo posteljo, ki je opremljena z vložkom, dvema rjuhama ali prevlekama, blazino in potrebnim številom odej.
(3) Posteljnina se zamenja najmanj vsakih 14 dni.
23. člen 
(skrb za prostore) 
(1) Obsojenci skrbijo, da so njihove sobe pospravljene in prezračene.
(2) Obsojenci v okviru dolžnosti iz 51. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) opravljajo vsa dela v zavodu, ki so potrebna za vzdrževanje reda in čistoče v sobah, delovnih in drugih prostorih, na dvoriščih in v okolici zavoda.
24. člen 
(režim prestajanja kazni) 
(1) Glede na stopnjo varovanja in omejevanja svobode gibanja obsojenec kazen zapora prestaja v zaprtem režimu, polodprtem režimu ali odprtem režimu.
(2) Režimi se razlikujejo zlasti glede na naslednje kriterije: stopnja nadzora nad obsojencem, spremljanje obsojenca ob izhodu iz zavoda ter število ugodnosti prostih izhodov, ki jih je obsojenec lahko deležen.
(3) Stopnja nadzora nad obsojenci je:
– v zaprtem režimu višja, obsojence se redno nadzoruje, na delo zunaj zavoda pa odhajajo praviloma pod nadzorom pravosodnih policistov;
– v polodprtem režimu nižja, obsojence se občasno nadzoruje, na delo odhajajo sami in med delom niso redno nadzorovani;
– v odprtem režimu najnižja, obsojence se občasno nadzoruje, prosto se gibajo v okolici zavoda ali oddelka, ki se določi s hišnim redom zavoda, na delo odhajajo sami in se jih med delom ne nadzoruje redno.
(4) Na sodišče in druge državne institucije, v zdravstvene zavode in institucije, ki so pomembne za izvajanje obsojenčevega osebnega načrta, praviloma odhajajo obsojenci:
– v zaprtem režimu v spremstvu pravosodnih policistov;
– v polodprtem in odprtem režimu brez spremstva pravosodnih policistov.
(5) Pri odločanju o podelitvi ugodnosti prostega izhoda se glede na režim obsojenca uporablja 77. člen tega pravilnika.
(6) Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v različnih režimih, so med seboj ločeni, razen če za zagotavljanje varnosti to ni nujno potrebno.
(7) Direktor zavoda s hišnim redom podrobneje določi način izvrševanja določb tega člena.
25. člen 
(oddelki zavoda) 
(1) Zavod glede na svoje prostorske zmožnosti lahko oblikuje posebne prostore ali oddelke za obsojence, ki kazen zapora prestajajo v enakem režimu.
(2) V zaprtih oddelkih so prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, zaklenjeni, če je to nujno potrebno za zagotavljanje varnosti.
(3) Prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, se v polodprtih oddelkih praviloma ne zaklepajo. Vhodna vrata polodprtega oddelka so praviloma zaklenjena le v nočnem času.
(4) Odprti oddelki niso opremljeni z arhitekturnimi in tehničnimi ovirami za preprečitev bega, lahko pa imajo ograjo in elektronski sistem varovanja za preprečitev vstopa v območje oddelka. Prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, se ne zaklepajo. Vhodna vrata odprtega oddelka se prek noči praviloma zaklepajo.
VI. PREHRANA OBSOJENCEV 
26. člen 
(zagotavljanje prehrane) 
(1) Obsojenci dnevno dobijo tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo.
(2) Prehrana je uravnotežena, pestra in prilagojena dnevnim energijskim potrebam obsojencev.
(3) Jedilnik se objavi za najmanj teden dni vnaprej.
(4) Ustreznost prehrane se ugotavlja tudi tako, da pred delitvijo obroka jed poskusi direktor zavoda ali delavec zavoda, ki ga on določi.
(5) Obsojencem, ki delajo v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, in obsojencem, ki delajo v okviru delovne terapije, zavod zagotovi dodatni obrok hrane za vsak dan, ko delajo. Dodatni obrok je pripravljen v skladu s priporočili normativov za prehrano glede na vrsto in telesno obremenjenost pri posameznih vrstah dela.
(6) Obsojenec, ki je zaščitena oseba, dobiva prehrano po postopku in na način, ki ga določi direktor zavoda v sodelovanju z enoto.
27. člen 
(prilagojena prehrana) 
(1) Obsojencu, ki določenih živil iz verskih ali drugih svetovnonazorskih prepričanj ne je, zavod pri posameznem obroku zagotovi ustrezno pripravljeno nadomestno živilo v skladu s svojimi zmožnostmi.
(2) Bolnemu obsojencu se zagotavlja hrana po navodilih zdravnika. Zavod obsojencu zagotavlja dietno hrano, ki jo predpiše zdravnik. Zdravnik preverja, ali se pri obsojencu v zvezi s pripravo hrane ravna v skladu z njegovimi navodili. O ugotovitvah poroča direktorju zavoda.
VII. OBLAČILA, OBUTEV IN OSEBNA HIGIENA OBSOJENCA 
28. člen 
(primernost oblačil) 
(1) Obsojenčeva oblačila po vrsti, vzorcu, kroju ali obrabljenosti ne smejo vzbujati pozornosti ali žaliti človekovega dostojanstva.
(2) Obsojenec dobi oblačila, ki so primerna letnemu času.
29. člen 
(zagotavljanje oblačil) 
(1) Obsojenec lahko nosi svoja oblačila in obutev, če so ta primerno vzdrževana.
(2) Obsojencu se na njegovo prošnjo lahko dodelijo oblačila in obutev, in sicer: en suknjič, dvoje hlač oziroma dvoje kril, dve srajci, pet spodnjih majic, pižama, pet spodnjih hlač, pet parov nogavic, eni nizki čevlji in eni natikači. Po potrebi se mu dodelijo še dodatna oblačila in pokrivalo.
(3) Nogavice se nadomestijo z novimi praviloma na šest mesecev, nizki čevlji in natikači na dve leti, osebno perilo in ostala oblačila pa enkrat letno.
30. člen 
(vzdrževanje oblačil) 
(1) Obsojenec skrbi, da so njegova oblačila in obutev vzdrževana in čista.
(2) Zavod zagotavlja pogoje, da se oblačila čistijo v zavodski pralnici najmanj enkrat mesečno, spodnje perilo in brisače pa najmanj enkrat tedensko.
31. člen 
(delovna obleka) 
(1) Obsojencu, ki dela, se zagotovijo oblačila, obutev in delovna zaščitna sredstva, ki ustrezajo higienskim in tehničnim predpisom o varstvu pri delu (v nadaljnjem besedilu: delovna obleka).
(2) Zavod zagotovi delovno obleko za obsojenca, ki dela na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, in obsojenca, ki dela v okviru delovne terapije. Za obsojenca, ki dela v gospodarskih dejavnostih zavoda, in obsojenca, ki dela pri pravnih ali fizičnih osebah zunaj zavoda, delovno obleko zagotovi delodajalec, pri katerem obsojenec dela.
(3) Obsojenec v času, ko ne dela, ne sme nositi delovne obleke.
32. člen 
(osebna higiena) 
(1) Zavod obsojencu omogoči prhanje najmanj dvakrat tedensko in tudi vsak dan, ko obsojenec dela.
(2) Obsojencu, ki nima sredstev za nakup osnovnih higienskih pripomočkov, te zagotovi zavod po seznamu artiklov, ki je določen s hišnim redom zavoda.
(3) Obsojencu se na njegovo prošnjo dodelita dve brisači, ki se nadomestita z novimi praviloma enkrat letno.
(4) Nadzor nad higieno obsojencev in higienskimi pogoji v zavodu opravljata zdravstveni delavec zavoda in delavec zavoda, ki ga izmed članov strokovne skupine določi direktor zavoda.
VIII. DELO OBSOJENCA 
33. člen 
(razporeditev na delo) 
Zavod obsojenca, ki je zaščitena oseba, razporedi na delo v soglasju in v skladu z usmeritvami enote.
34. člen 
(delo zunaj zavoda) 
Zaradi dela zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah sme biti obsojenec odsoten iz zavoda samo toliko časa, kolikor dejansko dela in kolikor je potrebno, da pride do delovnega mesta in nazaj.
35. člen 
(pogodba o delu zunaj zavoda) 
(1) Pogodba o delu obsojenca zunaj zavoda vsebuje opis dela, ki ga bo obsojenec opravljal, višino plačila oziroma način obračunavanja opravljenega dela, delovni čas, način prevoza obsojenca na delo in z dela, plačilo stroškov zdravstvenega pregleda zaradi ugotavljanja obsojenčevih delovnih zmožnosti, obveznosti glede varstva pri delu, način opravljanja nadzora pri delu nad obsojencem in dolžnost delodajalca, da obvešča zavod o kršitvi delovne discipline in drugih ugotovljenih nepravilnostih.
(2) V pogodbi se dogovori, da zavod odstopi od pogodbe, če so pri obsojencu naknadno ugotovljeni zdravstveni razlogi za prenehanje opravljanja dela ali če se ugotovi, da je njeno izvajanje škodljivo za izvajanje obsojenčevega osebnega načrta, nevarno za red in disciplino v zavodu, ali da iz drugih razlogov ni smotrno, da bi obsojenec še naprej delal zunaj zavoda.
(3) Če zavod odstopi od pogodbe o delu, razporedi obsojenca na delo v okviru možnosti zavoda.
36. člen 
(nesreča pri delu) 
(1) V primeru nesreče pri delu, v kateri je bil obsojenec telesno poškodovan, direktor zavoda ustanovi tričlansko komisijo izmed delavcev zavoda, ki imajo ustrezna znanja in izkušnje. Eden od članov komisije je zdravstveni delavec zavoda.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka razišče okoliščine, pomembne za ugotovitev vzrokov in posledic nesreče, ter druge okoliščine, ki so pomembne za morebitno uveljavljanje odškodnine zaradi posledic nesreče pri delu.
(3) Komisija o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, s katerim seznani direktorja zavoda.
37. člen 
(odmera letnega dopusta) 
(1) Število dni letnega dopusta se obsojencu določi januarja za preteklo koledarsko leto. Če bo obsojenec odpuščen s prestajanja kazni zapora med koledarskim letom, se mu določita dva dneva letnega dopusta za vsak polni mesec dela. Če je v prvem ali zadnjem mesecu delal najmanj deset dni, se mu za vsak tak mesec določi po en dan dopusta.
(2) Število dni letnega dopusta določi direktor zavoda, in sicer na podlagi predloga strokovne skupine. Doba, ko obsojenec po svoji krivdi ne dela, se ne všteva v dobo za pridobitev pravice do letnega dopusta.
(3) V odločbi o odmeri letnega dopusta se navede, koliko mesecev in dni je obsojenec v koledarskem letu delal, število dni letnega in dodatnega letnega dopusta in skupno število dni letnega dopusta.
38. člen 
(merila za odmero dodatnega letnega dopusta) 
Obsojencu se lahko na način iz prejšnjega člena določi do šest dni dodatnega letnega dopusta, in sicer na podlagi naslednjih meril:
– prizadevanje in doseganje uspehov pri delu;
– kakovost dela;
– spoštovanje delovne discipline;
– vsakodnevno opravljanje delovnih obveznosti s polnim delovnim časom v daljšem časovnem obdobju, brez zapuščanja delovnega mesta iz neupravičenih razlogov.
39. člen 
(sorazmerni del letnega dopusta) 
Če obsojenec redno dela čas, krajši od polnega delovnega časa, se mu določi sorazmerni del letnega dopusta tako, da se čas v urah, kolikor je delal, sešteje. Če seštevek delovnega časa v koledarskem letu presega število ur, predvideno kot enomesečna delovna obveznost, se letni dopust odmeri na način, določen v 37. členu tega pravilnika.
40. člen 
(koriščenje letnega dopusta) 
Direktor zavoda obsojencu na njegovo prošnjo dovoli, da letni dopust koristi med koledarskim letom v višini dni, ki mu nesporno pripada za vsak mesec dela, v katerem je izpolnil delovno obveznost.
41. člen 
(status obsojenca, ki se izobražuje) 
Enakost statusov izobraževanja in dela se zagotovi zlasti na način, da se obsojencu, ki se izobražuje, odmeri letni počitek.
42. člen 
(odmera letnega počitka) 
(1) Obsojenec ima za vsak mesec uspešno opravljenega izobraževanja pravico do dveh dni letnega počitka. Obsojenec, ki se izobražuje, lahko pridobi tudi do šest dni dodatnega letnega počitka v enem letu, in sicer glede na učno uspešnost, prizadevnost in prisotnost pri pouku.
(2) Letni počitek ni plačan in se obsojencu odmeri praviloma ob zaključku šolskega oziroma študijskega leta.
IX. ZDRAVSTVENO VARSTVO OBSOJENCA 
43. člen 
(prostori za opravljanje zdravstvene dejavnosti) 
Zavod zagotavlja prostor, v katerem izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja svojo dejavnost in ga vzdržuje na način, kot vzdržuje druge prostore zavoda.
44. člen 
(prilagojeni prostori ali oddelki) 
(1) Prostor ali oddelek, namenjen obsojencem, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih potreb, je opremljen s prilagojeno opremo, ki omogoča varno izvajanje aktivnosti na vseh področjih življenja.
(2) Zavod si prizadeva, da se obsojenec, nastanjen v takem prostoru ali oddelku, v okviru svojih zmožnosti vključuje v različne aktivnosti v zavodu.
45. člen 
(zaupnost) 
(1) Zavod obsojencu omogoča zaupnost pri komunikaciji z zdravnikom, zlasti pri prijavljanju na obisk pri zdravniku, izročanju zdravstvene dokumentacije in pri zdravstveni obravnavi.
(2) Obsojencu se omogoči, da na svojo željo odda pisanja, ki so namenjena zdravniku, v zaprti ovojnici.
(3) Zdravstveni pregledi se opravljajo izven vidnega in slušnega polja delavcev zavoda, razen če je prisotnost delavca nujno potrebna za ohranitev varnosti, reda in discipline.
46. člen 
(zdravstvene dejavnosti zunaj zavoda) 
(1) Po napotilu zdravnika zavod obsojencu omogoči zdravljenje oziroma zdravstveni pregled pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti zunaj zavoda. Na zdravljenja oziroma pregled se obsojenca napoti v najbližje bolnišnice oziroma zdravstvene ustanove, če to ne vpliva na poslabšanje obsojenčevega zdravstvenega stanja.
(2) Obsojenec, pri katerem so ugotovljene težave z alkoholom ali nedovoljenimi psihoaktivnimi snovmi, se lahko napoti na zdravljenje v ustrezen zdravstveni zavod ali drugo ustanovo zunaj zavoda, če s tem soglaša direktor zavoda.
(3) Če je bil obsojenec poslan na zdravljenje zunaj zavoda, direktor zavoda odredi ukrepe za preprečitev bega obsojenca, pri čemer ukrepe določi glede na varnostno oceno obsojenca, mnenje zdravnika o njegovih fizičnih sposobnostih in druge pomembne okoliščine.
(4) Direktor zavoda pri odreditvi ukrepov iz prejšnjega odstavka za zagotovitev varnosti obsojenca, ki je zaščitena oseba, ravna v skladu z usmeritvami enote.
47. člen 
(zaupno testiranje) 
Zavod obsojenca seznani z možnostjo zaupnega testiranja na okužbo s HIV in virusom hepatitisa ter mu o tem posreduje potrebne informacije in nasvete.
48. člen 
(obsojenka z otrokom) 
(1) Pristojni center na pobudo zavoda in v sodelovanju z obsojenko in zavodom pripravi načrt za varstvo in nego otroka v času, ko obsojenka, ki v zavodu biva skupaj z otrokom, zaradi sodelovanja na obravnavi ali zaradi drugih razlogov sama ne zmore skrbeti za otroka.
(2) V primeru iz drugega odstavka 62. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) obsojenka v zavodu vloži prošnjo za podaljšanje otrokovega bivanja pri njej.
(3) Zavod pošlje prošnjo obsojenke skupaj s svojim mnenjem in osebnim spisom generalnemu direktorju.
(4) Če direktor zavoda oceni, da bi bilo podaljšanje bivanja otroka pri materi v otrokovo korist, mati pa tega ne zahteva, to sam predlaga generalnemu direktorju.
49. člen 
(obravnava odvisnosti) 
(1) Obsojenca s težavami zaradi uporabe ali odvisnosti od alkohola ali nedovoljenih psihoaktivnih snovi se motivira za vključitev v programe obravnave in se mu, glede na motiviranost, zagotovi možnost vključitve v takšne programe.
(2) Podrobnejše smernice obravnave iz prejšnjega odstavka sprejme generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor).
50. člen 
(preizkus alkoholiziranosti) 
(1) Za namen ugotavljanja prisotnosti alkohola se pri obsojencu v primerih iz prvega odstavka 63. člena in iz drugega odstavka 235. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) opravi preizkus alkoholiziranosti.
(2) Preizkus alkoholiziranosti je napovedan ali nenapovedan in ga izvede pravosodni policist.
(3) Če se obsojenec ne strinja z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti, lahko zahteva, da se ga odpelje na odvzem krvi za potrebe kontrolnega preizkusa prisotnosti alkohola.
(4) Postopek preizkusa alkoholiziranosti se podrobneje uredi z navodilom, ki ga izda generalni direktor.
51. člen 
(urinski test) 
(1) Obsojenec v primerih iz prvega odstavka 63. člena in drugega odstavka 235. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) za namen ugotavljanja prisotnosti nedovoljene psihoaktivne snovi odda urin za urinski test.
(2) Urinski test je napovedan ali nenapovedan.
(3) Postopek oddaje urina in nadzor nad pravilno oddajo urina izvede pravosodni policist.
(4) Postopek in nadzor izvaja oseba enakega spola kot oseba, ki oddaja urin.
(5) Postopek oddaje urina sme trajati do ene ure od poziva na oddajo urina. V tem času lahko obsojenec pije vodo.
(6) Če obsojenec med postopkom oddaje urina navaja, da tega ni zmožen oddati, se mu oddaja urina omogoči čez 30 minut, vendar v časovnem razponu do ene ure od poziva na oddajo urina. V tem času je obsojenec pod nadzorom pravosodnega policista. Če obsojenec tudi v tem času urina ne odda, se v skladu z drugim odstavkom 63. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) šteje, da je preizkus odklonil.
(7) Nezmožnost oddaje urina iz zdravstvenih razlogov obsojenec izkaže s potrdilom zdravnika specialista.
(8) Postopek urinskega testa se podrobneje uredi z navodilom o oddaji urina, ki ga izda generalni direktor.
(9) Če se obsojenec ne strinja z rezultatom preizkusa, lahko zahteva kontrolni preizkus oddanega urina, ki se opravi v toksikološkem laboratoriju.
52. člen 
(obveščanje o bolezni ali hospitalizaciji) 
(1) Obsojenec o svoji hospitalizaciji obvesti osebo iz pete alineje 15. člena tega pravilnika. Če obsojenec sam tega ne zmore, to stori zavod.
(2) Če obsojenec sam ni zmožen, zavod o njegovi bolezni na njegovo zahtevo obvesti osebo iz pete alineje 15. člena tega pravilnika.
(3) O bolezni ali hospitalizaciji obsojenca, ki je zaščitena oseba, zavod obvesti enoto.
53. člen 
(ravnanje v primeru obsojenčeve smrti) 
(1) Če obsojenec med prestajanjem kazni zapora umre, zavod o tem nemudoma obvesti osebo iz pete alineje 15. člena tega pravilnika, pristojnega matičarja, pristojno policijsko postajo, preiskovalnega sodnika in pristojno okrožno sodišče.
(2) Če med prestajanjem kazni zapora v zavodu umre obsojenec, ki je zaščitena oseba, zavod o tem nemudoma obvesti enoto.
(3) Truplo pokojnega obsojenca se izroči osebam iz pete alineje 15. člena tega pravilnika. Če trupla ne prevzamejo, se pokop opravi na stroške zavoda na krajevnem pokopališču v kraju smrti obsojenca.
(4) Generalni direktor imenuje tričlansko komisijo, ki ugotovi okoliščine obsojenčeve smrti in pravilnost ravnanja zavoda v zvezi z dogodkom. Člane komisije imenuje izmed delavcev generalnega urada.
X. INVALIDSKO ZAVAROVANJE OBSOJENCA 
54. člen 
(pomoč pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja) 
Ko nastopi zavarovalni primer, zavod obsojencu pomaga pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja, zlasti tako, da mu zagotovi potrebne obrazce za prijavo škodnega primera in mu omogoči stik z institucijo, pristojno za invalidsko zavarovanje.
55. člen 
(poklicna rehabilitacija) 
Generalni direktor dovoli izvajanje poklicne rehabilitacije v specializiranih zavodih za rehabilitacijo po predhodnem mnenju strokovne skupine zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora.
XI. DOPISOVANJE, SPREJEMANJE OBISKOV IN TELEFONSKI POGOVORI 
56. člen 
(pisemske pošiljke) 
(1) Obsojenec pošilja in sprejema pisemske pošiljke v zavodu po urniku in na način, ki je podrobneje določen v hišnem redu zavoda.
(2) Obsojenec na pisemski ovojnici, ki jo pošilja, navede tudi svoje ime in priimek.
(3) Pri zagotavljanju dopisovanja obsojencu, ki je zaščitena oseba, se ravna v skladu z usmeritvami enote.
57. člen 
(dopisovanje med obsojenci) 
(1) Če si obsojenec želi dopisovati z obsojencem, ki prestaja kazen zapora v drugem zavodu, se tako dopisovanje dovoli, če s tem soglašata direktorja obeh zavodov.
(2) Če se ugotovi, da dopisovanje iz prejšnjega odstavka škodljivo vpliva na red in disciplino ter varnost zavoda, direktor zavoda odloči, da se tako dopisovanje prekine.
58. člen 
(nadzor nad pisemskimi pošiljkami) 
(1) Za opravljanje nadzora nad pisemskimi pošiljkami direktor zavoda pooblasti pravosodnega policista.
(2) Pravosodni policist iz prejšnjega odstavka pri vsakem nadzoru pisemske pošiljke sestavi zapisnik, v katerem navede ime in priimek pošiljatelja in prejemnika, če sta napisana na zunanji strani pisemske ovojnice, razloge za nadzor ter druge ugotovitve. Zapisnik se vloži v obsojenčev osebni spis.
(3) Če se v pisemski pošiljki odkrijejo nedovoljene stvari, se te odvzamejo in se z njimi ravna v skladu z 92. členom tega pravilnika.
(4) Če v zavod prispe pisemska pošiljka, ki jo je obsojencu poslala oseba, s katero mu dopisovanje ni dovoljeno, ali pošiljka, za katero ni mogoče ugotoviti, kdo jo je obsojencu poslal, zavod o tem obvesti obsojenca. Hkrati mu sporoči, da bo pisemska pošiljka v zavodu shranjena ter mu bo izročena, ko bo odpuščen s prestajanja kazni zapora ali premeščen v svobodnejši režim.
(5) Če se pošiljatelj pisemske pošiljke iz prejšnjega odstavka naknadno ugotovi, direktor zavoda dovoli, da se ta pošiljka izroči obsojencu, če to ne ogroža varnosti, reda in discipline v zavodu in če to ni v nasprotju z obsojenčevim osebnim načrtom.
59. člen 
(vrste obiskov) 
Glede na varnostno oceno obsojenca je obisk lahko nadzorovan ali nenadzorovan.
60. člen 
(nadzorovan obisk) 
(1) Nadzor obiskov izvajajo pravosodni policisti s stalno prisotnostjo v prostoru, kjer poteka obisk, z uporabo videonadzornega sistema ali kombinacijo obeh načinov.
(2) Nadzorovan obisk se izvaja znotraj zavoda ali varovanega območja zavoda in traja največ dve uri.
61. člen 
(nenadzorovan obisk) 
(1) Nenadzorovan obisk se izvaja v zavodu, na varovanem območju zavoda ali zunaj zavoda.
(2) Nenadzorovan obisk v zavodu ali na varovanem območju zavoda traja največ tri ure. Če ima zavod ločen namenski prostor, ki omogoča zasebnost in bivanje čez noč, lahko nenadzorovan obisk traja največ 24 ur.
(3) Nenadzorovan obisk zunaj zavoda traja največ pet ur.
62. člen 
(sprejemanje obiskov) 
(1) Obsojencu se omogoči, da ga obiščejo tudi osebe, ki niso njegovi ožji družinski člani, rejnik ali skrbnik, če je to v skladu z njegovim osebnim načrtom. O takih obiskih odloči direktor zavoda na prošnjo obsojenca ali na predlog strokovne skupine.
(2) Pri omogočanju obiskov obsojencu, ki je zaščitena oseba, se ravna v skladu z usmeritvami enote.
63. člen 
(drugi obiskovalci) 
Obiski obsojenčevega pooblaščenca potekajo v skladu z urnikom in na način, ki je podrobneje določen s hišnim redom zavoda, in smejo trajati največ tri ure. Obisk konzularnega predstavnika države, katere državljan je obsojenec, ali države, ki varuje njegove koristi, oziroma predstavnikov uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, lahko traja tudi več kot tri ure, zlasti če je sedež teh predstavnikov oddaljen od zavoda, kjer obsojenec prestaja kazen zapora, ali če ga poredko obiščejo.
64. člen 
(obiski obsojenca v posebej varovanem režimu) 
Obiski obsojenca v posebej varovanem režimu so nadzorovani.
65. člen 
(prekinitev obiska) 
O prekinitvi obiska vodja obiskov odloči ustno.
66. člen 
(omogočanje telefonskih pogovorov) 
(1) Zavod obsojencu omogoča telefonske pogovore z osebami iz prvega in drugega odstavka 75. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15).
(2) Zavod s hišnim redom določi življenje v zavodu tako, da obsojencem kadarkoli zagotovi telefonske pogovore z osebami oziroma organi iz prvega odstavka 75. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15), ostale telefonske pogovore pa najmanj dvakrat tedensko.
(3) Zavod zagotavlja zasebnost telefonskih pogovorov obsojencev z določitvijo polja diskretnosti, s fizičnimi preprekami ali drugimi podobnimi ukrepi.
(4) Obsojencu, ki je zaščitena oseba, se telefonski pogovori zagotavljajo v skladu z usmeritvami enote.
67. člen 
(sprejemanje pošiljk, ki niso pisemske) 
(1) Pošiljke iz 76. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15), ki jih sprejema obsojenec po pošti ali po obiskovalcih, so zavite in označene z naslovnikovim imenom in priimkom.
(2) Nadzor prinesene ali po pošti prejete pošiljke se zaradi ugotavljanja in preprečevanja vnosa nedovoljenih stvari opravi na način, da se pošiljka pred izročitvijo obsojencu v njegovi navzočnosti pazljivo pregleda.
(3) Če so obsojencu poslane nedovoljene stvari, se te odvzamejo in se z njimi ravna v skladu z 92. členom tega pravilnika.
68. člen 
(sprejemanje denarja) 
(1) Obsojenec sme prejemati denar v neomejenem znesku. Denar, ki ga obsojenec prejme v zavod, in denar, ki ga zasluži z delom, vključno z obveznim prihrankom, se hrani kot njegov depozit.
(2) Obsojenec sme z denarjem, ki ga ima na depozitu, razen z obveznim prihrankom, prosto razpolagati, pri čemer v času, ko je v zavodu, ravna v skladu z določbami hišnega reda zavoda.
(3) Če ima obsojenec pri sebi denar v gotovinski obliki, ga ima lahko največ v znesku, ki je določen s hišnim redom zavoda.
69. člen 
(sredstva za elektronske komunikacije) 
(1) Direktor zavoda na prošnjo obsojenca dovoli posedovanje in uporabo sredstev za elektronske komunikacije, če so v zavodu zagotovljeni tehnični pogoji za uporabo elektronskih komunikacij in če z njihovo uporabo ni podana nevarnost za ogrožanje varnosti v zavodu.
(2) Napravo, ki se lahko uporablja za elektronsko komunikacijo, pred začetkom njene uporabe in v primeru suma zlorabe na stroške obsojenca tehnično pregleda oseba, ki za zavod opravlja pregled tehničnih predmetov. Obsojencu se stroški povrnejo, če se ugotovi, da ni bilo zlorabe naprave.
(3) S pregledom iz prejšnjega odstavka se ugotavlja in preprečuje vnos nedovoljenih stvari ter pripomočkov ali sestavnih delov naprav, ki lahko omogočajo nedovoljene načine elektronskega komuniciranja.
(4) Pregled iz drugega odstavka tega člena se opravi na način, da se pregleda tehnična struktura naprave, pri čemer se zaradi preprečevanja dostopa do podatkov ne pregleduje vsebina na napravi. Oseba, ki opravi pregled se predhodno zaveže k ravnanju v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje podatkov.
(5) Če obsojenec zlorabi napravo, ki se lahko uporablja za elektronsko komunikacijo, ali z njo ogroža varnost v zavodu, se mu naprava odvzame.
70. člen 
(stik z mediji) 
(1) Stiki obsojenca z mediji dovoli direktor zavoda in se uresničujejo prek dopisovanja, obiskov ali telefonskih pogovorov. Kot medij se po tem pravilniku štejejo mediji, ki so vpisani v razvid medijev pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
(2) Odločanje o stiku obsojenca z mediji se začne na prošnjo obsojenca ali na pobudo medija.
(3) Pri odločanju o prepovedi stikov obsojenca z mediji se razlogi varnosti, zaščite javnega interesa ali varovanja integritete žrtev, drugih obsojencev ali delavcev uprave presojajo zlasti glede na: namen stika, obsojenčevo varnostno oceno, morebitne odprte kazenske postopke, odprte pritožbene postopke po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, režim prestajanja kazni zapora, odnos do storjenega kaznivega dejanja, odnos do kazni, pomembnost stika za javno mnenje.
(4) Odločitev glede stika z mediji se zapiše v obsojenčev osebni spis. Zavod o odločitvi obvesti generalni urad.
(5) Če se postopek za stik z obsojencem začne na pobudo medija, se brez obsojenčevega predhodnega pisnega soglasja stik ne dovoli.
XII. UGODNOSTI OBSOJENCA 
71. člen 
(odločanje) 
(1) Prošnjo obsojenca oziroma predlog za podelitev ugodnosti predhodno obravnava strokovna skupina, ki poda predlog direktorju zavoda.
(2) O podelitvi ugodnosti odloča direktor zavoda.
(3) Ugodnosti, ki so podeljene obsojencu, se vpisujejo v njegov osebni spis.
72. člen 
(način presojanja) 
(1) Pri presojanju izpolnjevanja kriterijev za podelitev posamezne ugodnosti se upoštevajo naslednje okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe dodeljene ugodnosti: obsojenčev odnos do žrtve kaznivega dejanja, povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, uspeh v programu obravnave in že prestani del kazni zapora.
(2) Pri podeljevanju ugodnosti, ki jih obsojenec koristi zunaj zavoda, se ravna v skladu z načelom postopnosti, razen če za zagotavljanje varnosti to ni potrebno.
73. člen 
(izhod iz zavoda s spremstvom) 
(1) Ugodnost izhoda iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe traja največ 12 ur, pri čemer se upošteva oddaljenost zavoda od kraja, kamor odide obsojenec.
(2) Stroški izhoda v spremstvu pooblaščene uradne osebe se obračunavajo v skladu z internimi akti, ki veljajo za povračila, nadomestila in druge prejemke za zaposlene v državni upravi.
74. člen 
(prosti izhod in izraba letnega dopusta zunaj zavoda) 
(1) Ugodnosti prostih izhodov iz zavoda in delne ali popolne izrabe letnega dopusta zunaj zavoda se smejo obsojencu praviloma podeliti po prestani četrtini kazni zapora.
(2) Obsojencu, ki je kazen zapora nastopil sam, se smejo podeliti ugodnosti iz prejšnjega odstavka po prestani petini kazni zapora.
(3) Obsojencu, ki je obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja z elementi nasilja, kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kaznivega dejanja spravljanja v suženjsko razmerje, kaznivega dejanja, povezanega s prepovedanimi drogami, ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ter obsojencu, ki je predhodno že bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, se ugodnosti iz prvega odstavka tega člena praviloma smejo podeliti po prestani polovici kazni zapora.
(4) O odhodu obsojenca iz države med prostim izhodom odloči minister, pristojen za pravosodje, po tem, ko je obsojencu podeljen prosti izhod.
75. člen 
(izraba letnega dopusta zunaj zavoda) 
(1) Obsojencu, ki mu je podeljena ugodnost izrabe letnega dopusta zunaj zavoda, direktor zavoda ugodi izrabo tega dopusta v času, kot ga navede obsojenec, zlasti če ga namerava izrabiti za opravljanje nujnih ali neodložljivih del, urejanja družinskih razmer ter urejanja zadev za normalno vključitev v življenje na prostosti po odpustu s prestajanja kazni zapora.
(2) Obsojencu, ki koristi letni dopust zunaj zavoda, pa ga do prvega dne dela prostega dneva še ni v celoti izkoristil, sme zavod v času dela prostih dni do prvega naslednjega delavnika podeliti ugodnost prostega izhoda ali ugodnost izrabe neplačanega letnega dopusta zunaj zavoda, če v mesecu, ko je na letnem dopustu, še ni izkoristil dovoljenega števila prostih izhodov oziroma z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, določenega števila dni neplačanega letnega dopusta v enem letu.
(3) Obsojencu, ki koristi letni dopust zunaj zavoda, se ta zaradi bolezni prekine, če se v času bolezni vrne v zavod.
76. člen 
(izraba letnega počitka zunaj zavoda) 
Enakost statusov izobraževanja in dela se zagotovi tudi na način, da se obsojencu, ki se izobražuje, ob smiselni uporabi šeste alineje prvega odstavka 77. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) sme podeliti ugodnost delne ali popolne izrabe letnega počitka zunaj zavoda.
77. člen 
(podeljevanje ugodnosti prostih izhodov) 
(1) Obsojencu, ki kazen zapora prestaja v posebej varovanem režimu, se ugodnost prostega izhoda ne podeli.
(2) Obsojencu, ki prestaja kazen zapora v zaprtem režimu, se podeli ugodnost prostega izhoda iz zavoda do dvakrat mesečno. Če podeljenih ugodnosti ne zlorablja, se mu ta ugodnost podeli do trikrat mesečno.
(3) Obsojencu iz prejšnjega odstavka, ki je bil obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja iz malomarnosti, se podeli ugodnost prostega izhoda iz zavoda do štirikrat mesečno.
(4) Ugodnost prostega izhoda iz zavoda se obsojencu, ki prestaja kazen zapora v polodprtem režimu, podeli do štirikrat mesečno.
(5) Obsojencu, ki prestaja kazen zapora v odprtem režimu, se ta ugodnost podeli do petkrat mesečno.
78. člen 
(podeljevanje ugodnosti zaščiteni osebi) 
Pri podeljevanju ugodnosti obsojencu, ki je zaščitena oseba, se ravna v skladu z usmeritvami enote.
79. člen 
(izdaja odredbe za tiralico) 
Če se obsojenec z zunajzavodske ugodnosti ne vrne pravočasno v zavod, se šteje, da je na begu. Direktor zavoda v takem primeru izda odredbo za tiralico v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek.
XIII. PREMESTITEV OBSOJENCA IN PREKINITEV PRESTAJANJA KAZNI ZAPORA 
80. člen 
(odločanje o premestitvi) 
(1) Postopek za premestitev obsojenca se začne po uradni dolžnosti.
(2) Predlog direktorja zavoda za premestitev obsojenca v drug zavod se obrazloži.
(3) Direktor zavoda o premeščanju obsojenca znotraj zavoda odloča na predlog strokovne skupine.
(4) Zavod oziroma oddelek zavoda v osmih dneh od prejema zaprosila posreduje mnenje iz drugega odstavka 80. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) generalnemu direktorju.
(5) Premestitev obsojenca, ki je zaščitena oseba, se izvrši na predlog ali ob soglasju enote.
81. člen 
(prošnja za prekinitev kazni) 
Prošnjo za prekinitev prestajanja kazni zapora vloži upravičenec v zavodu, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora. Prošnji se priložijo dokazila o zatrjevanih dejstvih, zaradi katerih naj bi se prestajanje kazni zapora prekinilo.
82. člen 
(preverjanje razlogov za prekinitev kazni zaradi potrebne zdravstvene oskrbe) 
Če je obsojencu prekinjeno prestajanje kazni zapora v skladu s 1. točko prvega odstavka 82. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15), zavod enkrat na mesec preveri, ali še obstajajo razlogi za prekinitev.
83. člen 
(nesposobnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb) 
Nesposobnost opravljanja osnovne življenjske potrebe se kaže na način, da se obsojenec kljub osebnim prizadevanjem in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati, hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati osnovnih življenjskih opravil, neizogibno potrebnih za ohranjanje življenja.
84. člen 
(nadaljevanje prestajanja kazni po prekinitvi) 
Direktor zavoda v osmih dneh od ugotovitve, da razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora ne obstajajo več, izda odločbo o nadaljevanju prestajanja kazni.
85. člen 
(odredba za tiralico) 
Če obsojenec na dan, ki je določen v odločbi o prekinitvi, ne pride v zavod, se šteje, da je na begu. Direktor zavoda oziroma v njegovi odsotnosti pravosodni policist, ki vodi izmeno, v takem primeru izda odredbo za tiralico v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek.
XIV. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC TER PRITOŽBE OBSOJENCA 
86. člen 
(pritožba) 
(1) Pritožbo zaradi kršitev pravic ali drugih nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, obsojenec vloži v zavodu. Zavod pritožbo skupaj s poročilom in osebnim spisom obsojenca posreduje generalnemu direktorju v roku osmih dni od prejema pritožbe.
(2) Generalni direktor obsojenca pisno seznani o ugotovitvah in morebitnih ukrepih na podlagi pritožbe in ga hkrati pouči, da ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje, če se z odločitvijo generalnega direktorja ne strinja.
(3) Obsojenec vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje, vloži v zavodu. Zavod prejeto vlogo obsojenca skupaj s poročilom zavoda in osebnim spisom obsojenca posreduje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje v treh dneh po prejemu vloge. Hkrati o tem seznani generalni urad.
87. člen 
(nadzor sodišča) 
Predsednik okrožnega sodišča, ki opravlja nadzor glede zakonitega ravnanja z obsojenci, v primeru utemeljenosti pritožbe obsojenca odredi potrebne ukrepe ali sporoči morebitna napotila direktorju zavoda in generalnemu uradu.
88. člen 
(podajanje in sprejemanje vlog) 
(1) Če je obsojenec nepismen ali ni sposoben sam sestaviti vloge, s katero želi uveljavljati svoje pravice po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko poda vlogo ustno na zapisnik v zavodu.
(2) Zavod na zapisnik ni dolžan sprejeti vloge, s katero obsojenec očitno žali delavce zavoda.
XV. RED IN DISCIPLINA 
89. člen 
(medsebojni odnosi) 
(1) Medsebojni odnosi obsojencev morajo biti strpni in spoštljivi. Nedopustno je izvajanje pritiskov skupin ali posameznikov nad drugimi skupinami ali posamezniki, medsebojno obračunavanje, žaljenje, poniževanje ali zasmehovanje.
(2) Obsojenec, ki je bil deležen nedopustnih ravnanj iz prejšnjega odstavka, lahko to prijavi pristojnemu delavcu zavoda.
(3) Obsojenci morajo imeti spoštljiv odnos tudi do delavcev zavoda.
90. člen 
(gibanje obsojenca) 
Obsojenec se sme oddaljiti od zavoda ali delovnega mesta samo z dovoljenjem pooblaščenega delavca zavoda.
91. člen 
(kršitve) 
Kršitev predpisov o izvrševanju kazenskih sankcij ali hišnega reda, ki jo stori obsojenec in nima znakov disciplinskega prestopka, obravnava strokovna skupina. Ugotovitve se zabeležijo v obsojenčevem osebnem spisu.
92. člen 
(ravnanje z nedovoljenimi stvarmi) 
(1) Nedovoljene stvari, ki se najdejo med prestajanjem kazni, se obsojencu odvzamejo. O odvzetih stvareh se obsojencu izda potrdilo, v katerem so te stvari opisane. Drugi izvod potrdila se hrani v zavodu.
(2) O odvzetih stvareh, ki so last zavoda, se potrdila ne izda.
(3) Odvzeti denar se vpiše v posebno knjigo in se do nakazila na depozit obsojenca skupaj s knjigo hrani v zavarovani depozitni blagajni zavoda. Druge odvzete nedovoljene stvari se hranijo v prostorih zavoda.
(4) O najdbi stvari, katere posest ali prenašanje ima znake prekrška ali kaznivega dejanja, se obvesti pristojno policijsko postajo.
(5) Če gre za sum storitve kaznivega dejanja, pravosodni policist najdene stvari zavaruje kot dokaze.
(6) Nedovoljene stvari, ki niso predmet kaznivega dejanja ali prekrška, obsojenec lahko pošlje ali izroči osebi, ki jo sam določi, ali pa se vrnejo obsojencu ob odpustu. Če obsojenec v roku 30 dni po odpustu teh stvari ne prevzame, se komisijsko uničijo.
(7) Stvari, katerih lastnik je neznan in se v skladu z drugimi predpisi ne posredujejo drugim organom, se v roku 30 dni po najdbi komisijsko uničijo.
(8) Stvari, ki so bile namenjene ali uporabljene pri napadih, poskusih pobegov, pobegih, uporabi nedovoljenih psihoaktivnih snovi in podobnih dogodkih ter niso last obsojenca ali predmet kaznivega dejanja ali prekrška, se hranijo v zavodu, izročijo pristojnim organom ali pa se komisijsko uničijo.
(9) Tričlansko komisijo, pristojno za uničenje stvari, imenuje direktor zavoda izmed delavcev zavoda. O opravljenem uničenju se izdela zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
93. člen 
(zadržek pred disciplinskim postopkom) 
Kadar je glede na okoliščine mogoče, se namesto podaje predloga za uvedbo disciplinskega postopka uporabijo druge strokovne metode dela za zagotavljanje reda in discipline v zavodu, ki vsebujejo tehnike nekonfliktnega in pomirjujočega pristopanja.
94. člen 
(rok in vabljenje na disciplinsko obravnavo) 
(1) Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka ali od njiju pooblaščena oseba po prejemu predloga za začetek disciplinskega postopka določi rok za disciplinsko obravnavo in ga pisno sporoči obsojencu, zoper katerega je podan predlog za disciplinski postopek. Hkrati ga tudi pouči, da lahko na svoje stroške najame pooblaščenca, ki ga bo zagovarjal v disciplinskem postopku.
(2) Predlog se obsojencu vroči z vabilom na disciplinsko obravnavo v roku petih delovnih dni od storitve oziroma odkritja disciplinskega prestopka. V istem roku se vabilo vroči tudi pričam.
95. člen 
(disciplinska obravnava) 
Na disciplinski obravnavi se lahko zasliši tudi morebitne priče, ki jih predlaga obsojenec oziroma predlagatelj disciplinskega postopka. Pričo se izven disciplinske obravnave zasliši brez navzočnosti obsojenca, ki je v postopku, če se ta v njegovi navzočnosti ne želi izpovedati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govorila resnice.
96. člen 
(izrekanje disciplinske kazni) 
(1) Vse disciplinske kazni, izrečene obsojencu, se vpišejo v njegov osebni spis.
(2) Če je v disciplinskem postopku vključen obsojenec, ki je zaščitena oseba, se ravna v skladu z usmeritvami enote, ki v postopku sodeluje s svojim predstavnikom.
97. člen 
(določanje vrste discipline kazni) 
Pri določanju vrste disciplinske kazni se upošteva tudi obsojenčevo zdravstveno stanje.
98. člen 
(izdaja odločbe o izrečeni disciplinski kazni) 
(1) O vsaki izrečeni disciplinski kazni se odločba v treh delovnih dneh po zaključeni obravnavi vroči obsojencu.
(2) Če se obsojenec pritoži zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan po prejemu, opravi preizkus pritožbe v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in jo odstopi ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Pritožbi priloži vse dokumente, ki se tičejo zadeve.
99. člen 
(odmerjanje oddaje v samico) 
Disciplinska kazen oddaje v samico se odmeri za najkrajši možni čas, s katerim je mogoče doseči namen disciplinskega kaznovanja, kar se oceni zlasti glede na vedenje obsojenca po storjenem disciplinskem prestopku in težo posledic prestopka.
100. člen 
(način izvajanja oddaje v samico) 
(1) Disciplinska kazen oddaje v samico se izvede na način, da obsojenec prebiva sam v določenem prostoru, kolikor traja izrečena kazen, razen ob obiskih, med dvournim sprehodom na prostem in med delom, če mu je bila izrečena disciplinska kazen oddaje v samico s pravico do dela.
(2) Če med prestajanjem disciplinske kazni oddaje v samico obsojenec dobi obisk, se mu le-ta omogoči.
(3) Med prestajanjem disciplinske kazni oddaje v samico so obsojencu zagotovljeni ustrezni higienski in zdravstveni pogoji. Samica je opremljena s posteljo, mizo in stolom ter sanitarijami.
(4) Med prestajanjem disciplinske kazni oddaje v samico obsojenca poleg zdravnika ali zdravstvenega delavca zavoda dnevno obiskuje tudi delavec zavoda, ki ga določi direktor zavoda.
101. člen 
(ocena in poravnava škode) 
(1) Če obsojenec zavodu namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, se ta oceni po dejanski vrednosti poškodovane ali uničene stvari na dan škodnega primera.
(2) Če povzroči škodo več obsojencev, se smiselno uporabljajo splošni predpisi o odškodninski odgovornosti povzročiteljev škode.
(3) Povzročeno škodo ugotavlja pooblaščena oseba, ki o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik in zbere dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino škode. O ugotovitvah seznani direktorja zavoda.
(4) Če obsojenec računa ne plača v roku, ki ga določi direktor zavoda, zavod začne postopek za plačilo odškodnine pri pristojnem sodišču in o tem obvesti generalni urad.
102. člen 
(ukrep osamitve obsojenca) 
(1) Postopek osamitve obsojenca v skladu s prvim ali drugim odstavkom 98. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15), se začne na obrazložen predlog direktorja zavoda, ki ga pošlje generalnemu direktorju.
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka se priložita osebni spis obsojenca in mnenje zdravnika o tem, ali je obsojenec iz zdravstvenih razlogov sposoben kazen zapora prestajati ločeno od drugih obsojencev.
(3) Ukrep ločenega prestajanja kazni traja do šest mesecev in se lahko ponovi še za največ šest mesecev, če so za to podani utemeljeni razlogi.
(4) Zavod vsak mesec preveri obstoj razlogov za takšno namestitev.
103. člen 
(posebej varovan režim ali oddelek) 
(1) Namestitev obsojenca v posebej varovan oddelek ali posebej varovan režim traja do tri mesece in se lahko vsakokrat podaljša še za tri mesece, če so za to podani utemeljeni razlogi. Če se pred iztekom treh mesecev ugotovi, da so prenehali razlogi, takšna namestitev preneha, kar se zabeleži v osebni načrt.
(2) Direktor zavoda vsak mesec preveri, ali še obstajajo razlogi za takšno namestitev.
(3) Ko prenehajo razlogi za bivanje obsojenca v posebej varovanem oddelku ali posebej varovanem režimu, ga direktor zavoda namesti v režim, kjer je bival pred tem, ali v drug ustrezen režim.
(4) Stopnja izoliranosti obsojenca od ostalih obsojencev se določi v njegovem osebnem načrtu.
(5) Posebej varovani oddelek je zavarovan z dodatnim tehničnim in osebnim varovanjem in je ločen od ostalih oddelkov.
104. člen 
(obveščanje o izrednih dogodkih) 
(1) Zavod v centralni informacijski sistem Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij beleži nesreče pri delu obsojencev, samopoškodbe in druge telesne poškodbe, samomore in poskuse samomorov, dlje časa trajajoča odklanjanja hrane in druge izredne dogodke.
(2) Generalni direktor izda navodilo o obveščanju o izrednih dogodkih.
XVI. POMOČ OBSOJENCU ZA SOCIALNO VKLJUČEVANJE PO ODPUSTU 
105. člen 
(obravnava obsojencev) 
(1) Generalni urad si prizadeva, da programi obravnave obsojencev vsebujejo strokovno-teoretična izhodišča, metode, vmesne in končne cilje ter organizacijske oblike psihološkega, socialnega, pedagoškega, sociološkega ali drugega podobnega dela z obsojenci.
(2) Zavodi si prizadevajo, da za obsojence, ki so vključeni v posamezne programe obravnave, organizirajo režim prestajanja kazni zapora, ki je potreben za optimalno izvedbo programa, če je to v skladu s strategijo obravnave obsojencev. Poseben režim ne sme trajati dlje, kot traja izvajanje programa.
(3) Obsojence, ki vztrajno motijo izvajanje posameznih programov obravnave, se lahko iz njih izključi.
106. člen 
(osebni načrt) 
(1) Načrt socialnega vključevanja, ki je del obsojenčevega osebnega načrta, vsebuje načrtovane aktivnosti obsojenca in strokovnih delavcev med prestajanjem kazni zapora, ki so usmerjene v pripravo obsojenca na življenje po prestani kazni zapora in morebitne ukrepe po prestani kazni. V obsojenčevem osebnem načrtu se opredelijo predvsem konkretne aktivnosti, ravnanja, vedenje in sodelovanje v procesu obravnave ter načrt socialnega vključevanja po odpustu.
(2) Obsojenčev osebni načrt se v procesu obravnave dopolni ali spremeni, če se za to pokažejo utemeljeni strokovni razlogi.
(3) Spremenjen osebni načrt obsojenca se pripravi v sodelovanju z obsojencem. Obsojencu je dana možnost, da se s spremenjenim osebnim načrtom seznani in ga podpiše.
(4) Osebni načrt obsojenca, ki je zaščitena oseba, se sklene v sodelovanju z enoto.
107. člen 
(vključevanje prostovoljcev) 
(1) Zavod določi obsojencu prostovoljca, če:
– obsojenec sam zaprosi za prostovoljca in če strokovna skupina oceni, da ga bo potreboval za izboljšanje kakovosti življenja v času prestajanja kazni zapora;
– strokovna skupina oceni, da obsojenec potrebuje druge socialne stike in občutek varnosti v procesu socialne reintegracije;
– je obsojencu potrebna pomoč pri nadaljevanju splošnega in poklicnega izobraževanja;
– obsojenec potrebuje pomoč pri zdravljenju odvisnosti;
– strokovna skupina oceni, da bo potreboval učenje novih spretnosti in socialnih veščin ali
– če strokovna skupina oceni, da bo obsojenec potreboval druge oblike aktivnosti na področju socialne preventive in reintegracije.
(2) Prostovoljstvo se izvaja na podlagi pisnega dogovora med zavodom in prostovoljsko organizacijo ali prostovoljcem.
(3) Obsojencu, ki je zaščitena oseba, zavod določi prostovoljca, če s tem soglaša enota.
108. člen 
(neposreden stik z obsojencem) 
(1) Zavod za oblikovanje in izvajanje načrta socialnega vključevanja po odpustu strokovnim delavcem pristojnega centra in drugim organom in organizacijam, ki zagotavljajo zaposlitev, nastanitev, ter javnim zavodom s področja zdravstva in izobraževanja omogoča neposreden stik z obsojencem.
(2) Neposreden stik strokovnih delavcev pristojnega centra z obsojencem, ki je zaščitena oseba, zavod omogoči, če s tem soglaša enota.
109. člen 
(izobraževanje zunaj zavoda) 
(1) Obsojencu, ki se izobražuje ali poklicno usposablja v organizacijah zunaj zavoda, zavod omogoči obiskovanje predavanj in drugih učnih aktivnosti, če je to v skladu z obsojenčevim osebnim načrtom.
(2) Obsojencu iz prejšnjega odstavka zavod omogoči obiskovanje predavanj in drugih učnih aktivnosti brez spremstva pravosodnih policistov, razen če iz varnostne ocene izhaja, da je spremstvo pravosodnih policistov potrebno.
(3) Obsojenec, ki se izobražuje izven zavoda, plača stroške, ki nastanejo v zvezi s spremstvom pravosodnih policistov. Obsojencu, ki ni po svoji krivdi brez sredstev, se spremstva omogočijo na stroške zavoda.
XVII. POGOJNI IN PREDČASNI ODPUST 
110. člen 
(poročilo zavoda) 
(1) K obsojenčevi prošnji za pogojni odpust oziroma predlogu direktorja zavoda za pogojni odpust obsojenca zavod poda poročilo, ki vsebuje:
– obsojenčeve osebne podatke;
– podatke o kaznivem dejanju in kazni,
– podatke o odnosu obsojenca do kaznivega dejanja oziroma do oškodovanca kaznivega dejanje ter podatke o povrnitvi škode oziroma protipravno pridobljene premoženjske koristi, nastale s kaznivim dejanjem;
– podatke o obsojenčevem vedenju in vedenjskih ter osebnostnih spremembah med prestajanjem kazni zapora;
– podatke o njegovem zdravstvenem stanju;
– podatke o obsojenčevi družini in njenih socialnih razmerah;
– podatke o zagotavljanju pogojev za življenje na prostosti;
– podatke o tem, v kateri fazi so morebitni drugi uvedeni kazenski postopki in
– podatke iz kazenske evidence.
(2) Poročilo poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi opredelitev razlogov, zaradi katerih se utemeljeno pričakuje, da obsojenec ne bo ponavljal kaznivih dejanj, oziroma razloge, zaradi katerih se ocenjuje, da bi obsojenec lahko ponavljal kazniva dejanja ter predlog zavoda glede rešitve obsojenčeve prošnje.
111. člen 
(zasedanje komisije) 
(1) Komisija za pogojni odpust zaseda redno vsake tri mesece, izredno pa, če odloča o posameznih prošnjah ali predlogu direktorja zavoda, ki jih ne bi bilo smotrno odložiti do rednega zasedanja. O tem, ali naj se prošnja ali predlog obravnava na izredni seji, odloči predsednik komisije za pogojni odpust.
(2) Komisija praviloma zaseda na sedežu zavoda oziroma oddelka zavoda in obravnava vse predloge in prošnje obsojencev, ki so v zavod prispele praviloma 15 dni pred sejo komisije. Pri rednih sejah komisije so navzoči direktor zavoda in drugi strokovni delavci, ki komisiji lahko dajo potrebna pojasnila.
(3) Obsojenec je lahko na seji komisije prisoten do glasovanja o njegovi prošnji.
(4) Na seji komisije se o obravnavanih prošnjah in predlogih pišejo zapisniki.
(5) Zapisnike podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar.
112. člen 
(predčasni odpust) 
Izvod odločbe o predčasnem odpustu zavod pošlje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.
XVIII. ODPUST OBSOJENCA IN POMOČ PO PRESTANI KAZNI ZAPORA 
113. člen 
(načrt socialnega vključevanja) 
(1) Zavod obsojenca spodbuja in mu omogoči, da tudi sam aktivno sodeluje pri uresničevanju načrta socialnega vključevanja in programu potrebnih ukrepov za pomoč pri njegovi vključitvi v družbo po prestani kazni. Za namen uresničevanja načrta socialnega vključevanja zavod obsojencu omogoči izhod iz zavoda, če je to v skladu z njegovim osebnim načrtom.
(2) V programu ukrepov iz prejšnjega odstavka se določi, da obsojenec lahko en mesec pred mesecem odpusta pri pristojnem centru zaprosi za denarno socialno pomoč po predpisih s področja socialnega varstva.
(3) Program potrebnih ukrepov za pomoč obsojencu pri vključitvi v družbo po prestani kazni za obsojenca, ki je zaščitena oseba, zavod pošlje pristojnemu centru, če s tem soglaša enota. Praviloma strokovno pomoč obsojencu, ki je zaščitena oseba, po odpustu organizira enota.
114. člen 
(tuji državljani) 
(1) Če je obsojencu izrečena sankcija izgona tujca iz države, zavod najmanj 15 dni pred odpustom obsojenca o tem obvestiti pristojno policijsko postajo.
(2) Če je obsojenec iz prejšnjega odstavka zaščitena oseba, zavod najmanj 30 dni pred odpustom obvesti enoto, ki poskrbi za potrebne postopke.
115. člen 
(zdravstveni pregled) 
Pred odpustom iz zavoda obsojenca pregleda zdravnik, ki ugotovitve o zdravstvenem stanju obsojenca vpiše v njegov zdravstveni karton.
116. člen 
(izročitev predmetov) 
(1) Preden obsojenec zapusti zavod, se mu izročijo njegove stvari, denar, pošiljke iz četrtega odstavka 58. člena tega pravilnika in potrdilo o odpustu iz zavoda.
(2) O izročenih stvareh oziroma predmetih iz prejšnjega odstavka se izda potrdilo, v katerem so te stvari oziroma predmeti opisani. Prejem izročenih stvari oziroma predmetov iz prejšnjega odstavka obsojenec potrdi s podpisom potrdila. Izvod potrdila se hrani v zavodu, drug izvod pa se izroči obsojencu.
XIX. NADZOR NAD ZAVODI 
117. člen 
(nadzor ministrstva in nadzor predsednika okrožnega sodišča) 
(1) Nadzor glede zakonitega ravnanja z obsojenci, ki ga opravljata ministrstvo, pristojno za pravosodje, oziroma predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega je zavod oziroma njegov oddelek (v nadaljnjem besedilu: predsednik okrožnega sodišča), obsega ugotavljanje, ali je ravnanje z obsojenci v skladu s predpisi, zlasti glede človeškega in zakonitega ravnanja z obsojenci ter spoštovanja človekovega dostojanstva.
(2) Pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka delavec ministrstva, pristojnega za pravosodje, oziroma predsednik okrožnega sodišča vpogleda v spise obsojencev in drugo potrebno dokumentacijo zavoda ter opravlja razgovore z obsojenci in delavci zavoda.
(3) Nadzor se lahko izvede tudi brez predhodnega obvestila zavodu, v katerem se bo nadzor opravljal, pri čemer se ravna na način, da ni oteženo izvajanje nalog zavoda.
(4) O ugotovitvah nadzora ministrstvo, pristojno za pravosodje, oziroma predsednik okrožnega sodišča sestavi pisno poročilo in ga posreduje zavodu, v katerem je bil nadzor opravljen, generalnemu uradu in ministru, pristojnemu za pravosodje.
(5) Ob ugotovljenih nepravilnostih pri opravljenem nadzoru poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi način in rok za njihovo odpravo.
(6) Generalni urad v roku enega meseca od prejema poročila iz prejšnjega odstavka pripravi odzivno poročilo, ki vsebuje informacije o ukrepih v zvezi z ugotovitvami opravljenega nadzora.
118. člen 
(interni nadzor generalnega urada) 
(1) Izvajanje internega nadzora generalnega urada obsega vsa področja dela zavodov, zlasti pa ugotavljanje:
– zakonitosti dela in zagotavljanja ter varovanje človekovih pravic obsojencev;
– ustreznosti podeljevanja ugodnosti in pravilnosti vodenja disciplinskih postopkov;
– pravilnosti vodenja strokovnih obravnav obsojencev in pomoči po odpustu ter
– pravilnosti zaposlovanja in izobraževanja obsojencev.
(2) Pri izvajanju internega nadzora delavci generalnega urada lahko opravljajo razgovore z obsojenci in delavci zavoda.
(3) O ugotovitvah internega nadzora generalni urad poda pisno poročilo in ga posreduje zavodu.
(4) Če so bile na podlagi izvedenega nadzora iz tega člena ugotovljene nepravilnosti, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na opravljanje nalog zavodov, generalni urad poročilo iz prejšnjega odstavka pošlje vsem zavodom.
(5) Ob ugotovljenih nepravilnostih pri izvedenem internem nadzoru poročilo vsebuje tudi način in rok za njihovo odpravo.
XX. KONČNI DOLOČBI 
119. člen 
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 102/00, 127/06, 112/07, 62/08, 76/08 – ZIKS-1C, 19/09, 86/09, 109/12 – ZIKS-1E in 51/13).
120. člen 
Ta pravilnik začne veljati šestdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-429/2015
Ljubljana, dne 13. junija 2016
EVA 2016-2030-0012
mag. Goran Klemenčič l.r.
Minister 
za pravosodje 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti