Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2012 z dne 9. 5. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2012 z dne 9. 5. 2012

Kazalo

1447. Sklep o tehnikah upravljanja sredstev investicijskega sklada, stran 3223.

Na podlagi četrtega odstavka 193. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – ZPre-1C) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P
o tehnikah upravljanja sredstev investicijskega sklada
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina sklepa)
Ta sklep določa:
1. vrste in lastnosti dopustnih tehnik upravljanja sredstev investicijskega sklada;
2. pogoje, ki jih mora izpolnjevati investicijski sklad pri uporabi posameznih tehnik upravljanja sredstev.
2. člen
(prenos direktive Evropske unije)
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Komisije 2007/16/ES z dne 19. marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev (UL L št. 79 z dne 20. 3. 2007, str. 11).
3. člen
(tehnike upravljanja sredstev)
(1) Izraz tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada, ki se uporabljajo za učinkovito upravljanje naložb investicijskega sklada v prenosljive vrednostne papirje, iz 193. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – ZPre-1C; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-2), obsega tehnike in instrumente, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. so ekonomični oziroma izvedeni na stroškovno učinkovit način;
2. se uporabljajo za enega ali več od naslednjih namenov:
a) varovanje pred tveganji oziroma njihovo zmanjševanje;
b) znižanje stroškov;
c) doseganje kapitalskih dobičkov ali prihodkov investicijskega sklada, in sicer s takšno stopnjo tveganja, ki ustreza tveganosti investicijskega sklada in omejitvam izpostavljenosti iz 245. in 246. člena ZISDU-2;
3. upravljanje tveganj investicijskega sklada omogoča ugotavljanje, merjenje, obvladovaje in spremljanje tveganj, ki izvirajo iz uporabljenih tehnik.
(2) Tehnike in instrumenti, ki izpolnjujejo merila iz prejšnjega odstavka tega člena in se nanašajo na instrumente denarnega trga, se štejejo za tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada povezane z instrumenti denarnega trga.
(3) Tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada med drugimi vključujejo dogovore o finančnem zavarovanju, kot so opredeljeni v Zakonu o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 67/11 – ZFZ-UPB2), posle začasne prodaje/začasnega nakupa (repo posli), prejete garancije, posle posojanja vrednostnih papirjev, izvedene finančne instrumente in kritna posojila.
(4) Nasprotna stranka pri poslih posojanja vrednostnih papirjev iz premoženja investicijskega sklada in poslih začasne prodaje/začasnega nakupa je lahko samo nadzorovana finančna družba.
(5) Če družba za upravljanje kot tehnike upravljanje sredstev uporablja posle začasne prodaje/začasnega nakupa ali posle posojanja vrednostnih papirjev, jih upošteva tudi pri izračunu skupne izpostavljenosti investicijskega sklada.
II. POSLI POSOJANJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
4. člen
(splošno)
(1) Družba za upravljanje oziroma skrbnik premoženja investicijskega sklada po pooblastilu družbe za upravljanje lahko z namenom ustvarjanja dodatnih prihodkov investicijskega sklada za njegov račun in iz njegovega premoženja posoja vrednostne papirje.
(2) Posli posojanja vrednostnih papirjev iz premoženja investicijskega sklada se lahko sklenejo neposredno z nasprotno stranko ali posredno prek standardiziranega sistema posojanja vrednostnih papirjev, ki ga organizira splošno priznana klirinška družba, oziroma prek sistema posojanja, ki ga organizira nadzorovana finančna družba.
(3) Z namenom izogibanja tveganju nasprotne stranke mora investicijski sklad za vsak posel, v katerem posoja vrednostne papirje iz premoženja sklada, prejeti zavarovanje.
5. člen
(omejitve)
(1) Družba za upravljanje oziroma skrbnik premoženja investicijskega sklada po pooblastilu družbe za upravljanje lahko za račun investicijskega sklada iz premoženja investicijskega sklada posodi vrednostne papirje v skupni vrednosti največ 40 odstotkov sredstev investicijskega sklada.
(2) Družba za upravljanje oziroma skrbnik premoženja investicijskega sklada po pooblastilu družbe za upravljanje lahko za račun investicijskega sklada posamezni nasprotni stranki in z njo povezanim osebam, iz premoženja investicijskega sklada posodi vrednostne papirje v skupni vrednosti največ 10 odstotkov sredstev investicijskega sklada.
6. člen
(dogovor o posojanju)
(1) Dogovor o posojanju vrednostnih papirjev iz premoženja investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: dogovor o posojanju) mora biti sestavljen v obliki pogodbe oziroma mora biti ustrezno pisno dokumentiran.
(2) Dogovor o posojanju mora vsebovati določbo, da je nasprotna stranka dolžna investicijskemu skladu zagotoviti vrnitev posojenih vrednostnih papirjev ali vrednostnih papirjev, ki so posojenim vrednostnim papirjem identični po vrsti, izdajatelju, emisiji ali razredu, nominalni vrednosti, inkorporiranih pravicah in količini.
(3) Dogovor o posojanju mora določati vrsto, obseg, vrednotenje in druge pogoje zavarovanja, ki ga investicijski sklad prejme kot jamstvo za primer neizpolnitve obveznosti vračila posojenih vrednostnih papirjev s strani nasprotne stranke.
(4) Dogovor o posojanju mora vsebovati določbo, da je nasprotna stranka dolžna investicijskemu skladu nemudoma zagotoviti dodatno zavarovanje, če vrednost že danega zavarovanja pade pod vrednost posojenih vrednostnih papirjev.
(5) Če dogovor o posojanju določa, da se vrednostni papirji posojajo za nedoločen čas, mora imeti družba za upravljanje oziroma skrbnik investicijskega sklada pravico dogovor o posojanju kadarkoli odpovedati in zahtevati vračilo dela ali vseh posojenih vrednostnih papirjev. Skrajni rok vrnitve posojenih vrednostnih papirjev v primeru iz prejšnjega stavka ne sme biti daljši od petih delovnih dni.
(6) Če dogovor o posojanju iz premoženja investicijskega sklada določa posojanje vrednostnih papirjev za določen čas, rok posojanja ne sme biti daljši od 30 dni.
(7) Dogovor o posojanju mora določati tudi višino nadomestila (provizije) za posojene vrednostne papirje.
III. ZAVAROVANJE
7. člen
(merila za prejeto zavarovanje)
Prejeto zavarovanje mora izpolnjevati naslednja merila:
1. instrument, prejet v zavarovanje, mora biti dovolj likviden, tako da ga je mogoče hitro prodati po ceni, ki je blizu ceni, po kateri je bilo zavarovanje vrednoteno pred prodajo. Z instrumentom za zavarovanje se mora trgovati na zelo likvidnem trgu s transparentnimi določanjem cen;
2. instrument, prejet v zavarovanje, je mogoče vrednotiti vsaj enkrat dnevno, pri čemer ne sme priti do možnosti t. i. starih cen (ang. stale prices). Če ga ni mogoče vrednotiti z uporabo neodvisne metodologije, je to treba šteti kot dodatno tveganje, kateremu je izpostavljen investicijski sklad;
3. izdajatelj instrumenta, prejetega v zavarovanje, mora imeti ustrezno visoko bonitetno oceno, v nasprotnem primeru je treba vrednost tega instrument ustrezno oslabiti;
4. zavarovanja ne smejo predstavljati vrednosti papirji, katerih izdajatelj je nasprotna stranka ali z njo povezana pravna oseba ali pravna oseba iz skupine izdajateljev iz 246. člena ZISDU-2. Pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti sklenjenimi na trgu institucionalnih vlagateljev, kreditna kvaliteta nasprotne stranke in vrednost instrumenta, prejetega v zavarovanje, ne smeta biti v bistveni pozitivni korelaciji;
5. tveganje, ki bi nastalo zaradi koncentracije instrumenta, prejetega v zavarovanje, na eno samo izdajo, sektor ali državo, mora biti ustrezno zajeto pri upravljanju tveganj;
6. družba za upravljanje mora imeti sisteme, operativne zmožnosti in pravno znanje, da lahko izvaja aktivnosti povezane s prejemanjem zavarovanj;
7. instrumenti, prejeti v zavarovanje, morajo biti v hrambi pri nadzorovani finančni družbi, ki opravlja skrbniške storitve in ki ni povezana z izdajateljem instrumenta prejetega v zavarovanje ali pa nanjo stečaj izdajatelja ne more vplivati;
8. investicijski sklad lahko unovči instrumente, prejete v zavarovanje, brez predhodnega soglasja ali dovoljenja nasprotne stranke;
9. zavarovanje mora biti dano v obliki, določeni v 8. členu tega sklepa, in v skladu z naložbenimi cilji in naložbeno politiko investicijskega sklada;
10. zavarovanj, ki niso v obliki denarja, se za račun investicijskega sklada ne sme prodati, reinvestirati ali zastaviti;
11. denar, prejet v zavarovanje, se lahko naloži le v netvegane naložbe v skladu z 9. členom tega sklepa;
12. vrednost zavarovanja mora biti v celotnem obdobju trajanja posla posojanja enaka ali večja od vrednosti posojenih vrednostnih papirjev;
13. denar in instrumente, prejete v zavarovanje, je treba upoštevati pri izračunu izpostavljenosti investicijskega sklada do posamezne osebe.
8. člen
(oblike zavarovanja)
(1) Zavarovanje mora biti dano v eni ali več izmed naslednjih oblik:
1. denarju in/ali
2. potrdilih o depozitu, izdanih s strani kreditne institucije s sedežem v državi članici in/ali s strani kreditne institucije s sedežem v eni od naslednjih držav: ZDA, Kanada, Japonska, Švica, Avstralija in Nova Zelandija, in/ali
3. obveznicah, ki jih je izdala ali zanje jamči država članica ali država članica OECD ali njena lokalna oziroma regionalna skupnost oziroma katerakoli mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica, in/ali
4. obveznicah, izdanih s strani kreditne institucije s sedežem v državi članici in/ali s strani kreditne institucije s sedežem v eni od naslednji držav: ZDA, Kanada, Japonska, Švica, Avstralija in Nova Zelandija, in/ali
5. delnicah uvrščenih v priznani indeks, ki odraža gibanje tržnih cen delnic na enem izmed organiziranih trgov držav članic ali eni od priznanih borz naslednjih držav: ZDA, Kanada, Japonska, Švica, Avstralija in Nova Zelandija.
(2) Zavarovanje v obliki iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če investicijski sklad vrednostne papirje posoja v okviru standardiziranega sistema posojanja vrednostnih papirjev, ki ga organizira splošno priznana klirinška družba, ki posojilodajalcem sama zagotavlja ustrezno jamstvo.
9. člen
(naložbe denarja, prejetega v zavarovanje)
Denar, prejet v zavarovanje, je lahko, če tako določajo pravila upravljanja oziroma statut ali prospekt investicijskega sklada, naložen v naslednje oblike naložb:
1. denarne depozite, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. točke prvega odstavka 244. člena ZISDU-2 in ki dajejo pravico do dviga najkasneje v petih delovnih dneh, pri čemer kreditna institucija ne sme biti nasprotna stranka ali z njo povezana oseba in/ali
2. potrdila o depozitu, izdana s strani kreditne institucije s sedežem v državi članici in/ali s strani kreditne institucije s sedežem v eni od naslednji držav: ZDA, Kanada, Japonska, Švica, Avstralija in Nova Zelandija in/ali
3. obveznicah, ki jih je izdala ali zanje jamči država članica ali država članica OECD ali njena lokalna oziroma regionalna skupnost, oziroma javna mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica, in/ali
4. enote investicijskih skladov denarnega trga, s katerimi se dnevno sklepajo posli nakupa in prodaje ter imajo bonitetno oceno najmanj AAA ali ekvivalentno tej oceni.
IV. KONČNI DOLOČBI
10. člen
(prenehanje uporabe sklepa)
Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o pogojih in kriterijih, pod katerimi lahko družba za upravljanje za račun posameznih investicijskih skladov, ki jih upravlja, posoja vrednostne papirje iz premoženja investicijskega sklada nasprotni pogodbeni stranki (Uradni list RS, št. 134/06).
11. člen
(uveljavitev sklepa)
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-11/2012-3
Ljubljana, dne 4. aprila 2012
EVA 2012-1611-0058
Predsednik sveta
Agencije za trg vrednostnih papirjev
dr. Damjan Žugelj l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti