Uradni list

Številka 25
Uradni list RS, št. 25/2014 z dne 11. 4. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 25/2014 z dne 11. 4. 2014

Kazalo

19. Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o zaščiti živali v mednarodnem prevozu (revidirane) (MEKZŽMP), stran 104.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Evropske konvencije o zaščiti živali v mednarodnem prevozu (revidirane) (MEKZŽMP)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o zaščiti živali v mednarodnem prevozu (revidirane) (MEKZŽMP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. marca 2014.
Št. 003-02-3/2014-11
Ljubljana, dne 14. marca 2014
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI EVROPSKE KONVENCIJE O ZAŠČITI ŽIVALI V MEDNARODNEM PREVOZU (REVIDIRANE) (MEKZŽMP)
1. člen
Ratificira se Evropska konvencija o zaščiti živali v mednarodnem prevozu (revidirana), sklenjena v Kišinjevu 6. novembra 2003.
2. člen
Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenski jezik glasi:
EUROPEAN CONVENTION FOR THE PROTECTION OF ANIMALS DURING INTERNATIONAL TRANSPORT (REVISED)
The member States of the Council of Europe, signatory hereto,
Considering that the aim of the Council of Europe is to achieve a greater unity between its members for the purpose of safeguarding and realising the ideals and principles which are their common heritage;
Aware that every person has a moral obligation to respect all animals and to have due consideration for their capacity for suffering;
Motivated by the desire to safeguard the welfare of animals during transport;
Convinced that international transport is compatible with the welfare of the animals, provided that the requirements of animal welfare are met;
Considering, therefore, that where the welfare requirements of the animals cannot be met an alternative to the transport of live animals shall be implemented;
Considering, however, that in general, for reasons of animal welfare the period during which animals, including animals for slaughter, are transported should be reduced as far as possible;
Considering that loading and unloading are activities during which injuries and stress are most likely to occur;
Considering that progress in this respect may be achieved through the adoption of common provisions regarding the international transport of animals,
Have agreed as follows:
General principles
Article 1 – Definitions
1 “International transport” means any movement from one country to another, but excludes, however, journeys of less than 50 km and movements between member States of the European Community.
2 An “authorised veterinarian” means a veterinarian nominated by the competent authority.
3 “Person responsible for the transport of the animals” means the person with overall control over the organisation, carrying out and completion of the whole journey, regardless of whether duties are subcontracted to other parties during transport. Such a person is usually the person who plans, makes arrangements for and defines the conditions to be met by other parties.
4 “Person in charge of the welfare of the animals” means the person who has direct physical responsibility for the care of the animals during transport. Such a person may be the attendant or the driver of a vehicle if fulfilling the same role.
5 “Container” means any crate, box, receptacle or other rigid container used for the transport of animals which is not self-propelled and is not a part (whether detachable or not) of a means of transport.
6 “Transporter”, means a natural or legal person transporting animals, either on his own account or for a third party.
Article 2 – Species
1 This Convention applies to the international transport of all vertebrate animals.
2 With the exception of Article 4, paragraph 1, and Article 9, paragraphs 1 and 2.a. and c., the provisions of this Convention do not apply:
a where a single animal is accompanied by the person who is responsible for it during transport;
b to the transport of pet animals accompanying their owner if not for commercial purposes.
Article 3 – Application of the Convention
1 Each Party shall apply the provisions governing the international transport of animals contained in this Convention and be responsible for effective control and supervision.
2 Each Party shall take the necessary steps to ensure an effective system of training taking into account the provisions of the present Convention.
3 Each Party shall endeavour to apply the relevant provisions in this Convention to animals being transported within its territory.
4 The Parties shall provide mutual assistance in applying the provisions of the Convention, in particular by exchanging information, discussing interpretation and notifying problems.
Article 4 – Main principles of the Convention
1 Animals shall be transported in a way which safeguards their welfare, including health.
2 As far as possible, animals shall be transported without delay to their place of destination.
3 At control points, priority shall be given to consignments of animals.
4 Animals shall only be detained where this is strictly necessary for their welfare or for disease control purposes. If animals are detained, appropriate arrangements shall be made for their care and, where necessary, their unloading and accommodation.
5 Each Party shall take the necessary measures to avoid or reduce to a minimum the suffering of animals in cases where strikes or other unforeseeable circumstances impede the strict application of the provisions of this Convention in its territory. It will be guided for this purpose by the principles set out in this Convention.
6 Nothing in this Convention shall affect the implementation of other instruments concerning sanitary and veterinary control.
7 Nothing in this Convention shall affect the liberty of the Parties to adopt stricter measures for the protection of animals during international transport.
Article 5 – Authorisation of transporters
1 Each Party shall ensure that transporters transporting animals for commercial purposes are:
a registered in a manner enabling the competent authority to identify them rapidly in the event of failure to comply with the requirements of this Convention;
b covered by an authorisation valid for international transport granted by the competent authority of the Party in which the transporters are established.
2 Each Party shall ensure that the authorisation is granted to transporters who entrust the transport of animals only to personnel who have received proper training on the provisions of this Convention.
3 Each Party shall ensure that the above-mentioned authorisation may be suspended or withdrawn where the competent authorities that granted the authorisation are informed that the transporter has repeatedly or seriously violated the provisions of this Convention.
4 Where a Party has observed an infringement of this Convention by a transporter registered in another Party to this Convention, the former Party shall communicate details of the infringement observed to the latter.
Design and construction
Article 6 – Design and construction
1 Means of transport, containers and their fittings shall be constructed, maintained and operated so as to avoid injury and suffering and to ensure the safety of the animals during transport.
2 The means of transport or container shall be designed and constructed so as to provide animals with adequate space to stand in their natural position, except for poultry other than day-old chicks.
3 The means of transport or container shall be designed and constructed so as to ensure:
a sufficient clear space above the animals in their natural standing position for effective air circulation;
b air quality and quantity appropriate to the species transported can be maintained, in particular where animals are carried in a fully enclosed space.
4 Means of transport, containers, fittings, etc., shall be strong enough to contain the animals' weight, to prevent them escaping or falling out, to withstand stress due to movement and, where necessary, to contain partitions to protect animals from the motion of the means of transport. Fittings shall be designed for quick and easy operation.
5 Partitions shall be of rigid construction, strong enough to withstand the weight of animals being pushed against them and designed so that they do not impede air circulation.
6 The means of transport or containers shall be constructed and operated so as to protect animals against inclement weather and adverse changes in weather conditions. In particular, the external roof directly above the animals shall minimise absorption and conduction of solar heat.
7 The floor of the means of transport or container shall be anti-slip. Floors shall be designed, constructed and maintained to avoid discomfort, distress and injury to the animals and minimise leakage of urine and faeces. Materials used for floor construction shall be selected so as to minimise corrosion.
8 The means of transport or container shall be so designed and constructed as to provide access to the animals to allow them to be inspected, and if necessary watered, fed and cared for.
9 When animals need to be tied, appropriate equipment shall be provided in the means of transport.
10 Containers in which animals are transported shall be clearly and visibly marked to indicate the presence of live animals, with a sign indicating the top of the container.
11 Means of transport, containers and their fittings shall be designed and constructed to allow easy cleaning and disinfection.
Preparation for transport
Article 7 – Planning
1 For each journey, the person responsible for the transport of the animals shall be identified so that information on the organisation, carrying out and completion of the transport can be obtained at any time during the journey.
2 Where the intended journey time exceeds eight hours for the transport of domestic solipeds, bovine, ovine, caprine and porcine animals, the person responsible for the transport shall draw up a document specifying the arrangements foreseen for the journey and in particular the following details:
a identification of the transporter and means of transport;
b identification of the consignment and accompanying documents (animal species, number of animals, veterinary certificates);
c the place and country of departure, places of transfer, places where animals are to be unloaded and rested and the place and country of destination.
3 The person responsible for the transport shall ensure that the intended journey complies with the respective rules of the countries of departure, transit and destination.
4 The person in charge of the welfare of the animals shall immediately record in the document mentioned in paragraph 2 the times and places at which the animals transported have been fed, watered and rested during the journey. This document shall be made available to the competent authority upon request.
5 No animal shall be transported unless suitable provisions are made in advance by the person responsible for the transport to safeguard its welfare throughout the journey. Where appropriate, arrangements shall be made to provide water, feed and rest, and any necessary care during the journey and on arrival at the place of destination, and to that end, appropriate notification shall be given in advance.
6 To avoid any delay, consignments of animals shall be accompanied by appropriate documentation and, at posts where importation and transit formalities have to be completed, an appropriate person shall be notified as early as possible.
7 The person responsible for the transport shall ensure that responsibility for the welfare of the animals during transport is clearly defined, from the time of departure to arrival at the point of destination, including loading and unloading.
Article 8 – Attendants
1 In order to ensure the necessary care of the animals throughout the journey, consignments shall be accompanied by an attendant who is in charge of the welfare of the animals. The driver can perform the functions of attendant.
2 The attendant shall have received specific and appropriate training or have equivalent practical experience qualifying him/her to handle, transport and take care of animals, including in cases of emergency.
3 Exceptions to the provisions of paragraph 1 may be made in the following cases:
a where the person responsible for the transport of animals has appointed an agent to care for the animals at appropriate rest, water and feed points;
b where animals are transported in containers which are securely fastened, adequately ventilated and, where necessary, containing enough water and feed, in dispensers which cannot be tipped over, for a journey of twice the anticipated time.
Article 9 – Fitness for transport
1 No animal shall be transported unless it is fit for the intended journey.
2 Ill or injured animals shall not be considered fit for transport. However, this provision shall not apply to:
a slightly injured or ill animals whose transport would not cause additional suffering;
b animals transported for experimental or other scientific purposes approved by the relevant competent authority, if the illness or injury is part of the research programme;
c the transport of animals under veterinary supervision for or following emergency treatment.
3 Special care shall be taken with the transport of animals in advanced stages of pregnancy, those having recently given birth and very young animals:
– pregnant female mammals shall not be transported during a period at least equal to 10% of the length of gestation before giving birth, nor during at least one week after giving birth;
– very young mammals shall not be transported before the navel is completely healed.
If all necessary precautions have been taken, under veterinary advice and on a case-by-case basis, exception can be made by the competent authority for registered mares with a foal at foot going to the stallion after foaling.
4 Sedatives shall not be used unless strictly necessary to ensure the welfare of the animals and shall only be used following veterinary advice, in accordance with national legislation.
Article 10 – Inspection/Certificate
1 Before animals are loaded for international transport they shall be inspected by an authorised veterinarian of the country where the journey starts, who shall ensure that they are fit for the journey.
2 The authorised veterinarian shall issue a certificate which identifies the animals, states that they are fit for the intended journey and, where possible, records the registration number or, where appropriate, the name or other means of identifying the means of transport and the type of transport used.
3 In certain cases determined by agreement between the Parties concerned, the provisions of this article need not apply.
Article 11 – Rest, water and feed prior to loading
1 Animals shall be prepared for the intended journey, be accustomed to the feed to be provided and be able to use the delivery systems for water and feed. They shall be provided with water, feed and a rest period as appropriate.
2 In order to reduce the stress of transport, due regard shall be paid to the need of certain categories of animals, such as wild animals, to become acclimatised to the mode of transport prior to the proposed journey.
3 Mixing of animals that have not been raised together or are not accustomed to one another shall be avoided as far as possible.
Loading and unloading
Article 12 – Principles
1 Animals shall be loaded and unloaded in such a way as to ensure that they are not caused injury or suffering.
2 Animals shall be loaded so as to ensure that space allowances (floor area and height) and separation requirements are met in accordance with Article 17.
3 Animals shall be loaded as close as possible to the time of departure from the place of dispatch.
4 On arrival at their destination, the animals shall be unloaded as soon as possible, offered an adequate quantity of water and, if necessary, be fed and allowed to rest.
Article 13 – Equipment and procedures
1 Loading and unloading shall take place using a properly designed and constructed ramp, lift or loading bay except where animals are to be loaded and unloaded in purpose-built containers. Manual lifting is permissible if the animals are small enough, and even desirable in the case of young animals which might have difficulty in negotiating a ramp. All loading and unloading facilities shall be suitable for their purpose, stable and maintained in a good state of repair.
2 All ramps and walking surfaces shall be designed and maintained so as to prevent slipping and their slope shall be minimised as far as possible. Where their slope is steeper than 10°, they shall be fitted with a system, such as provided by foot battens, which ensures that the animals climb or go down without risks or difficulties. The equipment shall be provided with side barriers if necessary.
3 The interior of the transport unit shall be well-lit at loading so that the animals can see where they are going, depending upon the specific requirements of the species.
4 Animals shall be loaded only into a means of transport which has been thoroughly cleaned and, where appropriate, disinfected.
5 Goods which are being transported in the same means of transport as animals shall be positioned so that they do not cause injury, suffering or distress to the animals.
6 When containers loaded with animals are placed one on top of the other on the means of transport, the necessary precautions shall be taken to avoid urine and faeces falling on the animals placed underneath.
Article 14 – Handling
1 Animals shall be handled calmly and gently in order to reduce unrest and agitation to a minimum, and in order to protect the animals from avoidable pain, distress and injury.
2 Noise, harassment and the use of excessive force during loading and unloading shall be avoided. Animals shall not be struck, nor shall pressure be applied to any particularly sensitive part of the body. In particular, animals' tails shall not be crushed, twisted or broken and their eyes shall not be grasped. Animals shall not be punched or kicked.
3 Animals themselves shall not be suspended by mechanical means, lifted or dragged by the head, ears, horns, antlers, legs, tail or fleece, or in any other painful way.
4 Instruments intended for guiding animals shall be used on animals solely for that purpose. The use of instruments which administer electric shocks shall be avoided as far as possible. In any case, these instruments shall only be used for adult bovine animals and adult pigs which refuse to move, and only when they have room ahead of them in which to move. Shocks shall last no longer than one second, be adequately spaced, and shall only be applied to the muscles of the hindquarters. Shocks shall not be used repeatedly if the animal fails to respond.
5 Persons handling animals shall not use prods or other implements with pointed ends. Sticks or other implements intended for guiding animals shall only be used provided they can be applied to the body of an animal without causing it injury or suffering.
Article 15 – Separation
1 Animals shall be separated during transport where injury or suffering is likely to occur if they are mixed. This shall apply in particular to:
a animals of different species;
b animals hostile to each other;
c animals of significantly different sizes or ages;
d uncastrated adult males;
e tied and untied animals.
2 The provisions of paragraph 1 shall not apply where the animals have been raised in compatible groups, are accustomed to each other, where separation will cause distress or where females are accompanied by dependent young.
Transport practices
Article 16 – Floors and bedding
The floor surfaces of means of transport or containers shall be maintained so as to minimise the risk of slipping and leakage of urine and faeces. An appropriate bedding which absorbs urine and faeces and which provides an adequate resting material shall cover the floor of the means of transport or containers, unless an alternative method is used that provides at least the same advantages to the animals.
Article 17 – Space allowances (floor area and height)
1 Animals shall be provided with adequate space to stand in their natural position in the means of transport or container. Space to lie down at the same time shall be provided unless the technical protocol or special conditions for the protection of animals require otherwise.
A technical protocol, drawn up in accordance with Article 34 of this Convention, shall determine the minimum space allowances for animals.
2 To prevent injury by excessive movement, partitions shall be used to sub-divide large groups of animals or subdivide a pen which contains fewer animals than its normal capacity, which otherwise would have too much space.
3 Partitions shall be appropriate to the size and species of the animals, and shall be positioned, secured and maintained so as to prevent injury or suffering to the animals.
Article 18 – Tying of animals
When animals are tied, the ropes, the tethers or other means used shall be strong enough not to break during normal transport conditions, and long enough to allow the animals, if necessary, to lie down and to eat and drink. They shall be designed in such a way as to eliminate any danger of strangulation or injury. Animals shall not be tied by the horns, antlers, legs, nose-rings nor be transported having their legs tied together. Animals shall be tied only with devices allowing them to be quickly released.
Article 19 – Ventilation and temperature
1 Sufficient ventilation shall be provided to ensure that the needs of the animals are fully met, taking into account in particular the number and type of the animals to be transported and the expected weather conditions during the journey.
2 Containers shall be stowed in a way which does not impede their ventilation.
3 Where animals are to be transported in adverse conditions of temperature and humidity, suitable arrangements shall be taken to safeguard their welfare.
Article 20 – Water, feed and rest
1 During transport, animals shall be offered water, feed and the opportunity to rest as appropriate to their species and age, at suitable intervals.
2 A technical protocol, drawn up in accordance with Article 34 of this Convention, will determine the maximum travelling times and minimum watering and feeding intervals and resting periods.
3 Water and feed shall be of good quality and presented to the animals in a way which minimises contamination.
Article 21 – Females in lactation
Lactating females not accompanied by their offspring shall not be transported for long periods. However, where this is unavoidable, they shall be milked shortly before loading and at intervals of not more than twelve hours during the course of a journey.
Article 22 – Lighting
The means of transport shall be equipped with a means of lighting, fixed or portable, sufficient for general inspection of the animals and where this is necessary during transport and for watering and feeding.
Article 23 – Containers
1 During transport and handling, containers shall always be kept upright and severe jolts or shaking shall be minimised.
2 Containers shall be secured so as to prevent their displacement by the motion of the means of transport.
Article 24 – Care during transport
The person in charge of the welfare of the animals shall take every opportunity to check them and to administer, if necessary, the appropriate care.
Article 25 – Emergency and casualty care during transport
Animals that fall ill or are injured during transport shall receive first-aid care as soon as possible; if necessary, they shall be given appropriate veterinary treatment or be killed in a way which does not cause them any additional suffering.
Special provisions
Article 26 – Special provisions for transport by rail
1 Any railway wagon used in the transport of animals shall be marked to indicate the presence of live animals. Unless the animals are transported in containers, the inside walls of the railway wagon shall be of suitable material, completely smooth and fitted with rings or bars, at a suitable height, to which the animals may be attached.
2 Where they are not transported in individual boxes, solipeds shall be tied in such a way that they are all facing the same side of the railway wagon or tied facing each other. However, foals and unbroken animals shall not be tied.
3 Large animals shall be loaded in such a way as to allow an attendant to move between them.
4 When assembling trains and during all other movement of railway wagons every precaution shall be taken to avoid jolting a wagon containing animals.
5 Every opportunity shall be taken to check the animals, as provided for in Article 24 of this Convention, whenever the railway wagons stop or weather conditions change.
Article 27 – Special provisions for transport by road
1 Vehicles in which animals are transported shall be clearly and visibly marked to indicate the presence of live animals.
2 Vehicles shall be driven in a way which ensures smooth acceleration, deceleration and turning.
3 Vehicles shall carry suitable equipment for loading and unloading in compliance with Article 13 of this Convention.
4 Every opportunity shall be taken to check the animals in the vehicle, as provided for in Article 24 of this Convention, whenever the vehicle stops or weather conditions change.
Article 28 – Special provisions for transport by water (except roll-on/roll-off vessels)
1 So as to ensure that the welfare requirements of the animals transported are met, the competent authority of the country where loading takes place shall inspect before loading is allowed:
a purpose-built or converted livestock vessels;
b arrangements on other vessels where the animals are to be transported.
2 An alarm shall be fitted to detect any power failure in the forced ventilation system.
An adequate secondary source of power, clearly separated from the primary source, shall be provided to ensure that appropriate forced ventilation is maintained.
3 Animals shall not be transported on open decks unless in containers or other structures, giving adequate protection from sea water.
4 Where animals are walked on and off the vessel, suitable gangways, ramps and walkways shall be provided between the quayside and the vessel's livestock decks.
5 Loading and unloading of animals onto or off livestock vessels shall be supervised by an authorised veterinarian.
6 Animal accommodation, ramps and passageways shall be adequately lit at loading and unloading so that the animals can see where they are going, depending upon the specific requirements of the species.
7 All pens, stalls and containers shall be directly accessible for both the animals and attendants.
8 Passageways for animals shall be appropriate for the species to be transported, in particular they shall not have sharp edges, and sharp corners and protrusions shall be minimised.
9 All parts of the vessel where animals are accommodated shall be provided with facilities which ensure effective drainage and shall be kept in a good sanitary condition.
10 Supplies of clean fresh water, wholesome feed and appropriate bedding, sufficient for the animals’ needs and considering the length of the sea journey, shall be carried on the vessel.
11 Reserve supplies of water, and in the case of long journeys, feed and bedding for the animals shall be carried in case of unforeseen delays.
12 Supplies of feed and bedding shall be stored so as to ensure that they are kept in a dry state, and protected from the weather and the sea. The storage of feed and bedding shall not interfere with ventilation, lighting and drainage systems, or passageways.
13 Drinking and feeding equipment appropriate to the number, size and species of the animals shall be provided.
14 Provisions shall be made for isolating animals which become ill or injured during the journey.
15 In case of emergency, it shall be possible to kill an animal in accordance with the provisions laid down in Article 25 of this Convention. To that end, a means of killing suitable to the species shall be available.
Article 29 – Special provisions for transport in road vehicles or rail wagons on roll-on/roll-off vessels
1 Where animals are transported in road vehicles or rail wagons on board roll-on/roll-off vessels, especially in the enclosed decks, special care shall be taken to ensure that sufficient ventilation is provided for the animals throughout the journey. Road vehicles and rail wagons shall be stowed so that the animals obtain maximum benefit from fresh air inlets.
2 The person in charge of the welfare of the animals shall have access to them so that they can be inspected and, if necessary, cared for, watered and fed during the journey.
3 Road vehicles, rail wagons and containers shall be equipped with a sufficient number of adequately designed, positioned and maintained securing points enabling them to be securely fastened to the vessel. Road vehicles, rail wagons and containers shall be secured to the ship before the start of the sea journey to prevent them being displaced by the motion of the vessel.
4 Road vehicles and rail wagons containing animals shall only be transported on the open deck of a vessel in a position that provides adequate protection from sea water, taking account of the protection which the road vehicle or rail wagon itself provides.
5 An alarm shall be fitted to detect any power failure in the forced ventilation system of the vessel. An adequate secondary source of power shall be provided to ensure that appropriate forced ventilation is maintained.
6 Arrangements shall be made to supply the animals with fresh water and feed in case of unforeseen delays or if otherwise necessary.
7 In case of emergency, if transport lasts more than two hours, it shall be possible to kill an animal in accordance with the provisions laid down in Article 25 of this Convention. To that end, a means of killing suitable to the species shall be available.
Article 30 – Special provisions for transport by air
1 No animals shall be transported in conditions where air quality, temperature and pressure cannot be maintained within an appropriate range during the entire journey.
2 The commander shall be advised of the species, location and quantity of all live animals aboard the aircraft, together with any action required. For animals in accessible cargo compartments, the commander shall be notified of any irregularity relating to the animals as soon as possible.
3 Animals shall be loaded in the aircraft as close as possible to the aircraft’s planned time of departure.
4 Drugs shall only be used when a specific problem exists and shall be administered by a veterinarian or by another competent person who has been instructed in their use. The commander shall be informed as soon as possible of any drugs administered in flight.
5 In the case of emergency and where an attendant has access to the animals, in accordance with Article 25 of this Convention, a means of sedation and/or euthanasia, suitable to the species, shall be available and only used with the agreement of the commander.
6 The attendant shall be briefed on the in-flight communication procedure prior to flight departure and be able to effectively communicate with the crew.
Multilateral consultations
Article 31 – Multilateral consultations
1 The Parties shall, within five years from the entry into force of this Convention and every five years thereafter, or more frequently if a majority of the Parties should so request, hold multilateral consultations within the Council of Europe.
2 These consultations shall take place at meetings convened by the Secretary General of the Council of Europe.
3 Each Party shall have the right to appoint one or more representatives to participate in these consultations. The Parties shall communicate the name(s) of their representative(s) to the Secretary General of the Council of Europe at least one month before each meeting. Each Party shall have the right to vote. Each State which is Party to the Convention shall have one vote.
4 Within the areas of its competence, the European Community, on becoming Party to the Convention, shall exercise its right to vote with a number of votes equal to the number of its member States which are Parties to this Convention; the European Community shall not exercise its right to vote in cases where the member States concerned exercise theirs, and conversely.
5 The Parties may seek the advice of experts. They may, on their own initiative or at the request of the body concerned, invite any international or national, governmental or non-governmental body technically qualified in the fields covered by this Convention to be represented by an observer at one or part of one of its consultations. The decision to invite such experts or bodies shall be taken by a majority of two-third of the votes cast.
6 After each consultation, the Parties shall submit to the Committee of Ministers of the Council of Europe a report on the consultation and the functioning of the Convention.
7 Subject to the provisions of this Convention, the Parties shall draw up the rules of procedure for the consultations.
Article 32 – Functions of multilateral consultations
Within the framework of multilateral consultations, the Parties shall be responsible for following the application of this Convention. They may in particular:
a prepare technical protocols to this Convention in accordance with the provisions of Article 34;
b suggest any necessary modifications to this Convention and examine those proposed in accordance with the provisions of Article 35;
c examine, at the request of one or more Parties, questions concerning the interpretation of this Convention;
d make recommendations to the Committee of Ministers concerning States to be invited to accede to this Convention.
Technical protocols
Article 33 – Object
The Parties shall adopt technical protocols to this Convention concerning space allowances (Article 17) and water, feed and rest (Article 20). They may also adopt other technical protocols with a view to establishing technical norms for the implementation of the provisions contained in this Convention.
Article 34 – Adoption and entry into force
1 A technical protocol shall be adopted by a two-thirds majority of the votes cast, and then forwarded to the Committee of Ministers for approval. After its approval, this text shall be forwarded to the Parties for acceptance.
2 A technical protocol shall enter into force, in respect of those Parties which have accepted it, on the first day of the month following the expiration of a period of one month after the date on which three Parties, including at least two member States of the Council of Europe, have informed the Secretary General that they have accepted it. In respect of any Party which subsequently accepts it, the protocol shall enter into force on the first day of the month following the expiration of a period of one month after the date on which that Party has informed the Secretary General of its acceptance.
3 For the purpose of preparing technical protocols, the Parties shall follow developments in scientific research and new methods in animal transport.
Article 35 – Amendments
1 Any amendment to a technical protocol to this Convention, proposed by a Party or by the Committee of Ministers, shall be communicated to the Secretary General of the Council of Europe and forwarded by him or her to the member States of the Council of Europe, to the European Community and to any non-member State which has acceded to, or has been invited to accede to this Convention in accordance with the provisions of Article 38.
2 Any amendment proposed in accordance with the provisions of the preceding paragraph shall be examined not less than six months after the date of forwarding by the Secretary General at a multilateral consultation, where it may be adopted by a two-thirds majority of the Parties. The text adopted shall be forwarded to the Parties.
3 On the first day of the month following the expiration of a period of eighteen months after its adoption by the multilateral consultation, unless more than one-third of the Parties have notified objections, any amendment shall enter into force for those Parties which have not notified objections.
Settlement of disputes
Article 36 – Settlement of disputes
1 In case of a dispute regarding the interpretation or the application of the provisions of this Convention, the competent authorities of the Parties concerned shall consult with each other. Each Party shall communicate to the Secretary General of the Council of Europe the names and addresses of their competent authorities.
2 If the dispute has not been settled by this means, it shall, at the request of one or other of the parties to the dispute, be referred to arbitration. Each party shall nominate an arbitrator and the two arbitrators shall nominate a referee. If one of the two parties to the dispute has not nominated its arbitrator within the three months following the request for arbitration, he shall be nominated at the request of the other party to the dispute by the President of the European Court of Human Rights. If the latter is a national of one of the parties to the dispute, this duty shall be carried out by the Vice-President of the Court or, if the Vice-President is a national of one of the parties to the dispute, by the most senior judge of the Court not being a national of one of the parties to the dispute. The same procedure shall be observed if the arbitrators cannot agree on the choice of referee.
In the event of a dispute between two Parties, one of which is a member State of the European Community, the latter itself being a Party, the other Party shall address the request for arbitration both to the member State and to the Community, which jointly shall notify it, within three months of receipt of the request, whether the member State or the Community, or the member State and the Community jointly, shall be party to the dispute. In the absence of such notification within the said time limit, the member State and the Community shall be considered as being one and the same party to the dispute for the purposes of the application of the provisions governing the constitution and procedure of the arbitration tribunal. The same shall apply when the member State and the Community jointly present themselves as party to the dispute.
3 The arbitration tribunal shall lay down its own procedure. Its decisions shall be taken by majority vote. Its award, which shall be based on this Convention, shall be final.
4 The procedure for the settlement of disputes shall not apply to disputes relating to questions within the competence of the European Community or to the definition of the scope of that competence between Parties which are members of the European Community or between such members and the Community.
Final clauses
Article 37 – Signature, ratification, acceptance, approval
1 This Convention shall be open for signature by the member States of the Council of Europe and the European Community. It is subject to ratification, acceptance or approval. Instruments of ratification, acceptance or approval shall be deposited with the Secretary General of the Council of Europe.
2 No State Party to the European Convention on the Protection of Animals during International Transport, opened for signature in Paris on 13 December 1968, may deposit its instrument of ratification, acceptance or approval unless it has already denounced the said Convention or denounces it simultaneously.
3 This Convention shall enter into force six months after the date on which four States have expressed their consent to be bound by this Convention in accordance with the provisions of the preceding paragraphs.
4 Whenever, in application of the preceding two paragraphs, the denunciation of the Convention of 13 December 1968 would not become effective simultaneously with the entry into force of this Convention, a Contracting State or the European Community may, when depositing its instrument of ratification, acceptance or approval, declare that it will continue to apply the Convention of 13 December 1968 until the entry into force of this Convention.
5 In respect of any signatory State or the European Community which subsequently expresses its consent to be bound by it, this Convention shall enter into force six months after the date of the deposit of the instrument of ratification, acceptance or approval.
Article 38 – Accession of non-member States
1 After the entry into force of this Convention, the Committee of Ministers of the Council of Europe may invite any other State not a member of the Council to accede to this Convention by a decision taken by the majority provided for in Article 20.d of the Statute of the Council of Europe and by the unanimous vote of the representatives of the Contracting States entitled to sit on the Committee.
2 In respect of any acceding State this Convention shall enter into force six months after the date of deposit of the instrument of accession with the Secretary General of the Council of Europe.
Article 39 – Territorial clause
1 Any State or the European Community may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, specify the territory or territories to which this Convention shall apply.
2 Any State or the European Community may at any later date, by a declaration addressed to the Secretary General of the Council of Europe, extend the application of this Convention to any other territory specified in the declaration. In respect of such territory this Convention shall enter into force six months after the date of receipt of such declaration by the Secretary General.
3 Any declaration made under the two preceding paragraphs may, in respect of any territory specified in such declaration, be withdrawn by a notification addressed to the Secretary General. The withdrawal shall become effective six months after the date of receipt of such notification by the Secretary General.
Article 40 – Denunciation
1 Any Party may at any time denounce this Convention by means of a notification addressed to the Secretary General of the Council of Europe.
2 Such denunciation shall become effective six months following the date of receipt of such notification by the Secretary General.
Article 41 – Notifications
The Secretary General of the Council of Europe shall notify the member States of the Council of Europe, the European Community and any State which has acceded or has been invited to accede to this Convention of:
a any signature;
b the deposit of any instrument of ratification, acceptance, approval or accession;
c any date of entry into force of this Convention in accordance with Articles 37 and 38;
d any other act, notification or communication relating to this Convention.
In witness whereof the undersigned, being duly authorised thereto, have signed this Convention.
Done at Chişinau, this 6th day of November 2003, in English and French, both texts being equally authentic, in a single copy which shall be deposited in the archives of the Council of Europe. The Secretary General of the Council of Europe shall transmit certified copies to each member State of the Council of Europe, to the European Community and to any State invited to accede to this Convention.
EVROPSKA KONVENCIJA O ZAŠČITI ŽIVALI V MEDNARODNEM PREVOZU (REVIDIRANA)
Države članice Sveta Evrope, podpisnice te konvencije, so se
ob upoštevanju, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med članicami, da se zaščitijo in uresničujejo ideali in načela, ki so njihova skupna dediščina,
ob zavedanju moralne obveznosti vsakogar, da spoštuje vse živali in upošteva njihovo zmožnost, da občutijo trpljenje,
v želji poskrbeti za dobrobit živali med prevozom,
ob prepričanju, da se mednarodni prevoz in dobrobit živali ne izključujeta, če so izpolnjene zahteve za zaščito živali,
ob upoštevanju, da je v primerih, kadar zahtev za zaščito živali ni mogoče izpolniti, torej treba najti druge možnosti,
ob upoštevanju, da je že na splošno zaradi dobrobiti živali treba čim bolj skrajšati čas prevoza živali, tudi živali za zakol,
ob upoštevanju, da do poškodb in stresa največkrat lahko pride pri natovarjanju in raztovarjanju,
ob upoštevanju, da je napredek na tem področju mogoče doseči s sprejetjem skupnih določb o mednarodnem prevozu živali,
dogovorile:
Splošna načela
1. člen – Pomen izrazov
1. »Mednarodni prevoz« pomeni vsako gibanje iz ene države v drugo, vendar izključuje poti, krajše od 50 km, ter premike med državami članicami Evropske skupnosti.
2. »Pooblaščeni veterinar« pomeni veterinarja, ki ga imenuje pristojni organ.
3. »Oseba, odgovorna za prevoz živali« pomeni osebo, ki ima nadzor nad organizacijo in izvedbo poti, ne glede na to, ali se posamezne naloge med prevozom dodelijo podizvajalcem. Taka oseba običajno načrtuje, se dogovarja z drugimi izvajalci in določa pogoje, ki jih morajo ti izpolnjevati.
4. »Oseba, odgovorna za dobrobit živali« pomeni osebo, ki je neposredno odgovorna za fizično oskrbo živali med prevozom. Taka oseba je lahko spremljevalec ali voznik prevoznega sredstva, če opravlja tudi to vlogo.
5. »Zabojnik« pomeni kakršen koli zaboj, kletko, posodo ali drug trden vsebnik, namenjen prevozu živali, brez lastnega pogona, ki ni (niti ločljiv niti neločljiv) del prevoznega sredstva.
6. »Prevoznik« pomeni fizično ali pravno osebo, ki prevaža živali zase ali za tretjo osebo.
2. člen – Živalske vrste
1. Konvencija se uporablja za mednarodni prevoz vretenčarjev.
2. Razen prvega odstavka 4. člena ter prvega odstavka in točk a) in c) drugega odstavka 9. člena določbe konvencije ne veljajo:
a) kadar eno samo žival spremlja oseba, odgovorna zanjo med prevozom,
b) za prevoz hišnih živali v spremstvu lastnika, če se ta ne izvaja v komercialne namene.
3. člen – Uporaba konvencije
1. Vsaka pogodbenica uporablja določbe o mednarodnem prevozu živali iz te konvencije in je odgovorna za učinkovito preverjanje in nadzor.
2. Vsaka pogodbenica stori vse potrebno za zagotovitev učinkovitega sistema usposabljanja ob upoštevanju določb konvencije.
3. Vsaka pogodbenica si prizadeva uporabljati ustrezne določbe konvencije za živali, ki se prevažajo znotraj njenega ozemlja.
4. Pogodbenice si zagotavljajo medsebojno pomoč pri uporabi določb konvencije, zlasti z izmenjavo informacij, z razpravljanjem o razlagi in obveščanjem o težavah.
4. člen – Glavna načela konvencije
1. Živali se prevažajo tako, da je poskrbljeno za njihovo dobrobit in tudi zdravje.
2. Če je le mogoče, se živali v namembni kraj prepeljejo nemudoma.
3. Pošiljke živali imajo na kontrolnih točkah prednost.
4. Živali je dovoljeno zadržati samo, kadar je to nujno potrebno za njihovo dobrobit ali za nadzor bolezni. Če se živali zadržijo, je treba poskrbeti za njihovo oskrbo ter po potrebi za njihovo raztovarjanje in namestitev.
5. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, da se prepreči ali čim bolj zmanjša trpljenje živali, kadar stavke ali druge nepredvidljive okoliščine ovirajo dosledno uporabo določb konvencije na njenem ozemlju. Pri tem upošteva načela te konvencije.
6. Nič v tej konvenciji ne vpliva na izvajanje drugih predpisov o zdravstvenem in veterinarskem nadzoru.
7. Nič v tej konvenciji ne vpliva na pravico pogodbenic, da sprejmejo strožje ukrepe za zaščito živali v mednarodnem prevozu.
5. člen – Dovoljenja za prevoznike
1. Vsaka pogodbenica v zvezi s prevozniki, ki prevažajo živali v komercialne namene, zagotovi, da:
a) so registrirani tako, da pristojni organ ob neizpolnjevanju zahtev te konvencije lahko hitro identificira prevoznika,
b) imajo veljavno dovoljenje za mednarodni prevoz, ki ga izda pristojni organ pogodbenice, v kateri je sedež prevoznika.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se dovoljenje izda samo prevoznikom, ki zagotavljajo, da prevoz živali zaupajo le osebju, ki je opravilo ustrezno usposabljanje o določbah konvencije.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se lahko tako dovoljenje začasno ali trajno odvzame, kadar je pristojni organ, ki ga je izdal, obveščen o tem, da je prevoznik večkrat ali hudo kršil določbe konvencije.
4. Kadar pogodbenica ugotovi, da konvencijo krši prevoz­nik, registriran v drugi pogodbenici, tej pogodbenici sporoči podrobnosti o ugotovljeni kršitvi.
Zasnova in izdelava
6. člen – Zasnova in izdelava
1. Prevozna sredstva, zabojniki in njihova oprema morajo biti izdelani, vzdrževani in uporabljani tako, da se preprečijo poškodbe in trpljenje živali ter zagotovi njihova varnost med prevozom.
2. Prevozna sredstva ali zabojniki morajo biti zasnovani in izdelani tako, da imajo živali ustrezen prostor, da lahko stojijo v naravni drži, razen perutnine z izjemo enodnevnih piščancev.
3. Prevozna sredstva ali zabojniki morajo biti zasnovani in izdelani tako, da je:
a) nad živalmi v njihovi naravni stoječi drži dovolj praznega prostora za učinkovito prezračevanje,
b) mogoče vzdrževati primerno kakovost in količino zraka glede na živalsko vrsto, ki se prevaža, zlasti če se živali prevažajo v popolnoma zaprtem prostoru.
4. Prevozna sredstva, zabojniki, oprema in drugo morajo biti dovolj trdni, da prenesejo težo živali, preprečujejo pobeg ali padec živali iz njih, prenesejo obremenitve zaradi vožnje ter po potrebi vsebujejo pregrade za zaščito živali pred sunki prevoznega sredstva. Oprema mora biti zasnovana tako, da omogoča hitro in preprosto uporabo.
5. Pregrade morajo biti trdne in dovolj močne, da prenesejo težo živali ob naletu nanje, in zasnovane tako, da ne ovirajo prezračevanja.
6. Prevozna sredstva ali zabojniki morajo biti zasnovani in uporabljani tako, da varujejo živali pred neugodnimi vremenskimi vplivi in poslabšanjem vremena. Zlasti streha neposredno nad živalmi mora čim manj vpijati in prevajati sončno toploto.
7. Podi v prevoznem sredstvu ali zabojniku morajo biti iz protizdrsnega materiala. Zasnovani, izdelani in vzdrževani morajo biti tako, da ne povzročajo neudobja, stiske in poškodb živali ter da čim manj prepuščajo urin in iztrebke. Izdelani morajo biti iz čim manj korozivnih materialov.
8. Prevozna sredstva ali zabojniki morajo biti zasnovani in izdelani tako, da je zagotovljen dostop do živali, tako da jih je mogoče pregledati in po potrebi napajati, krmiti in oskrbeti.
9. Kadar je živali treba privezati, se v prevoznih sredstvih zagotovi ustrezna oprema.
10. Na zabojnikih, v katerih se prevažajo živali, morajo biti jasne in vidne oznake, da so v njih žive živali, in znak, ki označuje vrh zabojnika.
11. Prevozna sredstva, zabojniki in njihova oprema morajo biti zasnovani in izdelani tako, da omogočajo preprosto čiščenje in razkuževanje.
Priprava na prevoz
7. člen – Načrtovanje
1. Za vsako pot se določi oseba, odgovorna za prevoz živali, od katere je mogoče kadar koli med potjo pridobiti podatke o organizaciji in izvedbi prevoza.
2. Kadar pri prevozu domačih kopitarjev in domačega goveda, ovac, koz in prašičev čas predvidene poti presega osem ur, oseba, odgovorna za prevoz, pripravi dokument, v katerem podrobno opredeli vse podrobnosti glede poti, zlasti:
a) podatke o prevozniku in prevoznem sredstvu,
b) podatke o pošiljki in spremnih dokumentih (živalski vrsti, številu živali, veterinarskih spričevalih),
c) kraj in državo odhoda, kraje pretovarjanja, kraje raztovarjanja in počitka živali ter namembni kraj in državo.
3. Oseba, odgovorna za prevoz, zagotovi, da predvidena pot poteka po predpisih države odhoda, države tranzita in namembne države.
4. Oseba, odgovorna za dobrobit živali, v dokument iz drugega odstavka takoj vpiše čas in kraj krmljenja, napajanja in počitka živali med potjo. Ta dokument se na zahtevo predloži pristojnemu organu.
5. Živali se ne smejo prevažati, če oseba, odgovorna za prevoz, vnaprej ne zagotovi vsega potrebnega za dobrobit živali med potjo. Po potrebi se vnaprej dogovori, da se med potjo in po prispetju v namembni kraj zagotovijo voda, krma in počitek živali ter vsa potrebna oskrba.
6. Da bi se izognili zastojem, morajo imeti pošiljke živali ustrezno dokumentacijo in mora biti o njih čim prej obveščena pristojna oseba v kraju, kjer se opravljajo uvozne in tranzitne dejavnosti.
7. Oseba, odgovorna za prevoz, poskrbi, da je odgovornost za dobrobit živali med prevozom jasno določena ves čas od odhoda do prispetja v namembni kraj, tudi med natovarjanjem in raztovarjanjem.
8. člen – Spremljevalec živali
1. Da se zagotovi potrebna oskrba živali med celotno potjo, pošiljke spremlja spremljevalec živali, ki je odgovoren za njihovo dobrobit. Naloge spremljevalca lahko opravlja voznik.
2. Spremljevalec opravi ustrezno strokovno usposabljanje ali ima enakovredne praktične izkušnje, na podlagi katerih je sposoben z živalmi ravnati, jih prevažati in oskrbovati tudi v nujnih primerih.
3. Izjeme od prvega odstavka so mogoče v teh primerih:
a) kadar oseba, odgovorna za prevoz živali, imenuje drugega izvajalca za oskrbo živali na ustreznih krajih za počitek, napajanje in krmljenje,
b) kadar se živali prevažajo v trdno pritrjenih in ustrezno prezračevanih zabojnikih, v katerih je po potrebi v napajalnikih in krmilnikih, ki jih ni mogoče prevrniti, dovolj vode in krme za dvakrat daljšo pot od predvidene.
9. člen – Primernost za prevoz
1. Živali se ne prevažajo, če niso primerne za načrtovani prevoz.
2. Za bolne ali poškodovane živali velja, da niso primerne za prevoz. Vendar ta določba ne velja za:
a) lažje poškodovane ali bolne živali, ki jim prevoz ne povzroča dodatnega trpljenja,
b) živali, ki se prevažajo za poskusne ali druge znanstvene namene, ki jih odobri ustrezni pristojni organ, če je bolezen ali poškodba povezana z raziskovalnim programom,
c) prevoz živali pod veterinarskim nadzorom v povezavi z nujnim zdravljenjem.
3. Posebno skrb je treba nameniti prevozu samic v visoki brejosti, samic, ki so nedavno povrgle, ter zelo mladim živalim:
– breje samice sesalcev se ne prevažajo, če je do kotitve najmanj deset odstotkov obdobja brejosti, prav tako ne najmanj en teden po kotitvi,
– zelo mladi sesalci se ne prevažajo, dokler se jim popek popolnoma ne zaceli.
Če so izvedeni vsi previdnostni ukrepi, lahko pristojni organ po nasvetu veterinarja in za vsak posamezni primer posebej določi izjemo za registrirane kobile z žrebetom, ki gredo po žrebitvi v pripust.
4. Pomirjevala se ne uporabljajo, razen če niso nujno potrebna za dobrobit živali, uporabijo pa se samo po nasvetu veterinarja v skladu z notranjo zakonodajo.
10. člen – Pregled/spričevalo
1. Pred natovarjanjem za mednarodni prevoz živali pregleda pooblaščeni veterinar države odhoda, ki zagotovi, da so primerne za prevoz.
2. Pooblaščeni veterinar izda spričevalo, s katerim potrdi istovetnost živali in njihovo primernost za načrtovano pot ter po možnosti zapiše registrsko številko ali po potrebi ime ali drugo oznako prevoznega sredstva in vrsto uporabljenega prevoza.
3. V posameznih primerih, ki jih zainteresirane pogodbenice določijo sporazumno, ni treba uporabiti določb tega člena.
11. člen – Počitek, napajanje in krmljenje pred natovarjanjem
1. Živali je treba pripraviti za načrtovano pot, navaditi se morajo na krmo, ki jim bo na voljo, in se naučiti uporabljati napajalnike in krmilnike. Na primeren način jim je treba zagotoviti vodo, krmo in čas za počitek.
2. Za zmanjšanje stresa med prevozom je treba upoštevati potrebe posameznih vrst živali, na primer divjih živali, da se pred načrtovano potjo navadijo na način prevoza.
3. Kolikor je mogoče, je treba preprečiti mešanje živali, ki niso bile vzrejene skupaj ali ki druga druge niso navajene.
Natovarjanje in raztovarjanje
12. člen – Načela
1. Živali je treba natovarjati in raztovarjati tako, da ne prihaja do poškodb ali da pri tem ne trpijo.
2. Živali je treba natovarjati tako, da so izpolnjene zahteve 17. člena glede dodeljenega prostora zanje (talna površina in višina) in pregrad med njimi.
3. Živali je treba natovoriti čim pozneje pred odpremo iz kraja odhoda.
4. Po prispetju v namembni kraj je treba živali čim prej raztovoriti, jim priskrbeti zadostno količino vode ter jih po potrebi nakrmiti in jim omogočiti počitek.
13. člen – Oprema in postopki
1. Za natovarjanje in raztovarjanje je treba uporabiti ustrezno zasnovano in izdelano rampo z naklonom, dvigalo ali nakladalno rampo, razen kadar živali ni treba natovoriti ali raztovoriti v zabojnikih, izdelanih v ta namen. Ročno dvigovanje živali je dovoljeno, če so dovolj majhne, in celo zaželeno pri mladih živalih, ki bi lahko imele težave pri hoji po rampi. Vse priprave za natovarjanje in raztovarjanje morajo ustrezati svojemu namenu, biti morajo stabilne in dobro vzdrževane.
2. Vse rampe in pohodne površine morajo biti zasnovane in vzdrževane tako, da se preprečijo zdrsi in da imajo čim manjši naklon. Kadar ta presega 10°, morajo imeti posebna pomagala, kot so prečne letve, ki omogočajo hojo živali navzgor in navzdol brez nevarnosti ali težav. Po potrebi ima oprema stranske ograje.
3. Glede na potrebe živalske vrste mora biti notranjost prevoznega sredstva med natovarjanjem dobro osvetljena, da živali vidijo, kam gredo.
4. Živali se natovarjajo samo v temeljito očiščeno in po potrebi razkuženo prevozno sredstvo.
5. Tovor, ki se skupaj z živalmi prevaža v istem prevoznem sredstvu, mora biti naložen tako, da živali ne poškoduje in jim ne povzroča trpljenja ali stiske.
6. Kadar so v prevoznem sredstvu zabojniki z živalmi naloženi drug na drugega, je treba preprečiti padanje urina in iztrebkov na živali v spodnjih zabojnikih.
14. člen – Ravnanje z živalmi
1. Z živalmi je treba ravnati mirno in obzirno, da se čim manj vznemirijo in razburijo ter da se jim ne povzročajo nepotrebne bolečine, stiska in poškodbe.
2. Med natovarjanjem in raztovarjanjem se je treba izogibati hrupu, vznemirjanju živali in uporabi pretirane sile. Živali ni dovoljeno udarjati niti ni dovoljeno pritiskati na posebej občutljive dele telesa. Zlasti jim ni dovoljeno stiskati, zvijati ali lomiti repa niti jim prijemati oči. Živali ni dovoljeno suvati ali brcati.
3. Živali ni dovoljeno obešati z mehanskimi pripomočki, dvigati ali vleči za glavo, ušesa, rogove, rogovje, noge, rep, runo ali na kakršen koli drug boleč način.
4. Priprave za usmerjanje živali se uporabljajo samo za ta namen. Čim bolj se je treba izogibati uporabi priprav, ki oddajajo električne sunke. Vsekakor se te priprave uporabljajo samo za odraslo govedo ali odrasle prašiče, ki se nočejo premakniti, in samo kadar imajo pred seboj dovolj prostora, kamor se lahko premaknejo. Sunki ne smejo trajati dlje od ene sekunde, med njimi morajo biti ustrezni presledki, uporabiti se smejo samo na mišicah zadnjih okončin. Električnih sunkov ni dovoljeno ponavljati, če se žival nanje ne odzove.
5. Osebe, ki ravnajo z živalmi, ne smejo uporabljati koničastih palic ali drugih zašiljenih pripomočkov. Palice ali druge pripomočke za usmerjanje živali je dovoljeno uporabiti samo, če jih je mogoče uporabiti na živali brez povzročitve poškodbe ali trpljenja.
15. člen – Ločevanje živali
1. Živali je treba prevažati ločeno, če v mešanih skupinah obstaja verjetnost poškodb ali povzročitve trpljenja. To velja zlasti za:
a) živali različnih živalskih vrst,
b) živali, ki so si sovražne,
c) živali bistveno različnih velikosti ali starosti,
d) nekastrirane odrasle samce,
e) privezane in neprivezane živali.
2. Določbe iz prvega odstavka ne veljajo za živali, ki so bile vzrejene skupaj v združljivih skupinah, so navajene druga druge in bi jim ločitev povzročila stisko, ali kadar samice sprem­ljajo od njih odvisni mladiči.
Običajni pogoji prevoza
16. člen – Podi in stelja
Podi prevoznega sredstva ali zabojnikov se vzdržujejo tako, da se čim bolj zmanjšata nevarnost zdrsov ter prepuščanje urina in iztrebkov. Pode prevoznih sredstev ali zabojnikov mora prekrivati primerna stelja, ki vpija urin in iztrebke ter je primerna za počitek, razen če se živalim ne zagotovijo vsaj enaki pogoji na drugačen način.
17. člen – Dodeljeni prostor (talna površina in višina)
1. Živalim je treba zagotoviti dovolj prostora, da v prevoznem sredstvu ali zabojniku lahko stojijo v svoji naravni drži. Zagotoviti jim je treba tudi dovolj prostora, da lahko vse hkrati ležijo, razen če tehnični protokol ali posebni pogoji za zaščito živali ne določajo drugače.
Najmanjše prostorske zahteve se določijo s tehničnim protokolom iz 34. člena.
2. Da se preprečijo poškodbe zaradi sunkovitih premikov živali, je treba uporabiti dodatne pregrade za razdelitev velikih skupin živali v manjše ali za predelitev staj, v katerih je manj živali od predvidenega števila, ker bi drugače imele preveč prostora.
3. Pregrade morajo ustrezati velikosti živali in živalski vrsti ter biti nameščene, pritrjene in vzdrževane tako, da preprečujejo poškodbe ali trpljenje živali.
18. člen – Privezovanje živali
Kadar so živali privezane, morajo biti vrvi, jermeni ali druga sredstva za privezovanje dovolj trdni, da se ob običajnih pogojih prevoza ne strgajo, in dovolj dolgi, da živalim po potrebi omogočajo ležanje ter krmljenje in napajanje. Oblikovani morajo biti tako, da ni nevarnosti davljenja ali poškodbe. Živali ni dovoljeno privezati za rogove, rogovje, noge ali nosne obročke niti jih ni dovoljeno prevažati zvezanih nog. Privezane smejo biti samo s pripomočki, ki jih je mogoče hitro odvezati.
19. člen – Prezračevanje in temperatura
1. Zagotovljeno mora biti zadovoljivo prezračevanje, ki popolnoma zadošča potrebam živali, ki se prevažajo, zlasti ob upoštevanju njihovega števila in vrste ter pričakovanih vremenskih razmer med potjo.
2. Zabojniki morajo biti naloženi tako, da prezračevanje ni ovirano.
3. Kadar se živali prevažajo ob neugodnih temperaturah in vlažnosti, je treba z ustreznimi ukrepi poskrbeti za njihovo dobrobit.
20. člen – Voda, krma in počitek
1. Med prevozom je treba živali napojiti, nakrmiti in jim v primernih intervalih omogočiti počitek glede na njihovo vrsto in starost.
2. Najdaljši čas poti in najkrajše trajanje postankov za napajanje in krmljenje ter za počitek se določijo v tehničnem protokolu iz 34. člena.
3. Voda in krma morata biti kakovostni in se živalim dajeta tako, da se čim bolj omeji možnost kontaminacije.
21. člen – Doječe samice
Doječe samice brez mladičev se ne prevažajo dolgo časa. Kadar je to neizogibno, jih je treba pomolsti tik pred natovarjanjem in vsaj vsakih dvanajst ur med potjo.
22. člen – Razsvetljava
Prevozna sredstva morajo biti opremljena s fiksnimi ali prenosnimi viri svetlobe, ki zadostujejo za splošni pregled živali, po potrebi tudi med prevozom, ter za napajanje in krmljenje.
23. člen – Zabojniki
1. Med prevozom in ravnanjem morajo biti zabojniki z živalmi vedno v pokončnem položaju, močnih sunkov ali tresljajev pa mora biti čim manj.
2. Zabojnike je treba pritrditi tako, da se prepreči njihovo premikanje zaradi gibanja prevoznega sredstva.
24. člen – Oskrba med prevozom
Oseba, odgovorna za dobrobit živali, mora ob vsaki priložnosti preveriti živali in jim po potrebi zagotoviti ustrezno oskrbo.
25. člen – Nujna oskrba bolnih in poškodovanih živali med prevozom
Živalim, ki med prevozom zbolijo ali se poškodujejo, je treba čim prej zagotoviti nujno pomoč in oskrbo. Po potrebi jim je treba zagotoviti ustrezno veterinarsko zdravljenje ali jih usmrtiti na način, ki jim ne povzroči dodatnega trpljenja.
Posebne določbe
26. člen – Posebne določbe za železniški prevoz
1. Na vsakem vagonu, ki se uporablja za prevoz živali, morajo biti oznake, da so v njem žive živali. Kadar se živali ne prevažajo v zabojnikih, morajo biti notranje stene vagona iz ustreznega materiala, ki je popolnoma gladek, na primerni višini pa morajo biti nameščeni obroči ali drogovi za privez živali.
2. Kadar se kopitarji ne prevažajo v posamičnih boksih, morajo biti privezani tako, da so vsi obrnjeni na isto stran vagona ali pa drug proti drugemu. Vsekakor pa žrebet in neukročenih konj ni dovoljeno privezovati.
3. Velike živali je treba natovoriti tako, da se spremljevalec lahko giblje med njimi.
4. Med združevanjem vlakovnih kompozicij in med vsemi drugimi premiki vagonov je treba storiti vse potrebno, da bi se preprečili močnejši sunki vagonov z živalmi.
5. V skladu s 24. členom je treba živali preveriti ob vsaki priložnosti, kadar koli se vagoni ustavijo ali se vremenske razmere spremenijo.
27. člen – Posebne določbe za cestni prevoz
1. Na vozilu za prevoz živali morajo biti jasne in vidne oznake, da so v njem žive živali.
2. Vozila je treba voziti z enakomernim pospeševanjem, zaviranjem in zavijanjem.
3. V skladu s 13. členom morajo imeti vozila ustrezno opremo za natovarjanje in raztovarjanje.
4. V skladu s 24. členom je treba živali preveriti ob vsaki priložnosti, kadar koli se vozilo ustavi ali se vremenske razmere spremenijo.
28. člen – Posebne določbe za prevoz po vodi (razen za prevoz s plovili RO-RO)
1. Preden pristojni organ države natovarjanja dovoli natovarjanje, zagotovi, da so izpolnjene zahteve glede dobrobiti živali med prevozom, tako da pregleda:
a) plovila, ki so izdelana ali predelana za prevoz živine,
b) opremo drugih plovil, s katerimi se prevažajo živali.
2. Plovilo mora biti opremljeno z alarmno napravo za zaznavanje izpadov električnega toka v sistemu umetnega prezračevanja.
Za nemoteno delovanje ustreznega sistema umetnega prezračevanja se zagotovi ustrezen dodatni vir električnega napajanja, ki je popolnoma ločen od osnovnega.
3. Živali ni dovoljeno prevažati na odprti palubi, razen kadar niso v zabojnikih ali drugih boksih, ki jih ščitijo pred morsko vodo.
4. Kadar se živali ženejo na plovilo in z njega, morajo biti na voljo ustrezno ograjeni mostički, rampe in prehodi med nabrežjem in palubo za živino.
5. Natovarjanje živali na plovilo za prevoz živine in raztovarjanje živali z njega nadzoruje pooblaščeni veterinar.
6. Glede na potrebe živalske vrste morajo biti med natovarjanjem in raztovarjanjem namestitveni prostori za živali, rampe in prehodi ustrezno osvetljeni, da živali vidijo, kam gredo.
7. Vse staje, boksi in zabojniki morajo biti neposredno dostopni živalim in spremljevalcem.
8. Prehodi morajo ustrezati živalski vrsti, ki se prevaža, zlasti ne smejo imeti ostrih robov ter morajo imeti čim manj ostrih vogalov in štrlečih delov.
9. Vsi deli plovila, v katerih so nameščene živali, morajo biti opremljeni z učinkovitim sistemom odtokov, v katerem je treba vzdrževati čistočo.
10. Plovilo mora imeti zalogo čiste sladke vode, zdrave krme in ustrezne stelje, ki zadostuje potrebam živali ob upoštevanju dolžine plovbe.
11. Za primer nepredvidene zamude mora imeti plovilo dodatno zalogo vode in pri dolgih plovbah tudi krme in stelje za živali.
12. Zaloga krme in stelje mora biti uskladiščena tako, da ostane suha in zaščitena pred vremenskimi vplivi in morsko vodo. Uskladiščena krma in stelja ne smeta ovirati prezračevanja, osvetlitve, odtoka ali prehoda.
13. Na voljo morajo biti napajalniki in krmilniki, ustrezni številu in velikosti živali ter živalski vrsti.
14. Zagotoviti je treba izolacijo živali, ki med plovbo zbolijo ali se poškodujejo.
15. V nujnem primeru je mogoče žival usmrtiti v skladu z določbami iz 25. člena. V ta namen morajo biti na voljo sredstva za usmrtitev, primerna živalski vrsti.
29. člen – Posebne določbe za prevoz s cestnimi vozili ali vagoni na plovilih RO-RO
1. Kadar se živali prevažajo s cestnimi vozili ali vagoni na plovilih RO-RO, zlasti v podpalubju, je treba posebej poskrbeti za zadovoljivo prezračevanje za živali med celotno plovbo. Cestna vozila in vagoni morajo biti natovorjeni tako, da lahko živali čim bolje izkoristijo dotok svežega zraka.
2. Oseba, odgovorna za dobrobit živali, mora imeti nenehno dostop do živali, da jih lahko med potjo pregleda in po potrebi oskrbi, napoji in nakrmi.
3. Cestna vozila, vagoni in zabojniki morajo biti opremljeni z zadostnim številom ustrezno oblikovanih, nameščenih in vzdrževanih pritrdilnih mest za varno privezovanje na plovilo. Cestna vozila, vagone in zabojnike je treba varno privezati na ladjo še pred začetkom poti, da se med plovbo ne premikajo.
4. Cestna vozila in vagoni, v katerih so živali, se prevažajo na palubi plovila samo, če so nameščeni tako, da je zagotovljena ustrezna zaščita pred morsko vodo, pri čemer se upošteva tudi zaščita, ki jo daje že samo cestno vozilo ali vagon.
5. Plovilo mora biti opremljeno z alarmno napravo za zaznavanje izpadov električnega toka v sistemu umetnega prezračevanja plovila. Za nemoteno delovanje ustreznega sistema umetnega prezračevanja mora biti na voljo dodatni vir električnega napajanja.
6. Za primer nepredvidene zamude ali drugih potreb je treba zagotoviti nemoteno oskrbo živali s sladko vodo in krmo.
7. V nujnem primeru, če prevoz traja več kakor dve uri, je mogoče žival usmrtiti v skladu z določbami 25. člena. V ta namen morajo biti na voljo sredstva za usmrtitev, primerna živalski vrsti.
30. člen – Posebne določbe za prevoz po zraku
1. Živali ni dovoljeno prevažati v razmerah, v katerih ni mogoče ohranjati kakovosti in temperature zraka ter ustreznega razpona zračnega tlaka med celotno potjo.
2. Poveljnik mora biti seznanjen z živalsko vrsto, številom vseh živih živali in njihovim mestom na krovu ter z vsemi potrebnimi ukrepi. Če so živali nameščene v dostopnem tovornem delu zrakoplova, je treba kapitana čim prej obvestiti o vsakršni nepravilnosti v zvezi z njimi.
3. Živali je treba natovoriti na zrakoplov čim bližje načrtovanemu odhodu.
4. Zdravila se smejo uporabiti samo v primeru posebnih težav in jih sme dajati samo veterinar ali druga oseba, ki je poučena o njihovi uporabi. Poveljnika je treba o uporabi zdravil med letom obvestiti čim prej.
5. V nujnih primerih, in če ima spremljevalec dostop do živali, morajo biti v skladu s 25. členom na voljo pomirjevala in sredstva za evtanazijo, primerna za živalsko vrsto, uporabijo pa se samo s soglasjem poveljnika.
6. Spremljevalec mora biti pred odhodom seznanjen s postopki sporazumevanja med letom in biti sposoben učinkovito sporazumevati se s posadko.
Večstranska posvetovanja
31. člen – Večstranska posvetovanja
1. Pogodbenice se v petih letih po začetku veljavnosti konvencije, potem pa vsakih pet let ali na zahtevo večine pogodbenic tudi pogosteje, sestanejo na večstranskih posvetovanjih v okviru Sveta Evrope.
2. Posvetovanja potekajo na sestankih, ki jih skliče generalni sekretar Sveta Evrope.
3. Vsaka pogodbenica ima pravico imenovati enega ali več predstavnikov za sodelovanje na teh posvetovanjih. Pogodbenice generalnemu sekretarju Sveta Evrope najmanj mesec dni pred vsakim sestankom sporočijo imena svojih predstavnikov. Vsaka pogodbenica ima pravico glasovati. Vsaka država, ki je pogodbenica konvencije, ima en glas.
4. Ko Evropska skupnost postane pogodbenica konvencije, glasuje na področjih, ki so v njeni pristojnosti, s številom glasov, ki ustreza številu držav članic, pogodbenic konvencije; Evropska skupnost ne glasuje, kadar glasujejo države članice, in obratno.
5. Pogodbenice lahko zaprosijo za nasvet strokovnjake. Na lastno pobudo ali na zahtevo zainteresiranega organa lahko povabijo kateri koli mednarodni ali državni, vladni ali nevladni organ, strokovno usposobljen na področjih konvencije, ki ga na posvetovanju ali delu posvetovanja zastopa opazovalec. Odločitev za povabilo takšnih strokovnjakov ali organov se sprejme z dvotretjinsko večino oddanih glasov.
6. Pogodbenice Odboru ministrov Sveta Evrope po vsakem posvetovanju pošljejo poročilo o posvetovanju in učinkovitosti konvencije.
7. Pogodbenice v skladu s konvencijo pripravijo poslovnik posvetovanj.
32. člen – Vloga večstranskih posvetovanj
V okviru večstranskih posvetovanj je naloga pogodbenic, da spremljajo uporabo konvencije. Zlasti lahko:
a) pripravljajo tehnične protokole h konvenciji v skladu s 34. členom;
b) predlagajo potrebne spremembe konvencije in preučujejo predlagane spremembe v skladu s 35. členom;
c) na zahtevo ene ali več pogodbenic preučujejo vprašanja v zvezi z razlago konvencije;
d) Odboru ministrov predlagajo države, ki naj bodo povab­ljene k pristopu h konvenciji.
Tehnični protokoli
33. člen – Predmet
Pogodbenice sprejmejo tehnična protokola h konvenciji glede gostote namestitve (17. člen) ter vode, krme in počitka (20. člen). Z namenom vzpostavitve tehničnih standardov za izvajanje določb konvencije lahko sprejmejo tudi druge tehnične protokole.
34. člen – Sprejetje in začetek veljavnosti
1. Tehnični protokol se sprejme z dvotretjinsko večino oddanih glasov, nato pa se pošlje Odboru ministrov v odobritev. Po odobritvi se besedilo pošlje v sprejem pogodbenicam.
2. Tehnični protokol začne za pogodbenice, ki so ga sprejele, veljati prvi dan meseca, ki sledi preteku enega meseca od dne, ko tri pogodbenice, med njimi vsaj dve članici Sveta Evrope, obvestijo generalnega sekretarja, da so ga sprejele. Za vsako pogodbenico, ki protokol sprejme pozneje, začne ta veljati prvi dan meseca, ki sledi preteku enega meseca od dne, ko ta pogodbenica obvesti generalnega sekretarja o sprejemu protokola.
3. Za pripravo tehničnih protokolov pogodbenice sprem­ljajo napredek v znanosti in nove načine prevoza živali.
35. člen – Spremembe
1. O vsaki spremembi tehničnega protokola h konvenciji, ki jo predlaga pogodbenica ali Odbor ministrov, se obvesti generalni sekretar Sveta Evrope, ta pa to sporoči državam članicam Sveta Evrope, Evropski skupnosti in vsem državam nečlanicam, ki so v skladu z 38. členom pristopile ali bile povab­ljene, da pristopijo h konvenciji.
2. Vsaka sprememba, predlagana v skladu s prejšnjim odstavkom, se vsaj v šestih mesecih od dne, ko jo generalni sekretar sporoči, preuči na večstranskem posvetovanju, kjer se lahko sprejme z dvotretjinsko večino pogodbenic. Sprejeto besedilo se pošlje pogodbenicam.
3. Sprememba začne za tiste pogodbenice, ki niso dale ugovora, veljati prvi dan meseca, ki sledi preteku osemnajstmesečnega obdobja od sprejetja na večstranskem posvetovanju, razen če ugovora ni dalo več kakor dve tretjini pogodbenic.
Reševanje sporov
36. člen – Reševanje sporov
1. Pri sporih glede razlage ali uporabe določb konvencije se pristojni organi vpletenih pogodbenic med seboj posvetujejo. Vsaka pogodbenica sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope imena in naslove svojih pristojnih organov.
2. Če na ta način spora ni mogoče rešiti, se na zahtevo ene ali druge strani v sporu zadeva predloži v arbitražo. Vsaka stran imenuje razsodnika in ta dva razsodnika imenujeta razsodnika poročevalca. Če ena od obeh strani v sporu ne imenuje razsodnika v treh mesecih po zahtevi za arbitražo, ga imenuje na zahtevo druge strani predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice. Če je ta državljan ene od držav v sporu, to dolžnost opravi podpredsednik, ali če je tudi ta državljan ene od držav v sporu, najstarejši sodnik, ki ni državljan nobene od držav v sporu. Postopek je enak, če se razsodnika ne moreta sporazumeti o izbiri razsodnika poročevalca.
V sporu med dvema stranema, od katerih je ena država članica Evropske skupnosti, ki je tudi sama pogodbenica, druga stran naslovi zahtevo za arbitražo na to državo članico in hkrati na Evropsko skupnost, ki jo v treh mesecih od prejema zahteve skupaj uradno obvestita o tem, ali bo stran v sporu bodisi država članica, bodisi Evropska skupnost, bodisi obe skupaj. Če v navedenem roku takega uradnega obvestila ni, se za namen uporabe določb o ustanovitvi in postopku razsodišča šteje, da sta država članica in Evropska skupnost ena stran v sporu. Enako velja, kadar se država članica in Evropska skupnost odločita, da bosta ena stran v sporu.
3. Razsodišče določi svoj postopek. Odloča z večino glasov. Njegova razsodba, ki temelji na konvenciji, je dokončna.
4. Postopek reševanja sporov se ne uporablja za spore o vprašanjih, ki so v pristojnosti Evropske skupnosti ali se nanašajo na določitev obsega pristojnosti med pogodbenicami, ki so članice Evropske skupnosti, ali med njimi in Evropsko skupnostjo.
Končne določbe
37. člen – Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev
1. Konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope in Evropski skupnosti. Konvencijo je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
2. Država pogodbenica Evropske konvencije o zaščiti živali med trajanjem mednarodnega prevoza, ki je bila dana na voljo za podpis v Parizu 13. decembra 1968, ne more deponirati listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, če navedene konvencije ni odpovedala že prej ali je ne odpove hkrati.
3. Konvencija začne veljati šest mesecev po dnevu, ko so štiri države v skladu s prejšnjima odstavkoma izrazile privolitev, da jih konvencija zavezuje.
4. Kadar na podlagi prejšnjih dveh odstavkov odpoved konvencije z dne 13. decembra 1968 ne začne veljati hkrati z začetkom veljavnosti te konvencije, lahko država pogodbenica ali Evropska skupnost ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izjavi, da bo do začetka veljavnosti te konvencije še naprej uporabljala konvencijo z dne 13. decembra 1968.
5. Za državo podpisnico ali Evropsko skupnost, ki privolitev, da jo konvencija zavezuje, izrazi pozneje, začne konvencija veljati šest mesecev od dneva deponiranja listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
38. člen – Pristop držav nečlanic
1. Po začetku veljavnosti te konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope katero koli državo, ki ni njegova članica, s sklepom, sprejetim z večino glasov, kot to določa odstavek d) 20. člena statuta Sveta Evrope, in s soglasjem predstavnikov držav pogodbenic, upravičenih do članstva v odboru, povabi, da pristopi h konvenciji.
2. Za vsako državo, ki pristopi h konvenciji, začne ta veljati šest mesecev od dneva, ko listino o pristopu deponira pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
39. člen – Ozemeljska določba
1. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu navede ozemlje ali ozemlja, za katera se konvencija uporablja.
2. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli ozemlje, navedeno v izjavi. Za to ozemlje začne konvencija veljati šest mesecev po dnevu, ko generalni sekretar prejme izjavo.
3. Izjave iz prejšnjih dveh odstavkov se lahko v zvezi s katerim koli v njih navedenim ozemljem umaknejo z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju. Umik začne veljati šest mesecev od dneva, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo.
40. člen – Odpoved
1. Vsaka pogodbenica lahko konvencijo kadar koli odpove z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope.
2. Odpoved začne veljati šest mesecev od dneva, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo.
41. člen – Uradna obvestila
Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice Sveta Evrope, Evropsko skupnost in vsako državo, ki je pristopila ali je bila povabljena, da pristopi h konvenciji, o:
a) vsakem podpisu,
b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu,
c) vsakem datumu začetka veljavnosti konvencije v skladu s 37. in 38. členom,
d) vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s konvencijo.
V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali konvencijo.
Sklenjeno v Kišinjevu 6. novembra 2003 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjeno kopijo vsaki državi članici Sveta Evrope, Evropski skupnosti in vsaki državi, povabljeni, da pristopi h konvenciji.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 510-05/11-3/13
Ljubljana, dne 6. marca 2014
EPA 2174-V
Državni zbor
Republike Slovenije
Janko Veber l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti