Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2012 z dne 9. 5. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2012 z dne 9. 5. 2012

Kazalo

1434. Sklep o tipih in vrstah investicijskih skladov, stran 3091.

Na podlagi četrtega odstavka 6. člena, petega odstavka 12. člena, 3. točke tretjega odstavka 107. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – ZPre-1C) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P
o tipih in vrstah investicijskih skladov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina sklepa)
Ta sklep določa:
1. podrobnejše tipe UCITS in ne-UCITS skladov glede na kompleksnost oziroma značilnosti naložb investicijskih skladov ter pogoje, ki jih mora poleg pogojev, ki jih določa Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 7/11 in 10/12 – ZPre-1C; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-2) ali drug zakon, ki ureja poslovanje takih investicijskih skladov, izpolnjevati družba za upravljanje za upravljanje posameznih tipov UCITS in ne-UCITS skladov v Republiki Sloveniji;
2. dodatno dokumentacijo, iz katere je razvidno, ali družba za upravljanje izpolnjuje oziroma bo izpolnjevala organizacijske in druge pogoje, potrebne za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja kompleksnih investicijskih skladov;
3. razdelitev in poimenovanje vrst investicijskih skladov glede na vrste naložb, v katere ima sklad naložena sredstva oziroma tehnike upravljanja sredstev oziroma naložbene strategije;
4. v zvezi z dodatnimi likvidnimi sredstvi iz tretjega odstavka 244. člena ZISDU-2: pojem vrste in lastnosti dodatnih likvidnih sredstev, način določanja velikosti dodatnih likvidnih sredstev in njihovo razmerje do velikosti drugih sredstev investicijskega sklada ter najvišji dopusten obseg dodatnih likvidnih sredstev.
2. člen
(pojmi)
Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. »OTC izvedeni finančni instrumenti« pomenijo izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev;
2. »SFI« pomenijo strukturirane finančne instrumente, ki izpolnjujejo merila iz 3. točke prvega odstavka 4. člena Sklepa o naložbah investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 33/12; v nadaljnjem besedilu: Sklep o naložbah). SFI z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom so SFI, ki izpolnjujejo merila iz 17. člena Sklepa o naložbah;
3. »enote ciljnega sklada« pomenijo delnice ali enote ciljnega sklada iz prvega odstavka 9. člena Sklepa o naložbah;
4. »dolžniški vrednostni papir« pomeni vrednostni papir iz tretjega odstavka 25. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11; v nadaljnjem besedilu: ZTFI);
5. »lastniški vrednostni papir« pomeni vrednostni papir iz drugega odstavka 25. člena ZTFI;
6. »tehtana povprečna zapadlost« (v nadaljnjem besedilu: WAM) pomeni povprečni čas do zapadlosti vseh finančnih instrumentov v sredstvih sklada in je tehtana tako, da odraža relativne deleže posameznih instrumentov, pri čemer se domneva, da je zapadlost instrumenta s spremenljivo obrestno mero preostali čas do naslednje uskladitve obrestne mere z obrestno mero na denarnem trgu in ne preostali čas do takrat, ko mora biti vrnjena vrednost glavnice finančnega instrumenta; WAM se uporablja za merjenje občutljivosti sklada denarnega trga na spreminjanje obrestnih mer na denarnem trgu;
7. »tehtano povprečno trajanje« (v nadaljnjem besedilu: WAL) pomeni tehtano povprečje vseh preostalih zapadlosti finančnih instrumentov v sredstvih sklada, ki vključuje čas do celotnega poplačila glavnice finančnega instrumenta, brez upoštevanja obresti in diskontiranja in ne glede na vmesne datume sprememb obrestne mere; WAL se uporablja kot mera kreditnega tveganja ter tudi za omejevanje likvidnostnega tveganja;
8. »naložbeni razred« obsega bonitetne ocene dolgoročnega kreditnega tveganja izdajatelja, ki so enake ali višje od BBB- (Standard & Poor's, Fitch) oziroma Baa3 (Moody's);
9. »denarni ustreznik« pomeni denarni ustreznik iz 7.5. Slovenskega računovodskega standarda 7 – Denarna sredstva.
3. člen
(odstop od pravil o deležih naložb)
Za odstop od pravil o deležih naložb po tem sklepu se smiselno uporablja 192. člen ZISDU-2.
II. TIPI SKLADOV
4. člen
(osnoven in kompleksen investicijski sklad)
(1) Investicijski sklad je lahko glede na kompleksnost oziroma značilnosti naložb osnoven ali kompleksen.
(2) Za kompleksen investicijski sklad šteje investicijski sklad, ki nalaga sredstva v:
1. OTC izvedene finančne instrumente in/ali
2. SFI z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki predstavljajo nadomestek OTC izvedenih finančnih instrumentov.
(3) Investicijski sklad, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, je osnoven investicijski sklad.
5. člen
(dovoljenje za upravljanje posameznega tipa investicijskega sklada)
(1) Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, ki ga družbi za upravljanje izda Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) na podlagi 106. člena ZISDU-2, je lahko, glede na to ali družba za upravljanje izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega sklepa, izdano za:
1. opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
2. opravljanje storitev upravljanja kompleksnih investicijskih skladov.
(2) Družba za upravljanje, ki želi upravljati kompleksen investicijski sklad, zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov na podlagi 3. točke drugega odstavka 107. člena ZISDU-2 priloži tudi dokumentacijo, iz katere je razvidno ali izpolnjuje oziroma bo izpolnjevala zahteve za opravljanje storitev upravljanja kompleksnih investicijskih skladov, kot jih določa ta sklep in ZISDU-2 ter na njegovi podlagi izdani splošni akti.
(3) Kompleksne investicijske sklade lahko upravlja samo družba za upravljanje, ki je pridobila dovoljenje iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
6. člen
(dodatne zahteve za upravljanje kompleksnih investicijskih skladov)
(1) Družba za upravljanje, ki želi upravljati kompleksen investicijski sklad, mora poleg zahtev iz Sklepa o poslovanju družbe za upravljanje (Uradni list RS, št 33/12; v nadaljnjem besedilu: Sklep o poslovanju) izpolnjevati tudi dodatne zahteve iz tega člena.
(2) Ne glede na tretji odstavek 30. člena Sklepa o poslovanju je funkcija upravljanja tveganj v družbi za upravljanje, ki upravlja kompleksne investicijske sklade, hierarhično in funkcionalno ločena od drugih organizacijskih enot družbe za upravljanje.
(3) Ob vzpostavitvi funkcije upravljanja tveganj, družba za upravljanje, ki upravlja kompleksne investicijske sklade, sprejme tudi notranje postopke za ravnanje v skladu s 6. točko prvega odstavka 31. člena Sklepa o poslovanju.
(4) Služba notranje revizije družbe za upravljanje najmanj enkrat letno:
1. preveri ustreznost upravljanja tveganj kompleksnih investicijskih skladov;
2. pregleda, ovrednoti in preizkusi učinkovitost notranjih kontrol pri upravljanju kompleksnih investicijskih skladov;
3. presodi zanesljivost in verodostojnost računovodskih evidenc in finančnih poročil kompleksnih investicijskih skladov.
III. VRSTE SKLADOV
1. Skupne določbe
7. člen
(osnovne kategorije investicijskih skladov)
Investicijski skladi se glede na vrste naložb, v katere imajo naložena sredstva, glede na tehnike upravljanja sredstev oziroma naložbeno strategijo razvrstijo v eno izmed naslednjih osnovnih kategorij:
1. delniški skladi;
2. obvezniški skladi;
3. mešani skladi;
4. skladi denarnega trga;
5. skladi strategij absolutne donosnosti;
6. preostali skladi.
8. člen
(geografska izpostavljenost)
(1) Če družba za upravljanje pri izbiri naložb investicijskega sklada upošteva kriterij geografske izpostavljenosti, morajo pravila upravljanja ali statut investicijskega sklada opredeliti okoliščine, ki določajo domicil izdajatelja finančnega instrumenta.
(2) Družba za upravljanje pri določitvi okoliščin iz prejšnjega odstavka tega člena uporabi enega ali več izmed naslednjih kriterijev:
1. državo, kjer poteka glavnina poslovanja izdajatelja;
2. državo, v kateri se v glavnem vodijo posli izdajatelja;
3. državo, primarne kotacije finančnega instrumenta.
(3) Če ta sklep določa, da se investicijski sklad opredli po kriteriju geografske izpostavljenosti, mora imeti najmanj 80 odstotkov sredstev v vrednostnih papirjih izdajateljev z domicilom v posamezni državi, podregiji ali regiji ali v vrednostnih papirjih teh izdajateljev in enotah ciljnih skladov, ki nalagajo v tovrstne vrednostne papirje.
(4) Regije, podregije in pripadajoče države so določene v prilogi 1 k temu sklepu.
9. člen
(valutna izpostavljenost)
(1) Če ta sklep določa, da se investicijski sklad opredli po kriteriju izpostavljenosti do določene valute, mora imeti takšen investicijski sklad najmanj 70 odstotkov sredstev izpostavljenih do določene valute.
(2) V obseg sredstev, izpostavljenih do določene valute, štejejo finančni instrumenti nominirani v tej valuti in del sredstev investicijskega sklada, ki je s pomočjo uporabe tehnik upravljanja naložb izpostavljen do te valute.
(3) Valuta finančnega instrumenta se določi po standardu ISO 4271.
2. Delniški skladi
10. člen
(opredelitev delniškega sklada)
(1) Delniški sklad je investicijski sklad, ki ima najmanj 85 odstotkov sredstev naloženih v delnicah ali v delnicah in enotah delniških ciljnih skladov.
(2) Delniški sklad se glede na izpolnjevanje pogojev iz tega oddelka razvrsti v eno izmed vrst delniških skladov iz priloge 3 k temu sklepu.
11. člen
(kriteriji razvrščanja delniških skladov)
(1) Delniški sklad se opredeli po kriteriju geografske izpostavljenosti ali po kriteriju izpostavljenosti do gospodarskega sektorja.
(2) Če se delniški sklad opredeli glede na geografsko izpostavljenost kot globalni delniški sklad, mora imeti sredstva v delnicah izdajateljev z domicilom v vsaj dveh regijah oziroma v delnicah teh izdajateljev in enotah ciljnih skladov, ki nalagajo v tovrstne delnice, pri čemer ima najmanj 20 odstotkov sredstev v državah trgov v razvoju, naložbe v posamezno regijo pa ne smejo doseči omejitve iz tretjega odstavka 8. člena tega sklepa.
(3) Če se delniški sklad opredeli glede na izpostavljenost do posameznega gospodarskega sektorja, mora imeti najmanj 80 odstotkov sredstev v delnicah družb, ki spadajo v izbrani gospodarski sektor ali v delnicah teh družb in enotah delniških ciljnih skladov, ki nalagajo v izbrani gospodarski sektor iz priloge 2 k temu sklepu.
(4) Če se delniški sklad opredeli glede na izpostavljenost do gospodarskega sektorja, brez osredotočanja na posamezen gospodarski sektor, mora imeti najmanj 80 odstotkov sredstev v delnicah družb, ki spadajo v dva ali več izbranih gospodarskih sektorjev ali v delnicah teh družb in enotah delniških ciljnih skladov, ki nalagajo v izbrane gospodarske sektorje, pri čemer naložbe v posamezen gospodarski sektor ne smejo doseči omejitve iz prejšnjega odstavka.
(5) Delniški sklad opredeljen po enem od kriterijev iz prvega odstavka tega člena se lahko podrobneje opredeli tudi po kriteriju izpostavljenosti do družb z majhno kapitalizacijo.
(6) Če se delniški sklad opredeli glede na izpostavljenost do družb z majhno kapitalizacijo, mora imeti najmanj 80 odstotkov sredstev v delnicah družb z majhno kapitalizacijo ali v delnicah teh družb in enotah delniških ciljnih skladov, ki nalagajo v te družbe.
(7) Družba za upravljanje kriterije, ki določajo majhno kapitalizacijo opredeli v pravilih upravljanja delniškega sklada.
3. Obvezniški skladi
12. člen
(opredelitev obvezniškega sklada)
(1) Obvezniški sklad je investicijski sklad, ki ima najmanj 90 odstotkov sredstev naloženih v obveznicah ali v obveznicah in drugih oblikah olastninjenega dolga.
(2) Olastninjen dolg po tem sklepu pomeni dolžniške vrednostne papirje in enote obvezniških ciljnih skladov.
(3) Za namen tega oddelka beseda »obveznica« vključuje obveznice in druge oblike olastninjenega dolga iz prejšnjega odstavka.
(4) Izpostavljenost obvezniškega sklada do zamenljivih obveznic in izpostavljenost do vrednostnih papirjev kritih z drugim premoženjem ali s hipotekami vsaka posamično ne sme preseči 20 odstotkov sredstev obvezniškega sklada.
(5) Izpostavljenost obvezniškega sklada do delnic ni dovoljena.
(6) Obvezniški sklad se glede na izpolnjevanje pogojev iz tega oddelka razvrsti v eno izmed vrst obvezniških skladov iz priloge 3 k temu sklepu.
13. člen
(kriteriji razvrščanja obvezniških skladov)
(1) Obvezniški sklad se opredeli po kriteriju izpostavljenosti kreditnemu tveganju.
(2) Obvezniški sklad se po kriteriju izpostavljenosti kreditnemu tveganju opredeli kot:
1. splošni obvezniški sklad, ki ima sredstva naložena v državnih in podjetniških obveznicah, pri tem ima največ 30 odstotkov obveznic izpostavljenih do trgov v razvoju in največ 30 odstotkov obveznic zunaj naložbenega razreda, od katerih je lahko največ 10 odstotkov obveznic izpostavljenih do trgov v razvoju;
2. sklad podjetniških obveznic, ki ima najmanj 70 odstotkov sredstev v podjetniških obveznicah, pri tem ima največ 30 odstotkov obveznic izpostavljenih do trgov v razvoju in največ 30 odstotkov obveznic zunaj naložbenega razreda, od katerih je lahko največ 10 odstotkov obveznic izpostavljenih do trgov v razvoju;
3. sklad državnih obveznic, ki ima najmanj 80 odstotkov sredstev v državnih obveznicah in največ 10 odstotkov podjetniških obveznic, pri čemer ima največ 30 odstotkov obveznic, izpostavljenih do trgov v razvoju in največ 30 odstotkov obveznic zunaj naložbenega razreda, od katerih je lahko največ 10 odstotkov obveznic izpostavljenih do trgov v razvoju;
4. splošni sklad obveznic zunaj naložbenega razreda, ki ima med 30 in 70 odstotkov sredstev v obveznicah zunaj naložbenega razreda in največ 30 odstotkov obveznic izpostavljenih do trgov v razvoju;
5. sklad obveznic zunaj naložbenega razreda, ki ima najmanj 70 odstotkov sredstev v obveznicah zunaj naložbenega razreda in največ 30 odstotkov obveznic izpostavljenih do trgov v razvoju.
(3) Obvezniški sklad opredeljen po kriteriju izpostavljenosti kreditnemu tveganju se lahko podrobneje opredeli po kriteriju izpostavljenosti do obrestnih mer.
(4) Če se obvezniški sklad opredli po kriteriju izpostavljenosti do obrestnih mer, se opredli kot:
1. sklad kratkoročnih obveznic, katerega povprečno modificirano trajanje je več kot 1 leto in manj kot 3 leta;
2. sklad srednjeročnih obveznic, katerega povprečno modificirano trajanje je več kot 3 leta in manj kot 7 let;
3. sklad dolgoročnih obveznic, katerega povprečno modificirano trajanje je več kot 7 let.
(5) Obvezniški sklad opredeljen po kriterijih iz tega in 14. člena tega sklepa se lahko podrobneje opredeli tudi po kriteriju izpostavljenosti do določene valute.
14. člen
(posebne kategorije obvezniških skladov)
(1) Obvezniški sklad se lahko namesto po kriterijih iz prvega do četrtega odstavka 13. člena tega sklepa opredeli kot:
1. obvezniški sklad trgov v razvoju, ki ima najmanj 60 odstotkov sredstev izpostavljenih do držav trgov v razvoju;
2. obvezniški sklad spremenljive obrestne mere, ki ima najmanj 70 odstotkov sredstev naloženih v vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero, pri čemer je WAM največ 6 mesecev in WAL najmanj 1 leto;
3. obvezniški sklad, vezan na inflacijo, ki ima najmanj 70 odstotkov sredstev naloženih v obveznice, vezane na inflacijo;
4. fleksibilni obvezniški sklad, ki prilagaja svoje naložbe v obveznice glede na kriterije izpostavljenosti kreditnemu tveganju, valuti, trgom v razvoju in obrestni meri ne glede na omejitve, določene za posamezne preostale vrste obvezniških skladov.
(2) Obvezniški sklad trgov v razvoju iz 1. točke prejšnjega odstavka se podrobneje opredeli glede na kriterij geografske izpostavljenosti, pri čemer ima lahko obvezniški sklad trgov v razvoju najmanj 80 odstotkov sredstev v obveznicah izdajateljev z domicilom v regiji, kateri pripada podregija trgov v razvoju, za katero se je sklad opredelil, oziroma v obveznicah, za katere je izdal garancijo izdajatelj z domicilom iz te regije. Podregije trgov v razvoju in države trgov v razvoju, ki pripadajo določeni podregiji so določene v prilogi 1 k temu sklepu.
(3) Če se obvezniški sklad trgov v razvoju opredeli kot globalni obvezniški sklad trgov v razvoju, mora imeti ob izpolnjevanju pogoja iz prejšnjega odstavka sredstva v obveznicah izdajateljev iz vsaj dveh podregij trgov v razvoju, pri čemer naložbe v posamezno podregijo ne smejo doseči omejitve iz prejšnjega odstavka.
(4) Obvezniški sklad trgov v razvoju se lahko podrobneje opredli tudi po kriteriju izpostavljenosti do lokalne košarice valut, v kateri so nominirane obveznice, pri čemer mora imeti najmanj 70 odstotkov sredstev izpostavljenih do te košarice valut.
4. Mešani skladi
15. člen
(opredelitev mešanega sklada)
(1) Mešani sklad je investicijski sklad, ki ima sredstva naložena v lastniške vrednostne papirje, dolžniške vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in enote ciljnih skladov, ki nalagajo v navedene finančne instrumente ter denar in denarne ustreznike.
(2) Mešani sklad zasleduje doseganje relativne donosnosti glede na vodilo kot tradicionalni sklad dolgih pozicij. V to kategorijo ne prištevamo skladov kombiniranih strategij, ki se uvrščajo v kategorijo skladov absolutne donosnosti.
(3) Mešani sklad se glede na izpolnjevanje pogojev iz tega oddelka razvrsti v eno izmed vrst mešanih skladov iz priloge 3 k temu sklepu.
16. člen
(kriteriji razvrščanja mešanih skladov)
(1) Mešani sklad se opredeli po kriteriju uravnoteženosti sredstev in po kriteriju geografske izpostavljenosti.
(2) Mešani sklad se po kriteriju uravnoteženosti sredstev opredeli kot:
1. defenzivni mešani sklad, ki ima manj kot 35 odstotkov sredstev naloženih v lastniške vrednostne papirje in enote delniških ciljnih skladov;
2. uravnoteženi sklad, ki ima med 35 in 65 odstotki sredstev naloženih v lastniške vrednostne papirje in enote delniških ciljnih skladov;
3. dinamični mešani sklad, ki ima več kot 65 odstotkov sredstev naloženih v lastniške vrednostne papirje in enote delniških ciljnih skladov;
4. fleksibilni mešani sklad, ki ima lahko v vsakem trenutku do 100 odstotkov sredstev naloženih v katerikoli obliki sredstev iz prvega odstavka 15. člena tega sklepa.
(3) Mešani sklad opredeljen po kriterijih iz prvega odstavka tega člena se lahko podrobneje opredeli tudi po kriteriju izpostavljenosti do določene valute.
5. Skladi denarnega trga
17. člen
(razvrščanje skladov denarnega trga)
(1) Sklad denarnega trga se opredeli kot kratkoročni sklad denarnega trga iz 18. člena tega sklepa ali običajni sklad denarnega trga iz 19. člena tega sklepa.
(2) Sklad denarnega trga se podrobneje opredeli po kriteriju izpostavljenosti do določene valute, pri čemer morajo biti sredstva sklada denarnega trga ne glede na določbo prvega odstavka 9. člena tega sklepa v celoti izpostavljena do izbrane valute.
(3) Sklad denarnega trga se glede na izpolnjevanje pogojev iz tega oddelka razvrsti v eno izmed vrst skladov denarnega trga iz priloge 3 k temu sklepu.
18. člen
(opredelitev kratkoročnega sklada denarnega trga)
(1) Kratkoročni sklad denarnega trga je investicijski sklad, ki izpolnjuje naslednja merila:
1. je oblikovan kot vzajemni sklad;
2. ima sredstva naložena v instrumentih denarnega trga iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 19. člena Sklepa o naložbah, denarnih depozitih in enotah ciljnih skladov, ki izpolnjujejo pogoje za kratkoročne sklade denarnega trga;
3. naložbeni cilj sklada je ohranitev glavnice in donosnost, skladna z obrestnimi merami na denarnem trgu;
4. nalaga v prvovrstne instrumente denarnega trga;
5. obračunsko obdobje za izračun vrednosti enote premoženja je delovni dan;
6. WAM je največ 60 dni, WAL je največ 120 dni;
7. ni izpostavljen lastniškemu kapitalu ali blagu, tako neposredno kot posredno preko izvedenih finančnih instrumentov;
8. izvedene finančne instrumente uporablja izključno v skladu z opredeljeno naložbeno politiko usmerjeno na denarne trge. Izvedeni finančni instrumenti, katerih osnovo predstavlja tuja valuta, se lahko uporabijo izključno za namene varovanja pred tveganji. Sredstva ima lahko naložena v vrednostne papirje nominirane v tuji valuti, ob pogoju, da so v celoti varovani;
9. vrednost enote premoženja sklada je stalna ali spremenljiva.
(2) Pri odločitvi, ali je instrument denarnega trga izpolnjuje kriterij iz 4. točke prvega odstavka tega člena, mora družba za upravljanje preveriti najmanj:
1. kreditno kvaliteto instrumenta, pri čemer je lahko ocenjen kot prvovrsten instrument denarnega trga le tisti, ki je pridobil eno izmed dveh najvišjih bonitetnih ocen s strani vseh priznanih bonitetnih agencij, ki so tak instrument ocenjevale, oziroma če instrument denarnega trga ni bil ocenjen, je ocenjen kot enako kvaliteten na podlagi postopkov skrbnega pregleda, sprejetih v skladu s 53. členom Sklepa o poslovanju;
2. lastnosti vrste premoženja, ki ga predstavlja instrument denarnega trga;
3. za SFI denarnega trga operativno tveganje in tveganje nasprotne stranke značilno za to vrsto finančne transakcije;
4. likvidnost instrumenta.
(3) Pri izračunu WAL za finančne instrumente, vključno s SFI, družba za upravljanje izračun zapadlosti opre na pravno določen datum zapadlosti posameznega finančnega instrumenta. Ne glede na prejšnji stavek pa lahko v primeru, da ima finančni instrument vgrajeno prodajno opcijo, družba za upravljanje uporabi datum izvršitve prodajne opcije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. družba za upravljanje lahko prodajno opcijo prosto izvrši na datum izvršitve;
2. izvršna cena prodajne opcije je blizu pričakovane vrednosti finančnega instrumenta ob naslednjem datumu izvršitve;
3. obstoji velika verjetnost, da bo družba za upravljanje pri izvajanju naložbene politike sklada izvršila opcije ob naslednjem datumu izvršitve.
(4) Pri izračunu WAM in WAL mora družba za upravljanje upoštevati tudi vpliv izvedenih finančnih instrumentov, depozitov in tehnik upravljanja sredstev sklada.
(5) Kratkoročni sklad denarnega trga s stalno vrednostjo enote premoženja zasleduje naložbeni cilj ohranjati nespremenjeno vrednost enote premoženja, pri čemer se dobiček sklada obračunava dnevno in se imetnikom enot bodisi izplača bodisi se porabi za pripis novih enot premoženja.
19. člen
(opredelitev običajnega sklada denarnega trga)
Običajni sklad denarnega trga je investicijski sklad, ki izpolnjuje naslednja merila:
1. merila iz 1., 3., 4., 5. in 7. točke prvega odstavka in drugega do četrtega odstavka 18. člena tega sklepa;
2. ima sredstva naložena v instrumentih denarnega trga iz četrtega odstavka 19. člena Sklepa o naložbah, pri čemer je preostala zapadlost instrumentov iz 3. točke 19. člena Sklepa o naložbah do dve leti, denarnih depozitih in enotah ciljnih skladov, ki izpolnjujejo pogoje za kratkoročne sklade denarnega trga ali običajne sklade denarnega trga;
3. ne glede na pogoj iz 1. točke drugega odstavka 18. člena tega sklepa ima lahko sredstva naložena v instrumente denarnega trga naložbenega razreda, ki jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena centralna banka, lokalna ali regionalna skupnost, Evropska centralna banka, Evropska unija oziroma Evropska investicijska banka;
4. ima spremenljivo vrednost enote premoženja;
5. WAM je največ 6 mesecev, WAL je največ 12 mesecev.
6. Skladi strategij absolutne donosnosti
20. člen
(opredelitev sklada strategij absolutne donosnosti)
(1) Sklad strategij absolutne donosnosti je investicijski sklad, katerega naložbeni cilj je neodvisno od razmer na finančnih trgih dosegati donosnost v višini pribitka nad vodilom izraženim z referenčno medbančno obrestno mero, in katerega naložbena politika omogoča hitro in fleksibilno prilagajanje naložb sklada razmeram na trgu in vključuje uporabo izvedenih finančnih instrumentov in po potrebi uporabo tehnik upravljanja sredstev.
(2) Sklad strategij absolutne donosnosti se glede na izpolnjevanje pogojev iz tega oddelka razvrsti v eno izmed vrst skladov strategij absolutne donosnosti iz priloge 3 k temu sklepu.
21. člen
(kriteriji razvrščanja skladov absolutne donosnosti)
(1) Sklad strategij absolutne donosnosti se opredeli glede na naložbeno strategijo, ki jo družba za upravljanje uporablja pri upravljanju njegovih sredstev.
(2) Sklad strategij absolutne donosnosti se glede na naložbeno strategijo razvrsti v eno od naslednji kategorij:
1. skladi smernih strategij, ki uporabljajo širok nabor naložbenih strategij s poudarkom na specifični usmeritvi sproženi z makro dejavniki. Smerne naložbene strategije lahko vključujejo tehnike relativne vrednosti, pri čemer pa je glavni kriterij izbire naložb napoved bodočih gibanj osnovnih instrumentov in ne unovčevanje neskladij, ki nastajajo pri vrednotenju naložb;
2. skladi dolgih/kratkih pozicij, ki uporabljajo analitične tehnike za identifikacijo precenjenih in podcenjenih vrednostnih papirjev. Naložbene strategije tovrstnih investicijskih skladov, lahko sledijo ugotovitvam temeljnih ali tehničnih analiz;
3. skladi relativne vrednosti, ki uporabljajo tehnike relativne vrednosti za namen izkoriščanja neskladja vrednotenja v razmerju med več vrednostnimi papirji, pri čemer uporabljajo temeljne ali kvantitativne analize;
4. skladi korporativnih dogodkov, ki nalagajo v vrednostne papirje družb, ki so oziroma za katere se pričakuje, da bodo udeležene v korporativnih poslih;
5. skladi kombiniranih strategij, ki uporabljajo več različnih naložbenih strategij.
7. Preostali skladi
22. člen
(opredelitev in razvrščanje preostalih skladov)
Investicijski skladi, ki se zaradi ene ali več posebnosti, ne uvrstijo v nobeno izmed drugih kategorij iz tega poglavja, se razvrstijo v eno izmed vrst preostalih skladov iz priloge 3 k temu sklepu, ob izpolnjevanju tam določenih pogojev.
IV. OPREDELITEV INVESTICIJSKIH SKLADOV GLEDE NA STRUKTURNE ZNAČILNOSTI
23. člen
(splošna določba)
(1) Investicijski sklad posamezne vrste iz priloge 3 k temu sklepu se lahko dodatno opredeli glede na strukturne značilnosti, ki niso povezane s kriteriji iz 7. člena tega sklepa, če so te strukturne značilnosti združljive s pogoji, ki jih ta sklep določa za to vrsto investicijskega sklada.
(2) Investicijski sklad se glede na strukturne značilnosti lahko opredeli kot:
1. strukturiran sklad;
2. krovni sklad življenjskega cikla.
24. člen
(strukturiran sklad)
Strukturiran sklad je investicijski sklad, ki imetnikom enot na vnaprej določen dan v prihodnosti zagotavlja na algoritmu temelječa vnaprej določena izplačila, povezana z uspešnostjo poslovanja sklada, z dejansko spremembo cen ali drugimi pogoji povezanimi s finančnim premoženjem, indeksom, referenčnim premoženjem ali UCITS skladom s podobnimi lastnostmi.
25. člen
(krovni sklad življenjskega cikla)
Krovni sklad življenjskega cikla je krovni sklad, v katerega skupini najmanj treh podskladov se izvaja naložbena politika življenjskega cikla vlagatelja. Pravila upravljanja takšnega krovnega sklada morajo za vsak podsklad iz skupine podskladov življenjskega cikla določati starostno skupino vlagateljev, ki ji je podsklad namenjen in najnižji dovoljeni delež sredstev podsklada, naložen v nizko tvegane finančne instrumente.
V. DODATNA LIKVIDNA SREDSTVA
26. člen
(pojem dodatnih likvidnih sredstev)
(1) Dodatna likvidna sredstva vzajemnega sklada so imetje na denarnem računu vzajemnega sklada, depoziti na vpogled, depoziti z odpoklicem z možnostjo izplačila na dan odpoklica in drugi denarni ustrezniki, ki jih je mogoče hitro pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno.
(2) Dodatna likvidna sredstva se oblikujejo za namen pokrivanja tekočih in izrednih izplačil vzajemnega sklada oziroma se oblikujejo v času, potrebnem za reinvestiranje unovčenih naložb vzajemnega sklada in v primerih kadar družba za upravljanje zaradi izredno neugodnih razmer na trgu finančnih instrumentov začasno prekine nalaganje sredstev vzajemnega sklada na te trge.
27. člen
(obseg dodatnih likvidnih sredstev)
(1) Dodatna likvidna sredstva in, v kolikor pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo, tudi izvedeni finančni instrumenti, namenjeni izključno varovanju pred tveganji, predstavljajo razliko med deležem sredstev vzajemnega sklada iz naslova doseganja naložbenih ciljev vzajemnega sklada in celotnimi sredstvi vzajemnega sklada.
(2) Dodatna likvidna sredstva, upoštevaje omejitve iz 10. do 22. člena tega sklepa, ne smejo presegati 20 odstotkov celotnih sredstev vzajemnega sklada.
VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
28. člen
(uskladitev vzajemnih skladov)
Družba za upravljanje mora pravila upravljanja vzajemnega sklada, oblikovanega pred uveljavitvijo tega sklepa, uskladiti s tem sklepom ob prvi spremembi njegovih pravil upravljanja, najkasneje pa v roku iz tretjega odstavka 520. člena ZISDU-2.
29. člen
(prenehanje uporabe sklepov)
Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o vrsti in obsegu dodatnih likvidnih sredstev investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 126/04).
30. člen
(uveljavitev sklepa)
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-48/2011-4
Ljubljana, dne 24. aprila 2012
EVA 2012-1611-0093
Predsednik sveta
Agencije za trg vrednostnih papirjev
dr. Damjan Žugelj l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti