Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2015 z dne 10. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2015 z dne 10. 7. 2015

Kazalo

2095. Navodilo za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic, stran 5664.

  
Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) in sedmega odstavka 13. člena Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 50/15) izdaja guverner Banke Slovenije
N A V O D I L O
za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
I. NAMEN NAVODILA
(1) To navodilo določa način izračunavanja in poročanja količnikov likvidnosti za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije, tokov likvidnosti ter razmerja med krediti in vlogami nebančnega sektorja v skladu s Sklepom o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 50/15; v nadaljevanju: sklep).
(2) Banka, hranilnica, podružnica banke države članice in podružnica banke tretje države (v nadaljevanju: banka) poročilo iz točke (1) tega navodila predloži na obrazcu, ki je predpisan s sklepom:
(a) KL-1: Poročilo o količnikih likvidnosti banke,
(b) TL: Poročilo o tokovih likvidnosti in
(c) GLTDF: Poročilo o razmerju med krediti in vlogami nebančnega sektorja.
II. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA O KOLIČNIKIH LIKVIDNOSTI BANKE NA OBRAZCU KL-1
(3) Banka razvrsti posamezne postavke finančnih sredstev (v nadaljevanju: naložbe) in virov sredstev (v nadaljevanju: obveznosti), ločeno v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost v tri razrede in sicer: od 0 do 30 dni, od 0 do 180 dni in od 181 dni in več.
(4) Pomembnejše spremembe naložb oziroma obveznosti, ki vplivajo na likvidnost banke in ki jih ni mogoče vključiti v posamezne kategorije naložb oziroma obveznosti, banka vključi v vrstico A090 – Ostale aktivne postavke oziroma v vrstico L070 – Ostale pasivne postavke.
(5) V poročilo se vključujejo vse naložbe in obveznosti, neodvisno od tega, ali gre za zakonsko ali pogodbeno obveznost, ter ali je sklenjeni posel že vključen v knjigovodskih izkazih ali ne. Pri naložbah ali obveznostih, ki dospevajo v rednih časovnih razmikih, je preostala zapadlost posameznega dela naložbe ali obveznosti enaka obdobju med datumom, za katerega se izračunava količnik likvidnosti, in datumom zapadlosti posameznega dela. Pri obveznostih na odpoklic in naložbah z možnostjo odpoklica ali predčasnega odpoklica je preostala zapadlost enaka najkrajšemu možnemu odpoklicnemu roku.
(6) Kriterija preostale zapadlosti banka ne upošteva pri naložbah iz prvega odstavka 5. člena sklepa, ki jih vključuje v oba razreda. Med naložbe iz prvega odstavka 5. člena sklepa se ne vključujejo domači lastniški vrednostni papirji (delnice) in kapitalski deleži v podjetjih v Republiki Sloveniji. V primeru terminskih poslov prodaje oziroma nakupa teh naložb se v poročilo uvrstijo denarni tokovi iz teh poslov.
(7) Naložbe, zastavljene v skladu finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema pri Banki Slovenije (v nadaljevanju sklad), so vključene v ustrezne kategorije naložb, kar pomeni, da banka le-teh ne zmanjšuje za naložbe, zastavljene v skladu (npr. v vrstico A070 Vrednostni papirji RS se vnese njihova celotna vrednost). Višino sklada banka le informativno prikaže, in sicer v vrstici A110. Vrednost sklada v vrstici A110 se prikaže na naslednji način:
– prvi razred vključuje vrednost sklada, zmanjšanega za del sklada, uporabljenega za zavarovanje obveznosti, ki imajo preostalo zapadlost nad 30 dni,
– drugi razred vključuje vrednost sklada, zmanjšanega za del sklada, uporabljenega za zavarovanje obveznosti, ki imajo preostalo zapadlost nad 180 dni,
– tretji razred vključuje del sklada, uporabljen za zavarovanje obveznosti, ki imajo preostalo zapadlost nad 180 dni.
(8) Banka poroča pogodbeno najete kreditne linije v vrstici A102 ter nečrpani del najetih kreditov v vrstici A103 v celotni višini, brez upoštevanja uteži iz druge alineje točke (d) prvega odstavka 4. člena sklepa.
(9) Banka poroča postavke vpoglednih vlog gospodarstva v vrstici L041 in gospodinjstev v vrstici L042 v celotni višini, brez upoštevanja uteži iz točk (b) in (c) prvega odstavka 6. člena sklepa.
(10) Če banka uporablja notranjo metodologijo za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog za vse ali samo za del vpoglednih vlog gospodarstva in/ali gospodinjstev, mora Banki Slovenije pet delovnih dni pred začetkom uporabe oziroma poročanja pisno posredovati ocenjene uteži za stabilne vpogledne vloge gospodarstva in/ali gospodinjstev v prvem in v drugem razredu, na podlagi katerih banka izračunava količnika likvidnosti.
(11) Za zunajbilančne postavke v delu obveznosti v vrsticah od L081 do L086 banka poroča tehtane zneske, z uporabo predpisanih uteži iz točke (d) prvega odstavka 6. člena sklepa.
(12) Pri poročilih tekočega meseca banka za vse posle, tudi za vpogledne vloge, upošteva natečene obresti, katerih valuta plačila pade v prvi ali drugi razred. Ker se mesečna poročila o knjigovodskem stanju računov za zadnji dan preteklega meseca oddajo šesti delovni dan tekočega meseca oziroma deseti delovni dan po stanju na dan 31. december, banka najkasneje na šesti delovni dan oziroma deseti delovni dan tekočega meseca v poročilu o količnikih likvidnosti upošteva nov izračun razmejitev natečenih obresti za pretekli mesec. Banka v znesek natečenih obresti vključuje tudi obračunane neplačane obresti pod pogojem, da obresti izvirajo iz finančnih sredstev iz točke (b) prvega odstavka 4. člena sklepa.
(13) Za izračun količnikov likvidnosti banka naložbe in obveznosti v tuji valuti preračuna v domačo valuto po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije, inki velja na dan za katerega se poroča.
(14) Količnik likvidnosti prvega in drugega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb v posameznem razredu v domači in tuji valuti, brez upoštevanja vrstice A110, in seštevkom vseh obveznosti za isti razred v domači in tuji valuti. V primeru, da banka uporabi vsaj del naložb v skladu, se količnik likvidnosti za posamezni razred izračuna na naslednji način:
(a) količnik likvidnosti prvega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb (brez vrstice A110), zmanjšanih za del sklada, uporabljenega za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 30 dni, ter seštevkom vseh obveznosti. Uporabljeni del sklad za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 30 dni se izračuna na naslednji način:
vrstica A110 v drugem razredu + vrstica A110 v tretjem razredu – vrstica A110 v prvem razredu.
(b) količnik likvidnosti drugega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb v drugem razredu (brez vrstice A110), zmanjšanim za del sklada, uporabljenega za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 180 dni, ter seštevkom vseh obveznosti. Uporabljeni del sklada za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 180 dni je enak vrstici A110 v tretjem razredu.
(15) Banka mora hraniti zadnjih deset izdelanih dnevnih poročil o doseganju količnikov likvidnosti ter dokumentacijo, na podlagi katere je navedena poročila pripravila. Banka mora najmanj za obdobje enega leta hraniti obrazložitve tistih postavk poročila, ki so pomembno vplivale na količnike likvidnosti.
(16) Ne glede na točko (14)(a) tega navodila se količnik likvidnosti prvega razreda izračunava kot razmerje med seštevkom vseh naložb, brez upoštevanja vrstice A110, in seštevkom vseh obveznosti.
III. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA O TOKOVIH LIKVIDNOSTI NA OBRAZCU TL
(17) Banka v skladu s tretjim odstavkom 10. člena sklepa vnese podatke o:
– načrtovanih in dejansko realiziranih odlivih in prilivih za predhodni delovni dan (t-1);
– pričakovanih odlivih in prilivih po posameznih dnevih, in sicer za tekoči delovni dan (t) ter za naslednjih petnajst delovnih dni (t+1,…t+15);
– pričakovanih odlivih in prilivih do konca tekočega meseca (m);
– pričakovanih odlivih in prilivih od začetka do konca naslednjega meseca (m+1).
Sobota se ne šteje kot delovni dan.
(18) V obrazec TL se vnesejo naslednji podatki:
Vrstica 1. – Odlivi
Vrstica 1.1. – Črpanje kreditov (vsota vrstic 1.1.1. do 1.1.5.)
Vrstica 1.1.1. do 1.1.5.: banka vnese vse pričakovane odlive iz naslova črpanih kreditov po posameznih sektorjih, pri čemer sektor "druge finančne organizacije" ne vključuje bank in hranilnic. Odlivi zajemajo tudi predvidena črpanja iz naslova pogodbeno odobrenih kreditnih linij in okvirnih kreditov.
Vrstica 1.2. – Odlivi iz vrednostnih papirjev (vsota vrstic 1.2.1. in 1.2.2.)
Vrstica 1.2.1.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova nakupa vrednostnih papirjev.
Vrstica 1.2.2.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova plačila glavnice in drugih obveznosti na podlagi vrednostnih papirjev (navadne, podrejene, hipotekarne, komunalne obveznice, listinjeni vrednostni papirji ipd.), ki jih je izdala banka sama.
Vrstica 1.3. – Vloge (vsota vrstic 1.5.1. do 1.5.6.)
Vrstica 1.3.1. do 1.3.5.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova vlog posameznih sektorjev, pri čemer sektor "druge finančne organizacije" ne vključuje bank in hranilnic. Pričakovani odlivi ne zajemajo pričakovanih odlivov iz naslova vpoglednih vlog.
Vrstica 1.3.6.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova vpoglednih vlog, kot so opredeljeni v prvi alineji tretjega odstavka 10. člena sklepa, zbirno za vse sektorje iz vrstic 1.3.1. do 1.3.5.
Vrstica 1.4. – Instrumenti denarne politike Eurosistema (vsota vrstic 1.4.1. do 1.4.4.)
Vrstice 1.4.1 do 1.4.4.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova instrumentov denarne politike, in sicer banka ločeno prikaže pričakovane odlive iz operacij glavnega refinanciranja (OGR), operacij dolgoročnejšega refinanciranja (ODR), operacij finega uravnavanja (OFU) in morebitnih drugih instrumentov denarne politike.
Vrstica 1.5. – Medbančni trg, krediti bank (vsota vrstic 1.5.1. in 1.5.2.)
Vrstica 1.5.1.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova vračil kreditov, prejetih od drugih bank.
Vrstica 1.5.1.1.: banka od zneska iz vrstice 1.5.1. ločeno prikaže pričakovane odlive iz naslova vračil kreditov, prejetih od bank v skupini.
Vrstica 1.5.2.: banka vnese pričakovane odlive iz naslova kreditov, ki jih je banka odobrila drugim bankam. Pri tem banka upošteva tudi predvidena črpanja iz naslova kreditnih linij in okvirnih kreditov ter drugih pogodbenih zavez, ki jih je banka odobrila drugim bankam.
Vrstica 1.5.2.1.: banka od zneska iz vrstice 1.5.2. ločeno prikaže pričakovane odlive iz naslova kreditov, ki jih je banka odobrila drugim bankam v skupini, vključno s predvidenimi črpanji iz naslova kreditnih linij in okvirnih kreditov ter drugih pogodbenih zavez, ki jih je banka odobrila drugim bankam v skupini.
Vrstica 1.6. – Drugo
Banka vnese podatke o drugih pričakovanih odlivih, ki niso vključeni v katero koli vrstico od 1.1. do 1.5.
V tej vrstici banka med drugim poroča tudi odlive iz naslova zunajbilančnih obveznosti, pri čemer ne upošteva pogodbeno odobrenih kreditnih linij in okvirnih kreditov oziroma črpanj iz naslova teh produktov, ker jih upošteva že v okviru vrstice 1.1. Črpanje kreditov.
Vrstica A – ODLIVI SKUPAJ
Vnese se seštevek vrstic od 1.1. do 1.6.
Vrstica 2. –Prilivi
Vrstica 2.1. – Vračilo kreditov in drugih terjatev (vsota vrstic 2.1.1. do 2.1.5.)
Vrstica 2.1.1. do 2.1.5.: banka vnese vse pričakovane prilive v zvezi z vračili kreditov in drugimi terjatvami po posameznih sektorjih, pri čemer sektor "druge finančne organizacije" ne vključuje bank in hranilnic.
Vrstica 2.2. – Prodaja vrednostnih papirjev (vsota vrstic 2.2.1. do 2.2.3.)
Vrstica 2.2.1.: banka vnese pričakovane prilive iz naslova prodaje vrednostnih papirjev, ki jih ima banka v svojem portfelju.
Vrstica 2.2.2.: banka vnese pričakovane prilive iz naslova zapadlih vrednostnih papirjev oziroma obresti iz naslova vrednostnih papirjev, ki jih ima banka v svojem portfelju.
Vrstica 2.2.3.: banka vnese pričakovane prilive iz naslova prodaje lastnih vrednostnih papirjev na primarnem trgu.
Vrstica 2.3. – Vloge (vsota vrstic 2.3.1. do 2.3.5.)
Vrstica 2.3.1. do 2.3.5.: banka vnese pričakovane prilive iz naslova vlog posameznih sektorjev, pri čemer sektor "druge finančne organizacije" ne vključuje bank in hranilnic.
Vrstica 2.4. Instrumenti denarne politike Eurosistema (vsota vrstic 2.5.1. do 2.5.4.)
Vrstice 2.4.1 do 2.4.4.: banka vnese pričakovane prilive iz naslova instrumentov denarne politike, in sicer banka ločeno prikaže pričakovane prilive iz operacij glavnega refinanciranja (OGR), operacij dolgoročnejšega refinanciranja (ODR), operacij finega uravnavanja (OFU) in morebitnih drugih instrumentov denarne politike.
Vrstica 2.5. – Medbančni trg, krediti bank (vsota vrstic 2.5.1. in 2.5.2.)
Vrstica 2.5.1.: banka vnese pričakovane prilive iz naslova vračil kreditov, odobrenih drugim bankam.
Vrstica 2.5.1.1.: banka od zneska iz vrstice 2.5.1. ločeno prikaže pričakovane prilive iz naslova vračil kreditov, odobrenih drugim bankam v skupini.
Vrstica 2.5.2.: banka vnese pričakovane prilive iz naslova kreditov, ki jih je banka prejela od drugih bank. Pri tem banka upošteva tudi predvidena črpanja iz naslova najetih kreditnih linij in okvirnih kreditov ter drugih prejetih pogodbenih zavez od drugih bank.
Vrstica 2.5.2.2.: banka od zneska iz vrstice 2.5.2. ločeno prikaže pričakovane prilive iz naslova kreditov, ki jih je banka prejela od drugih bank v skupini, vključno s predvidenimi črpanji iz naslova najetih kreditnih linij in okvirnih kreditov ter drugih prejetih pogodbenih zavez od bank v skupini.
Vrstica 2.6. – Drugo
Vnese se podatke o drugih predvidenih prilivih, ki niso vključeni v katero koli vrstico od 2.1. do 2.6.
Vrstica B – PRILIVI SKUPAJ
Vnese se seštevek vrstic od 2.1. do 2.6.
Vrstica B – A (PRILIVI – ODLIVI)
Vnese se razlika med vrsticama B in A.
Vrstica 3. – Likvidna sredstva
Vrstica 3.1.: banka vnese stanje gotovine.
Vrstica 3.2.: banka vnese stanje na poravnalnem računu.
Vrstica 3.3.: banka vnese stanje prostih sredstev na računih pri drugih bankah v RS in v tujini, s katerimi lahko banka prosto razpolaga.
Vrstica 3.4.: banka vnese stanje prostega finančnega premoženja, ki izpolnjuje kriterije primernosti za zavarovanje terjatev Eurosistema, pri čemer upošteva tako premoženje v skladu kot izven sklada.
(19) V primeru, ko je znesek posamezne postavke v obrazcu pomemben, banka v opombi navede kratko obrazložitev.
(20) Banka prilive in odlive v tuji valuti preračuna v EUR po tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije in ki velja na dan izdelave poročila.
IV. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA O RAZMERJU MED KREDITI IN VLOGAMI NEBANČNEGA SEKTORJA NA OBRAZCU GLTDF
(21) Banka v poročilo GLTDF vnese vrednosti posameznih postavk za izračun GLTDF na podlagi metodologije za izračun kreditov nebančnemu sektorju, vlog nebančnega sektorja ter odpisov kreditov nebančnemu sektorju, ki temelji na vsebinski opredelitvi postavk, šifrantov in vrednostnih podatkov poročil BS1S in BS1V, opredeljenih z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij (Uradni list RS, št. 50/15).
(22) V obrazec GLTDF se postavke vnašajo na naslednji način:
(a) vrstica 1: Prirast kreditov NBS (bruto pred oslabitvami)
Banka izračuna stanje kreditov nebančnemu sektorju (v nadaljevanju NBS) (bruto pred oslabitvami) na podlagi naslednje metodologije:
vrsta poročila: BS1S
A0408, A0418, A0419 + Š.9(≠ (S.121, (S.122 + Š.55(1)))), Š.44(04), vred: 80, 82, 83, 84
A0410 + Š.9(≠ (S.121, (S.122 + Š.55(1)))), Š.44(04), vred: 80, 81, 82, 83
A0411 + Š.9(S.123, S.124, S.125, S.126, S.127), Š.44(04), vred: 80, 82, 83
A0416 + Š.9(≠ (S.121, (S.122 + Š.55(1)))), Š.44(04), vred: 80, 82, 83
Prirast kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) v zadnjem letu banka izračuna kot razliko med stanjem kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) na datum po katerem banka poroča GLTDF (zadnji dan preteklega četrtletja) ter stanjem kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) pred dvanajstimi meseci glede na datum po katerem banka poroča GLTDF.
Prirast kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) v zadnjem četrtletju banka izračuna kot razliko med stanjem kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) na datum po katerem banka poroča GLTDF (zadnji dan preteklega četrtletja) ter stanjem kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) pred tremi meseci glede na datum po katerem banka poroča GLTDF.
(b) vrstica 2: Prirast vlog NBS
Banka izračuna stanje vlog NBS na podlagi naslednje metodologije:
vrsta poročila: BS1S
P0201, P0321 + Š.9(≠ (S.121, (S.122 + Š.55(1)))), Š.44(09), vred: 80, 82, 83
P0322 + Š.9(≠ (S.121, (S.122 + Š.55(1)))), Š.44(09), vred: 80, 82, 83
P0320 + Š.44(09), vred: 80, 82, 83
P0401, P0512 + Š.9(≠ (S.121, (S.122 + Š.55(1)))), Š.44(09), vred: 80, 82, 83, 84
Prirast vlog NBS v zadnjem letu banka izračuna kot razliko med stanjem vlog NBS na datum po katerem banka poroča GLTDF (zadnji dan preteklega četrtletja) ter stanjem vlog NBS pred dvanajstimi meseci glede na datum po katerem banka poroča GLTDF.
Prirast vlog NBS v zadnjem četrtletju banka izračuna kot razliko med stanjem vlog NBS na datum po katerem banka poroča GLTDF (zadnji dan preteklega četrtletja) ter stanjem vlog NBS pred tremi meseci glede na datum po katerem banka poroča GLTDF.
(c) vrstica 3: Izvzetja
Banka, ki uporabi izvzetja iz tretjega odstavka 11. člena sklepa oziroma sedmega odstavka 12. člena sklepa, vnese seštevek izvzetij iz vrstic 3a in 3b, in sicer ločeno za zadnjih dvanajst mesecev ter zadnje tri mesece glede na datum po katerem banka poroča (zadnji dan preteklega četrtletja).
V vrstico 3a banka vnese vrednost izvzetja iz točke (a) tretjega odstavka 11. člena sklepa oziroma iz točke (a) sedmega odstavka 12. člena sklepa. Banka ločeno poroča vrednost navedenega izvzetja:
– v zadnjem letu, kot vsoto izvzetij v zadnjih dvanajstih mesecih glede na datum po katerem banka poroča (zadnji dan preteklega četrtletja),
– v zadnjem četrtletju, kot vsoto izvzetij v zadnjih treh mesecih glede na datum po katerem banka poroča (zadnji dan preteklega četrtletja).
V vrstico 3b banka vnese vrednost posameznih vrst izvzetij iz točke (b) tretjega odstavka 11. člena sklepa oziroma iz točke (b) sedmega odstavka 12. člena sklepa. Banka ločeno poroča vrednost posameznih vrst izvzetij:
– v zadnjem letu, kot vsoto izvzetij (po posameznih vrstah) v zadnjih dvanajstih mesecih glede na datum po katerem banka poroča (zadnji dan preteklega četrtletja),
– v zadnjem četrtletju, kot vsoto izvzetij (po posameznih vrstah) v zadnjih treh mesecih glede na datum po katerem banka poroča (zadnji dan preteklega četrtletja).
Banka izračuna vrednost odpisov kreditov NBS, ki se poročajo v tretji alineji vrstice 3b, na podlagi naslednje metodologije:
vrsta poročila: BS1V
A0408, A0418, A0419 + Š.9(≠ (S.121, (S.122 + Š.55(1)))), Š.44(04), vred: 41, 82, 83
A0410 + Š.9(≠ (S.121, (S.122 + Š.55(1)))), Š.44(04), vred: 41, 82, 83
A0411 + Š.9(S.123, S.124, S.125, S.126, S.127), Š.44(04), vred: 41, 82, 83
A0416 + Š.9(≠ (S.121, (S.122 + Š.55(1)))), Š.44(04), vred: 41, 82, 83
Banka poroča vrednost odpisov kreditov NBS:
– v zadnjem letu, kot vsoto odpisov kreditov NBS v zadnjih dvanajstih mesecih glede na datum po katerem banka poroča (zadnji dan preteklega četrtletja),
– v zadnjem četrtletju, kot vsoto odpisov kreditov NBS v zadnjih treh mesecih glede na datum po katerem banka poroča (zadnji dan preteklega četrtletja).
V peti alineji vrstice 3b banka upošteva konverzijo terjatev v naložbe v kapital dolžnika iz naslova teh terjatev v smislu restrukturiranja finančnih sredstev do dolžnika, kot jih opredeljuje točka (d) tretjega odstavka 21. člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 50/15).
(d) vrstica GLTDF:
Banka vnese vrednost količnika GLTDF, ki jo izračuna kot razmerje med prirastom kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) v zadnjem letu iz vrstice 1 ter prirastom vlog NBS v zadnjem letu iz vrstice 2 ob upoštevanju izvzetij v zadnjem letu iz vrstice 3.
(e) vrstica GLTDFq:
Banka vnese vrednost količnika GLTDFq, ki jo izračuna kot razmerje med prirastom kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) v zadnjem četrtletju iz vrstice 1 ter prirastom vlog NBS v zadnjem četrtletju iz vrstice 2 ob upoštevanju izvzetij v zadnjem četrtletju iz vrstice 3.
V. NAČIN POŠILJANJA POROČIL
(23) Banka posreduje Banki Slovenije poročilo KL-1 po elektronski pošti. Banka pošilja samo podatke, ki imajo v obrazcu KL-1 vpisano štirimestno oznako rubrike.
Naslov in struktura zapisa:
(a) elektronski naslov: ll@bsi.si;
(b) subjekt se navede v obliki LLLLMMDDBBBBBBB.dat, kjer je LLLLMMDD datum za katerega se poroča, BBBBBBB pa 7-mestna matična številka banke;
(c) zapis je dolg 22 (dvaindvajset) znakov, od katerih je prvih 8 oznaka podatka, ki je razvidna iz obrazca KL- 1, pri čemer ima peti znak vrednost od "1" do "6" glede na stolpec iz obrazca, zadnji trije znaki pa so presledki. Naslednjih štirinajst znakov je numerični podatek, desno poravnan z vodilnimi ničlami, prvi znak je predznak. Podatki so zneski v tisoč enot domače valute. Datoteka vsebuje kontrolni zapis, kjer je oznaka podatka "KO01", zadnji štirje znaki so presledki, numerični podatek pa je seštevek vseh zneskov.
Pri pošiljanju poročila KL-1 banka uporabi PGP ključ. Javni del PGP ključa Banke Slovenije za poročilo KL-1 je objavljen na internetni strani (http://www.bsi.si/poslovanje-bank-in-podjetij-r.asp?MapaId=737).
(24) Banka posreduje Banki Slovenije poročilo TL v šifriranih elektronskih sporočilih, ki vsebujejo predpisane Excelove datoteke.
Naslov in struktura zapisa:
(a) Banka oziroma hranilnica pošilja poročila po elektronski pošti na naslov tl@bsi.si.
(b) Za potrebe testiranja se poročila pošiljajo na testni naslov tltest@bsi.si.
(c) “ZADEVA” v elektronskem sporočilu se navede v obliki:
TL
oznaka aplikacije v BS
NNNNNNN
7-mestna matična številka
LLLLMMDD
datum poročila
(SMIME)
oznaka, da gre za uporabo SMIME z uporabo X.509 infrastrukture
(CP)
kodna tabela (obvezno, kadar ni uporabljena kodna tabela UTF-8)
Upoštevati je treba splošna tehnična navodila za poročanje Banki Slovenje, ki so opisana v dokumentih Navodilo poslovnim subjektom za varno elektronsko poslovanje z Banko Slovenije in Navodilo za izmenjavo podatkov med Banko Slovenije in poslovnimi subjekti. Dokumenta sta objavljena na internetni strani BS http://www.bsi.si/porocanje.asp?MapaId=1096.
(25) Banka posreduje Banki Slovenije poročilo GLTDF po elektronski pošti na naslov GLTDF@bsi.si.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(26) Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 55/07, 112/08, 44/09, 78/09 in 100/13).
(27) To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 7. julija 2015
Boštjan Jazbec l.r.
Guverner

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti