Na podlagi petega odstavka 15. člena Zakona o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06, 87/11 in 56/13), petega odstavka 21. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15) in četrtega odstavka 100. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 90/12, 56/13 in 63/13 – ZS-K) ter v zvezi s 301. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J in 63/13 – ZS-K), v zvezi s 501. členom Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15) in v zvezi z 292. členom Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 32/15) izdaja minister za finance
o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov na področju mikrobonitetnega nadzora
Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi) na področju mikrobonitetnega nadzora v Republiki Sloveniji.
(opredelitev vsebine medsebojnega sodelovanja)
Medsebojno sodelovanje iz 1. člena tega pravilnika vključuje sodelovanje na področjih, ki so nadzornim organom po vsebini skupna, in sicer pri:
– strateških vprašanjih razvoja nadzora finančnega sistema, načrtovanju usmeritev medsebojnega sodelovanja in pri spremljanju izvajanja sporazumov, sklenjenih na podlagi tega pravilnika,
– izmenjavi podatkov, potrebnih v postopku opravljanja nadzora nad osebami, ki so predmet nadzora v skladu z določbami zakonov, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ter investicijske sklade, družbe za upravljanje in upravljavce alternativnih investicijskih skladov,
– izmenjavi vseh podatkov in informacij, potrebnih za ugotovitev obstoja finančnega konglomerata v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate,
– izmenjavi podatkov, potrebnih v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj,
– izmenjavi podatkov o dejstvih in dogodkih, ki se nanašajo na povezane osebe, kot so opredeljene v sektorskih zakonih iz finančnega sistema, in osebe, ki delujejo usklajeno po zakonu, ki ureja prevzeme, in ki lahko vplivajo na stanje ali poslovanje osebe, ki je subjekt nadzora drugega nadzornega organa, ali na ugotovitev in strukturo finančnega konglomerata,
– izmenjavi podatkov zaradi zahtev nadzornih organov drugih držav članic oziroma tretjih držav,
– posredovanju podatkov, potrebnih za odločanje o drugih posamičnih zadevah,
– organizaciji skupnih pregledov,
– obveščanju o nepravilnostih, ki jih nadzorni organ ugotovi pri opravljanju nadzora, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov,
– drugih skupnih aktivnostih, ki prispevajo k usklajenemu izvajanju nadzora, povečanju učinkovitosti delovanja nadzornih organov in k povečanju učinkovitosti delovanja finančnega trga,
– izmenjavi mnenj v postopkih priprave področnih predpisov,
– izmenjavi izkušenj o načinu in metodah izvajanja nadzora ter
– načrtovanju skupnih pregledov.
(Koordinacija in sporazumi o sodelovanju)
(1) Za potrebe vzpostavitve učinkovitega medsebojnega sodelovanja na področju mikrobonitetnega nadzora navedenih nadzornih organov in strateškega razvoja nadzora celotnega finančnega sistema se ustanovi koordinacijsko telo (v nadaljnjem besedilu: Koordinacija).
(2) Nadzorni organi sklenejo med seboj dvostranske ali po potrebi tudi tristranske sporazume o sodelovanju. V sporazumih o sodelovanju nadzorni organi določijo podrobnejši način medsebojnega sodelovanja, posredovanja podatkov in izvajanja aktivnosti po tem pravilniku.
(sestava in naloge Koordinacije)
(1) Koordinacijo sestavljajo minister za finance, generalni direktor direktorata za finančni sistem Ministrstva za finance, guverner Banke Slovenije, viceguverner Banke Slovenije oziroma direktor oddelka za bančni nadzor Banke Slovenije, direktor Agencije za zavarovalni nadzor in od njega imenovan predstavnik Agencije za zavarovalni nadzor, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev in od njega imenovan predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev ter sekretar Koordinacije.
(2) Koordinacijo, ki jo po potrebi sklicuje minister za finance, vodi minister za finance.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko sklic Koordinacije zahtevajo tudi predstavniki enega ali več nadzornih organov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Koordinacija:
– sprejema strateške razvojne usmeritve nadzora finančnega sistema in usmeritve za učinkovitejše medsebojno sodelovanje nadzornih organov,
– sprejema usmeritve za medsebojno sodelovanje,
– spremlja izvajanje sporazumov iz drugega odstavka 3. člena ter delo komisije za medsebojno sodelovanje iz 5. člena tega pravilnika.
(5) Člani Koordinacije soglasno sprejmejo Poslovnik o delu Koordinacije.
(6) Organizacijsko, tehnično in drugo pomoč pri delovanju Koordinacije zagotavlja sekretar, ki skrbi zlasti za pripravo, sklic in izvedbo sestankov Koordinacije, zagotavlja gradiva, potrebna za njeno delovanje, in skrbi za vodenje in posredovanje zapisnikov sej Koordinacije. Sekretarja imenuje minister, pristojen za finance.
(komisija za medsebojno sodelovanje in njena sestava)
(1) Za izvajanje aktivnosti iz tega pravilnika se ustanovi komisija za medsebojno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: Komisija), ki jo sestavljajo viceguverner Banke Slovenije, direktor Agencije za zavarovalni nadzor oziroma njegov namestnik in direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev oziroma njegov namestnik.
(2) Komisijo pri izvajanju aktivnosti iz tega pravilnika ne zavezujejo navodila ali usmeritve Koordinacije.
(delovanje in naloge Komisije)
(1) Komisija se sestaja na rednih sestankih najmanj trikrat letno, po potrebi pa tudi pogosteje.
(2) Dolžnost sklicevanja rednih in morebitnih izrednih sestankov ter priprava zapisnika z začetkom koledarskega leta preide na drug nadzorni organ.
(3) Sklic izrednega sestanka lahko zahteva kateri koli član Komisije tako, da zahtevo naslovi na člana Komisije iz nadzornega organa, ki je v posameznem obdobju pristojen za sklicevanje skupnih sestankov. Slednji mora upoštevati zahtevo za sklic, pri čemer termin sestanka predhodno uskladi z vsemi člani.
(4) Na sestankih Komisija spremlja zlasti sodelovanje po tem pravilniku, izvajanje strateških usmeritev, ki jih je sprejela Koordinacija, in sporazumov iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika ter usklajuje skupne preglede. Komisija se na skupnih sestankih posvetuje tudi o drugih zadevah, ki se nanašajo na učinkovitejše izvajanje nadzora posameznih finančnih sektorjev, bančnih, zavarovalniških ali investicijskih skupin in finančnih konglomeratov. Na sestankih se člani Komisije medsebojno obveščajo tudi o zakonodaji s področja finančnega sistema, ki je v pripravi tako na ravni EU kot na nacionalni ravni oziroma ki bi jo bilo treba dopolniti, ter drugih sistemsko pomembnih in aktualnih vprašanjih iz finančnega sektorja.
(5) Generalni direktor direktorata za finančni sistem Ministrstva za finance brez pravice glasovanja sodeluje na sestankih Komisije, in sicer v tistem delu sestanka, na katerem se obravnavajo:
– zakonodaja, ki se nanaša na finančni sistem, in
– druga sistemsko pomembna vprašanja finančnega sektorja.
(1) Nadzorni organi morajo v svojih letnih programih izvajanja pregledov predvideti in zagotoviti svoje sodelovanje v okviru medsebojnega sodelovanja zaradi izvajanja skupnih pregledov nadzornih organov, dogovorjenih v sporazumih iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika.
(2) Ob potrebi po nujnih nepredvidenih skupnih pregledih se nadzorni organi medsebojno dogovorijo o prednostni obravnavi teh pregledov in skladno z dogovorom po potrebi zagotovijo sodelovanje pri teh pregledih.
(zbiranje in izmenjava podatkov in informacij)
(1) Sodelovanje nadzornih organov pri izmenjavi podatkov in informacij poteka v obliki redne izmenjave podatkov in informacij ter v obliki posredovanja določenih podatkov in informacij na zahtevo posameznega nadzornega organa ali na lastno pobudo.
(2) Za podatke in informacije iz prejšnjega odstavka se štejejo tisti podatki in informacije, ki jih nadzorni organi zbirajo pri izvajanju obveznosti, določenih z zakonom ali podzakonskim aktom.
(3) Način redne izmenjave podatkov in informacij, ki so potrebni za ugotavljanje obstoja finančnih konglomeratov, za opravljanje dopolnilnega nadzora v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate, in za opravljanje konsolidiranega nadzora povezanih oseb, bančnih, zavarovalniških in investicijskih skupin ter finančnih holdingov nadzorni organi določijo s sporazumi o sodelovanju.
(zahteva in roki podatkov in informacij)
(1) V zahtevi za posredovanje podatkov in informacij iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki mora biti podana v pisni ali v elektronski obliki ob zagotovljeni ustrezni varnosti prenosa podatkov, mora nadzorni organ navesti namen, za katerega potrebuje zahtevane podatke.
(2) Nadzorni organ mora posredovati zahtevane podatke nadzornemu organu iz prejšnjega odstavka v petnajstih dneh od prejema zahtevka za posredovanje podatkov. Kadar podatkov v navedenem roku ne more posredovati, mora v osmih dneh od prejema zahtevka o tem obvestiti nadzorni organ, ki je podatke zahteval, ter hkrati navesti, kdaj jih bo posredoval oziroma zakaj jih ne more posredovati.
(medsebojno obveščanje nadzornih organov)
(1) Kadar nadzorni organ ugotovi nepravilnosti iz devete alineje 2. člena tega pravilnika, mora o tem nemudoma obvestiti nadzorni organ, za delo katerega presodi, da je to pomembno.
(2) Kadar nadzorni organ pri opravljanju nalog nadzora ugotovi, da bi pri nadzoru moral sodelovati tudi drug nadzorni organ, ga mora o tem nemudoma obvestiti. Nadzorni organ mora v osmih dneh od dneva prejema takšnega obvestila odločitev o sodelovanju sporočiti nadzornemu organu, od katerega je obvestilo prejel.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov (Uradni list RS, št. 23/11).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-602/2015
Ljubljana, dne 15. oktobra 2015
EVA 2015-1611-0103
dr. Dušan Mramor l.r.
