Na podlagi četrtega odstavka 384. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, v nadaljevanju ZBan-2), prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) ter v povezavi s petim odstavkom 412. člena, tretjim odstavkom 413. člena in tretjim pododstavkom tretjega odstavka 415. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL EU L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1, v nadaljevanju Uredba (EU) št. 575/2013) izdaja Svet Banke Slovenije
o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
(Vsebina in namen sklepa)
(1) Ta sklep določa podrobnejša pravila v zvezi z likvidnostno pozicijo, ki vključujejo vsebino, obliko, način izračunavanja in poročanja:
(a) količnikov likvidnosti za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije,
(b) načrtovanja tokov likvidnosti,
(c) razmerja med krediti in vlogami nebančnega sektorja.
(2) Določbe tega sklepa se uporabljajo za banke, hranilnice, podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav (v nadaljevanju: banke).
(3) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZBan-2 oziroma Uredbi (EU) št. 575/2013 in v predpisih, izdanih na njuni podlagi.
(2) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) "likvidnostna pozicija" je razmerje med dejanskimi in potencialnimi viri likvidnosti in dejansko ter potencialno porabo likvidnostnih sredstev v istem obdobju;
(b) "preostala zapadlost" je obdobje med datumom, za katerega se izračunava količnik likvidnosti in datumom zapadlosti posameznega finančnega sredstva ali vira sredstev;
(c) "likvidnostno tveganje" je tveganje nastanka izgube, če banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob zapadlosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih;
(d) "scenarij upravljanja likvidnosti" je na notranjih in zunanjih predpostavkah ocenjena likvidnostna pozicija banke in na tej podlagi sprejeti ukrepi z namenom zagotavljanja ustrezne likvidnostne pozicije, ki vključuje najmanj:
– "osnovni scenarij upravljanja likvidnosti" je scenarij, katerega predpostavke odražajo pričakovano smer in pogoje poslovanja banke in za katere se z gotovostjo predvideva, da bodo vplivali na likvidnost banke ob upoštevanju normalnega teka poslovanja;
– "stresni scenarij" pomeni scenarij upravljanja z likvidnostjo, katerega predpostavke odražajo drugačne smeri in pogoje poslovanja kot v osnovnem scenariju oziroma katerega predpostavke vsebujejo pomembne spremembe dejavnikov, ki vplivajo na likvidnost banke v smeri poslabšanja.
2. MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE IZRAČUNAVANJA USTREZNE LIKVIDNOSTNE POZICIJE
(1) Banka mora redno izračunavati likvidnostno pozicijo. Banka izračunava likvidnostno pozicijo s količnikom likvidnosti. Količnik likvidnosti je razmerje med vsoto finančnih sredstev v domači in tuji valuti in vsoto virov sredstev v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost.
(2) Za namen iz prvega odstavka tega člena mora banka razvrstiti finančna sredstva in vire sredstev po preostali zapadlosti v dva razreda, in sicer:
(a) prvi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 30 dni in
(b) drugi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 180 dni.
(3) Banka mora dnevno izračunavati količnik likvidnosti za posamezni razred za pretekli delovni dan.
(4) Količnik likvidnosti prvega razreda mora biti najmanj 1.
(5) Količnik likvidnosti drugega razreda je informativnega značaja.
(6) Če banka ne dosega zahteve iz četrtega odstavka tega člena, mora v poročilu o količnikih likvidnosti navesti razloge za nedoseganje.
(Kriteriji za upoštevanje finančnih sredstev)
(1) Banka upošteva finančna sredstva po naslednjih kriterijih:
(a) po preostali zapadlosti,
(b) če so finančna sredstva do dolžnika ocenjena in oslabljena:
– posamično, samo finančna sredstva do dolžnikov, za katere se ne pričakujejo težave pri poravnavanju obveznosti in ki poravnavajo svoje obveznosti ob zapadlosti oziroma z zamudo do 30 dni,
– skupinsko, samo finančna sredstva do dolžnikov, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v skupino A in B skladno s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 50/15),
(c) samo znesek finančnih sredstev, s katerim prosto razpolaga,
(d) od zunajbilančnih postavk se upoštevajo samo:
– terminski posli,
– pogodbeno najete kreditne linije ter nečrpani del najetih kreditov, oboje v višini 50 %.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v izračun ne sme upoštevati finančnih sredstev, ki jih mora imeti banka zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog ter za zagotavljanje denarnih sredstev za namen vplačila v sklad za reševanje bank na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank.
(Kriteriji za vključevanje finančnih sredstev v oba razreda)
(1) Ne glede na preostalo zapadlost, banka v oba razreda vključuje naslednja finančna sredstva:
(a) naložbe, ki izpolnjujejo kriterije primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema, ki so opredeljeni v splošnih pogojih Banke Slovenije, ki urejajo izvajanje okvira denarne politike;
(b) naložbe v druge tuje tržne dolžniške in lastniške vrednostne papirje in v domače tržne dolžniške vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu in je njihova bonitetna ocena oziroma dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's), če z njimi banke upravljajo same, če pa so jih prepustile v upravljanje drugi domači ali tuji banki oziroma finančni instituciji, pa le v višini in rokih, ki jih za dostop do likvidnosti predvideva pogodba o upravljanju;
(c) naložbe v druge tuje serijske dolžniške vrednostne papirje, katerih tržna cena je dnevno razpoložljiva in je njihova bonitetna ocena in dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's). Kolikor je referenčna množica finančnih instrumentov sestavljena iz vrednostnih papirjev, mora biti boniteta vsakega najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's). Če ne obstaja dnevna tržna cena, morajo v tej točki navedeni vrednostni papirji imeti ameriško prodajno opcijo, ki imetniku daje pravico prodaje tega vrednostnega papirja kadarkoli do njegove zapadlosti, pri čemer je opcija lahko vključena v ta serijski dolžniški vrednostni papir in omogoča imetniku prodajo tega vrednostnega papirja njegovemu izdajatelju po vnaprej določeni izvršilni ceni, ali pa je opcija sklenjena posebej na ta serijski dolžniški vrednostni papir po vnaprej določeni izvršilni ceni, dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja te opcije pa je najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's);
(d) naložbe v dolžniške vrednostne papirje Banke Slovenije;
(e) naložbe v depozite pri Banki Slovenije.
(2) Med naložbami iz točke (c) prvega odstavka tega člena banka ne sme upoštevati vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje redno na organiziranih trgih ali za katere ni mogoče dnevno preveriti njihove tržne cene ali za katere izdajatelj ne zagotavlja brezpogojnega odkupa v roku, krajšem od 30 dni.
(3) Finančna sredstva iz točk (a) do (c) prvega odstavka tega člena mora banka za potrebe vključevanja v oba razreda vrednotiti po tržnih cenah. Če za finančno premoženje iz točke (a) prvega odstavka tega člena ne obstaja tržna cena, ga banka vrednoti po metodi odplačne vrednosti.
(Kriteriji za upoštevanje virov sredstev)
(1) Banka upošteva vire sredstev po naslednjih kriterijih:
(a) po preostali zapadlosti;
(b) vpogledne vloge gospodinjstev in nefinančnih družb v prvem razredu se upoštevajo v višini 40 %;
(c) vpogledne vloge gospodinjstev in nefinančnih družb v drugem razredu se upoštevajo v višini 35 %;
(d) od zunajbilančnih postavk se upoštevajo:
– terminski posli, odprti nekriti akreditivi, pogodbene odobrene kreditne linije bankam in nečrpani del odobrenih kreditov, ki ne izpolnjujejo kriterijev primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema, ki so opredeljeni v splošnih pogojih Banke Slovenije, ki urejajo izvajanje okvira denarne politike, vse višini 100 %;
– pogodbeno odobrene kreditne linije komitentom, ki niso banke, razen kreditnih linij, odobrenih za kritje odprtih akreditivov, se upoštevajo v višini 20 %;
– izdane garancije, jamstva in stand by akreditivi, odobreni limiti za tekoče račune in kartice se upoštevajo po preostali zapadlosti v višini 5 %.
Obveznost po akreditivih se upošteva v posameznem razredu v višini nekritega dela po preostali veljavnosti, po predložitvi dokumentov pa po preostali zapadlosti.
(2) Banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za uporabo notranje metodologije za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog gospodinjstev in/ali nefinančnih družb (v nadaljevanju: notranja metodologija), lahko namesto uteži iz točke (b) in (c) prvega odstavka tega člena uporabi uteži, ki jih je izračunala z uporabo notranje metodologije, vendar uporabljeni uteži ne smeta biti nikoli nižji od 20 %.
(3) Če banka ni vzpostavila ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja z likvidnostnim tveganjem, lahko Banka Slovenije banki odredi uporabo višje uteži, kot je določena v točki (b) in (c) prvega odstavka tega člena.
(4) Z odredbo, s katero banki odredi ukrep iz tretjega odstavka tega člena, Banka Slovenije določi ukrepe, ki jih mora opraviti banka, da bi zanjo začele veljati uteži iz točk (b) in (c) prvega odstavka tega člena.
3. UPORABA NOTRANJE METODOLOGIJE ZA IZRAČUN DELEŽA STABILNIH VPOGLEDNIH VLOG
(Minimalne zahteve za uporabo notranje metodologije)
(1) Če banka uporablja notranjo metodologijo za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog gospodinjstev in/ali nefinančnih družb, mora izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:
(a) razpolagati mora z zanesljivo in točno podatkovno bazo vpoglednih vlog gospodinjstev in/ali nefinančnih družb, segmentirano glede na značilnosti vlog,
(b) upoštevati mora predpostavke, ki odražajo lastnosti posameznih produktov za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog,
(c) ustrezno mora upoštevati podatkovno bazo vpoglednih vlog gospodinjstev in/ali nefinančnih družb pri določitvi predpostavk za izvajanje osnovnih scenarijev in scenarijev izjemnih situacij,
(d) veljavnost predpostavk mora testirati z različnimi scenariji in rezultate testiranj ustrezno implementirati v tekočo politiko upravljanja z likvidnostnim tveganjem, pri čemer se nabor vnaprej določenih scenarijev izjemnih situacij testira vsaj četrtletno,
(e) notranja metodologija mora biti vgrajena v dnevni proces upravljanja s tveganji banke, pri čemer so rezultati metodologije sestavni del ugotavljanja, merjenja, obvladovanja in spremljanja likvidnostnega tveganja,
(f) obdobje opazovanja podatkov mora biti najmanj pet let, pri čemer mora banka identificirati morebitna večja nihanja stanj, ki kažejo na odstopanje od trenda stabilnosti, vsebinsko ovrednotiti njihov vpliv in ta nihanja ustrezno statistično ovrednotiti,
(g) redno mora izvajati testiranje za nazaj, tj. naknadno primerjati ocenjene deleže stabilnih vpoglednih vlog z dejanskimi deleži, pri čemer ne sme biti pomembnih odstopanj med oceno in dejanskim stanjem.
(2) Banka mora zahteve iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati neprekinjeno od datuma izdaje dovoljenja Banke Slovenije za uporabo notranje metodologije.
(3) Banka mora najmanj polletno preverjati ustreznost notranje metodologije. Če deleži stabilnih vlog gospodinjstev in/ali nefinančnih družb, ocenjeni z notranjo metodologijo, pomembno odstopajo od dejanskega stanja, mora banka o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. Obvestilo mora vsebovati natančen opis vzrokov za odstopanje.
(Dovoljenje za uporabo notranje metodologije)
(1) Banka Slovenije izda dovoljenje za uporabo notranje metodologije, če banka izpolnjuje minimalne zahteve iz 7. člena tega sklepa.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) seznam produktov, ki jih je banka vključila v nabor podatkov za oceno stabilnosti vlog in opis njihovih lastnosti,
(b) dokument, v katerem so opisane in analizirane vse predpostavke, ki jih je banka uporabila v okviru notranje metodologije,
(c) dokument z natančno opisanimi postopki za operativno izvedbo in uporabo notranje metodologije,
(d) dokument, v katerem so opisani scenariji upravljanja z likvidnostjo, ki jih banka uporablja s posebnim poudarkom na scenarijih izjemnih situacij, za katere je banka razvila krizne načrte,
(e) dokument o uporabljenih kriznih načrtih v preteklosti, ki so bili podlaga za spremembo poslovne politike in
(f) poročilo o pregledu notranje metodologije, ki ga opravi služba notranje revizije.
(3) Banka mora šest mesecev pred vložitvijo zahteve iz drugega odstavka tega člena obvestiti Banko Slovenije o tej nameri.
(Odvzem dovoljenja za uporabo notranje metodologije)
Banka Slovenije odvzame dovoljenje za uporabo notranje metodologije, če banka:
(a) ravna v nasprotju z odredbo ali odredbo z dodatnimi ukrepi, s katero ji je bila naložena odprava kršitev pri izpolnjevanju pogojev iz 7. člena tega sklepa,
(b) huje krši pogoje iz 7. člena tega sklepa.
4. NAČRTOVANJE TOKOV LIKVIDNOSTI
(1) Banka mora v okviru politike upravljanja s tveganji opredeliti politiko uravnavanja svoje likvidnostne pozicije, ki zajema tudi podrobno načrtovanje tokov likvidnosti glede na vrsto, obseg in naravo poslov, upoštevaje tržne in makroekonomske razmere, v katerih banka posluje.
(2) Načrt tokov likvidnosti, ki ga mora banka predložiti Banki Slovenije, mora zajeti denarne odlive in prilive v domači in tuji valuti:
– po posameznih dnevih, in sicer za tekoči in predhodni delovni dan ter za naslednjih petnajst delovnih dni,
– za posamezno obdobje, in sicer do konca tekočega meseca ter za obdobje naslednjega meseca.
Banka mora v okviru podatkov za pretekli delovni dan navesti načrtovane ter dejansko realizirane tokove likvidnosti.
(3) Pri načrtovanju denarnih tokov po posameznih časovnih obdobjih iz drugega odstavka tega člena mora banka upoštevati načelo previdnosti, kar pomeni, da:
– med denarne odlive vključuje vse obveznosti, ki lahko zapadejo v izplačilo. Odlive po posameznih časovnih obdobjih iz naslova vpoglednih vlog in drugih postavk brez zapadlosti banka oceni na podlagi osnovnega scenarija upravljanja likvidnosti iz prve alineje točke (d) drugega člena tega sklepa;
– med denarne prilive vključuje samo tiste, za katere banka pričakuje, da bodo realizirani. Prilive po posameznih časovnih obdobjih iz naslova postavk brez zapadlosti banka oceni na podlagi osnovnega scenarija upravljanja likvidnosti iz prve alineje točke (d) drugega člena tega sklepa.
Podatke in predpostavke, na katerih temelji ocena odliva oziroma priliva iz naslova postavk brez zapadlosti, mora banka redno preverjati in dokumentirati.
(4) Med denarne odlive se vključujejo načrtovani odlivi na podlagi črpanih kreditov (vključno s predvidenimi črpanji iz naslova pogodbeno odobrenih kreditnih linij in okvirnih kreditov), vlog, vrednostnih papirjev, instrumentov denarne politike, medbančnih kreditov in drugi odlivi, ki niso zajeti v drugih postavkah, vključno z odlivi iz naslova zunajbilančnih obveznosti.
(5) Med denarne prilive se vključujejo načrtovani prilivi iz vračil kreditov in drugih terjatev, vlog, vrednostnih papirjev, instrumentov denarne politike, medbančnih kreditov in drugi prilivi, ki niso zajeti v drugih postavkah.
(6) Banka Slovenije lahko od banke zahteva poročanje dodatnih postavk v zvezi s programom izredne likvidnostne pomoči (ELA) in mitigacijskimi oziroma kriznimi ukrepi, ki jih banka sprejme za preprečitev oziroma odpravo likvidnostnih primanjkljajev oziroma premostitev izrednih likvidnostnih razmer/likvidnostnih kriz ter ponovno vzpostavitev normalnega likvidnostnega položaja.
5. MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE RAZMERJA MED KREDITI IN VLOGAMI NEBANČNEGA SEKTORJA
(Razmerje med krediti in vlogami nebančnega sektorja)
(1) Banka, ki sprejema vloge nebančnega sektorja, mora zagotavljati ustrezno razmerje med bruto zneskom kreditov in vlogami nebančnega sektorja izračunano na letnih spremembah stanj (v nadaljevanju GLTDF). V ta namen banka izračunava GLTDF kot količnik med letno spremembo stanja bruto zneska kreditov nebančnemu sektorju in letno spremembo stanja vlog nebančnega sektorja, pri čemer bruto znesek kreditov pomeni znesek pred upoštevanjem oslabitev.
(2) Banka, ki ima pozitivni letni prirast vlog nebančnega sektorja, mora ob koncu posameznega četrtletja izpolnjevati GLTDF, ki je enak ali večji od 0 % (GLTDF >= 0 %). To pomeni, da banke s pozitivnim letnim prirastom vlog nebančnega sektorja v istem obdobju ne zmanjšujejo obsega bruto zneska kreditov nebančnemu sektorju.
(3) Pri izpolnjevanju zahtev iz prejšnjega odstavka, banki eno leto ni potrebno upoštevati:
(a) povečanja zneska vlog nebančnega sektorja iz naslova prenosa obveznosti druge banke na banko na podlagi odločbe Banke Slovenije;
(b) zmanjšanja bruto zneska kreditov nebančnega sektorja iz naslova:
– prenosa terjatev na drugo banko na podlagi odločbe Banke Slovenije;
– prenosa terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank;
– odprave pripoznanja terjatev zaradi neizterljivosti, listinjenja ali konverzije v naložbe v kapital dolžnikov iz naslova teh terjatev.
(Korektivni ukrepi v primeru neizpolnjevanja zahtev v zvezi z GLTDF)
(1) Če banka ne izpolnjuje zahtev glede GLTDF iz drugega odstavka 11. člena, mora:
– začeti izračunavati GLTDF na četrtletnih spremembah stanj (v nadaljevanju: GLTDFq) ter izpolnjevati vrednosti GLTDFq, kot je opredeljeno v drugem odstavku tega člena. GLTDFq banka izračuna kot količnik med četrtletno spremembo stanja bruto zneska kreditov nebančnemu sektorju in četrtletno spremembo stanja vlog nebančnega sektorja;
– o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.
(2) V primeru, da banka ne izpolni zahteve glede GLTDF iz drugega odstavka 11. člena, mora ob koncu posameznega četrtletja, ki sledi četrtletju, ko banka ni izpolnila navedene zahteve glede GLTDF, izpolnjevati GLTDFq, ki:
– je v primeru pozitivnega četrtletnega prirasta vlog nebančnega sektorja enak ali večji od 40 % (GLTDFq >= 40 %).
(3) Če banka ne izpolnjuje zahteve glede GLTDFq iz drugega odstavka tega člena, mora:
– najkasneje po preteku dveh mesecev začeti izpolnjevati količnik likvidnosti prvega razreda, kot je opredeljen v točki (a) drugega odstavka 3. člena tega sklepa, brez upoštevanja zastavljenega dela sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije, vsaj v višini 1;
– o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.
(4) Če banka po začetku izpolnjevanja zahtev iz tretjega odstavka tega člena ne izpolnjuje zahteve glede GLTDFq iz drugega odstavka tega člena, mora:
– najkasneje po preteku dveh mesecev dodatno začeti izpolnjevati količnik likvidnosti drugega razreda, kot je opredeljen v točki (b) drugega odstavka 3. člena tega sklepa, kjer pa lahko med sredstvi upošteva zastavljen del sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije, vsaj v višini 1;
– o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.
(5) Če banka po začetku izpolnjevanja zahtev iz četrtega odstavka tega člena ne izpolnjuje zahteve glede GLTDFq iz drugega odstavka tega člena, mora:
– najkasneje po preteku dveh mesecev dodatno začeti izpolnjevati količnik likvidnosti drugega razreda, kot je opredeljen v točki (b) drugega odstavka 3. člena tega sklepa (brez upoštevanja zastavljenega dela sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije), vsaj v višini 1;
– o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.
(6) Banka, ki ima obveznost izpolnjevanja korektivnih ukrepov iz tretjega do petega odstavka tega člena, mora te korektivne ukrepe izpolnjevati tudi potem, ko začne izpolnjevati korektivne ukrepe iz drugega odstavka tega člena. Vsi korektivni ukrepi, katerih obveznost izpolnjevanja ima banka v skladu s tem členom, prenehajo veljati, ko banka začne izpolnjevati zahteve glede GLTDF iz drugega odstavka 11. člena.
(7) Pri izpolnjevanju zahtev iz drugega odstavka tega člena banki ni potrebno upoštevati:
(a) povečanja zneska vlog nebančnega sektorja iz naslova prenosa obveznosti druge banke na banko na podlagi odločbe Banke Slovenije;
(b) zmanjšanja bruto zneska kreditov nebančnega sektorja iz naslova:
– prenosa terjatev na drugo banko na podlagi odločbe Banke Slovenije;
– prenosa terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank;
– odprave pripoznanja terjatev zaradi neizterljivosti, listinjenja ali konverzije v naložbe v kapital dolžnikov iz naslova teh terjatev.
6. POROČANJE BANKI SLOVENIJE
(1) Banka mora razviti ustrezen sistem in postopke za izračun in spremljanje likvidnostne pozicije zaradi izpolnjevanja količnikov likvidnosti.
(2) Banka mora zagotoviti pravilno izračunavanje in pravočasno poročanje Banki Slovenije v skladu s tem sklepom o:
(a) količnikih likvidnosti iz tretjega odstavka 3. člena tega sklepa,
(b) tokovih likvidnosti iz 10. člena tega sklepa.
(3) Banka mora za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka tega člena Banki Slovenije predložiti poročila na obrazcu KL-1 in TL, ki sta sestavni del tega sklepa.
(4) Dnevno poročilo o količnikih likvidnosti mora banka posredovati Banki Slovenije najpozneje naslednji dan do 12. ure za pretekli dan po elektronski pošti.
(5) Dnevno poročilo o tokovih likvidnosti mora banka posredovati Banki Slovenije najpozneje do 12. ure po elektronski pošti.
(6) Banka, ki izračunava GLTDF v skladu s 5. poglavjem tega sklepa, mora Banki Slovenije predložiti poročilo na obrazcu GLTDF, ki je sestavni del tega sklepa. Poročilo po stanju na konec četrtletja mora banka posredovati Banki Slovenije najpozneje do desetega delovnega dne v naslednjem četrtletju po elektronski pošti.
(7) Guverner Banke Slovenije lahko izda navodilo za izvajanje tega sklepa.
7. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(Prenehanje uporabe sklepa in navodila)
(1) Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 55/07, 83/07, 74/11, 26/12, 98/13, 38/14 in 29/15).
(2) Do izdaje novega navodila se za izvajanje tega sklepa smiselno uporablja Navodilo za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 55/07, 112/08, 44/09, 78/09 in 98/13).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 7. julija 2015
Boštjan Jazbec l.r.
