Uradni list

Številka 104
Uradni list RS, št. 104/2010 z dne 23. 12. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 104/2010 z dne 23. 12. 2010

Kazalo

5357. Sklep o spremembah Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike, stran 16249.

Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 31. člena in v zvezi z 58. ter 61. členom Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o spremembah Sklepa o splošnih pravilih izvajanja denarne politike
1. V Sklepu o splošnih pravilih izvajanja denarne politike (Uradni list RS, št. 88/10) se besedilo prvega odstavka točke 5.1.2 spremeni tako, da se glasi:
»Za primerno netržno finančno premoženje se štejejo tri oblike premoženja: vezani depoziti primernih nasprotnih strank, bančna posojila in netržni hipotekarni dolžniški instrumenti.«
2. V točki 5.2 se četrti, peti in šesti odstavek nadomestijo z besedilom, ki se glasi:
»Zgornje določbe o tesnih povezavah ne veljajo za: (a) tesne povezave med nasprotno stranko in osebo javnega sektorja iz EGP, upravičeno do odmerjanja davkov, ali kadar jamstvo za dolžniški instrument zagotavlja oseba javnega sektorja iz EGP, upravičena do odmerjanja davkov; (b) krite bančne obveznice, ki so izdane v skladu z merili, določenimi v členu 22(4) direktive UCITS; in (c) primere, kjer dolžniške instrumente ščitijo posebna pravna varovala, primerljiva s tistimi pod točko (b), kakor je to v primeru (i) netržnih RMBD, ki niso vrednostni papirji, ali (ii) strukturiranih kritih bančnih obveznic (tj. določenih kritih bančnih obveznic, ki jih Evropska komisija ni razglasila za skladne z direktivo UCITS), pri katerih kritni sklad predstavljajo stanovanjska posojila ali posojila, zavarovana s hipoteko na poslovni nepremičnini, in ki izpolnjujejo vse kriterije za kolateralizirane vrednostne papirje, določene v točkah 5.1 in 5.3 tega sklepa ter izpolnjujejo še naslednje dodatne kriterije:
a) Za strukturirane krite bančne obveznice, pri katerih kritni sklad predstavljajo stanovanjska posojila:
– Vsa stanovanjska posojila, ki predstavljajo zavarovanje za strukturirane krite bančne obveznice, morajo biti denominirana v eurih; izdajatelj (ter dolžnik in garant, če sta pravni osebi) mora(-jo) imeti sedež v državi članici, kritno premoženje se mora nahajati v državi članici in pravo, ki ureja posojilo, mora biti pravo države članice.
– Stanovanjska posojila so primerna za kritni sklad strukturiranih kritih bančnih obveznic, če je zanje zagotovljeno primerno jamstvo ali so zavarovana s hipoteko. Primerno jamstvo mora biti izplačljivo v 24 mesecih po neplačilu dolžnika posojila. Primerno jamstvo za potrebe takšnih posojil z jamstvom se lahko zagotovi v različnih pogodbenih oblikah, vključno z zavarovalnimi pogodbami, pod pogojem, da zavarovanje odobri oseba javnega sektorja ali finančna institucija pod javnim nadzorom. Garant za potrebe takšnih posojil z jamstvom ne sme imeti tesnih povezav z izdajateljem kritih bančnih obveznic in mora imeti oceno primerne zunanje bonitetne institucije najmanj [A+/A1/AH] ves čas trajanja transakcije.
– Visokokakovostno nadomestno finančno premoženje za zavarovanje se sprejme do največ 10% kritnega sklada. Ta omejitev se lahko preseže samo po temeljiti preučitvi s strani zadevne NCB.
– Delež posojila glede na vrednost nepremičnine lahko pri vsakem posameznem primernem posojilu, ki se lahko financira z izdajo strukturiranih kritih bančnih obveznic, znaša največ 80%. Izračun deleža posojila glede na vrednost nepremičnine mora temeljiti na konservativni oceni tržne vrednosti nepremičnine.
– Najmanjše obvezno presežno zavarovanje znaša 8%.
– Najvišji znesek posojila pri stanovanjskih posojilih je 1 milijon EUR.
– Samostojna bonitetna ocena kritnega sklada mora ustrezati verjetnosti neplačila v obdobju enega leta na ravni 10 bazičnih točk v skladu s pragom »enojni A« (glej točko 5.3 tega sklepa).
– Za izdajatelja in subjekte, ki so udeleženi v transakciji v zvezi s strukturiranimi kritimi bančnimi obveznicami ali so pomembni zanjo, se zahteva dolgoročni spodnji prag »enojni A« (ocena »A-«, ki jo dodeli Fitch ali Standard & Poor’s, »A3«, ki jo dodeli Moody’s, ali »AL«, ki jo dodeli DBRS).
b) Za strukturirane krite bančne obveznice, pri katerih kritni sklad predstavljajo posojila, zavarovana s hipoteko na poslovni nepremičnini:
– Vsa posojila, ki so zavarovana s hipoteko na poslovni nepremičnini in predstavljajo kritni sklad strukturiranih kritih bančnih obveznic, morajo biti denominirana v eurih; izdajatelj, pa tudi dolžnik in garant, če sta pravni osebi, mora(-jo) imeti sedež v državi članici, kritno premoženje se mora nahajati v državi članici in pravo, ki ureja posojilo, mora biti pravo države članice.
– Visokokakovostno nadomestno finančno premoženje za zavarovanje se sprejme do največ 10% kritnega sklada. Ta omejitev se lahko preseže samo po temeljiti preučitvi s strani zadevne NCB.
– Delež posojila glede na vrednost nepremičnine lahko pri vsakem posameznem primernem posojilu, ki se lahko financira z izdajo strukturiranih kritih obveznic, znaša največ 60%. Izračun deleža posojila glede na vrednost nepremičnine mora temeljiti na konservativni oceni tržne vrednosti nepremičnine.
– Najmanjše obvezno presežno zavarovanje znaša 10%.
– Delež posameznega dolžnika v kritnem skladu po seštetju vseh posameznih neodplačanih zneskov posojil tega dolžnika ne sme presegati 5% celotnega kritnega sklada.
– Samostojna bonitetna ocena kritnega sklada mora ustrezati bonitetni stopnji 1 v skladu z lestvico bonitetnih ocen Eurosistema (glej točko 5.3 tega sklepa).
– Za izdajatelja in subjekte, ki so udeleženi v transakciji v zvezi s strukturiranimi kritimi bančnimi obveznicami ali so pomembni zanjo, se zahteva bonitetna stopnja 2.
– Vsa posojila, ki predstavljajo kritni sklad, je treba prevrednotiti najmanj enkrat letno. Padci cen nepremičnin se morajo pri prevrednotenju odraziti v celoti. V primeru rasti cen se uporabi odbitek v višini 15%. Posojila, ki ne izpolnjujejo zahteve glede najvišjega dovoljenega deleža posojila glede na vrednost nepremičnine, je treba nadomestiti z novimi posojili ali pa v zvezi z njimi zagotoviti presežno zavarovanje, kar mora odobriti zadevna NCB. Osnovna metoda vrednotenja, ki se uporabi, je tržna vrednost, tj. ocenjena cena, ki bi bila dosežena, če bi se premoženje ob razumnem prizadevanju prodalo na trgu. Ta ocena mora temeljiti na najbolj konservativnih predpostavkah. Lahko se uporabijo tudi statistične metode, vendar samo kot podrejena metoda vrednotenja.
– Ves čas je treba vzdrževati likvidnostno rezervo v obliki denarnega depozita v eurih pri primerni nasprotni stranki, ki krije vsa plačila obresti v zvezi s kritimi bančnimi obveznicami za obdobje naslednjih šest mesecev.
– Pri kritih bančnih obveznicah z zagotovljenim izplačilom glavnice na datum dospelosti, če pade kratkoročna bonitetna ocena dolžnika posojila, danega v kritni sklad, pod bonitetno stopnjo 2 v devetih mesecih pred tem, ko dospe taka krita bančna obveznica, mora tak dolžnik deponirati znesek denarja v eurih, ki zadostuje za kritje zadevnega dela izplačila glavnice krite bančne obveznice in povezanih stroškov, ki bi jih moral v zvezi s krito bančno obveznico v likvidnostno rezervo vplačati izdajatelj.
– V primeru likvidnostnih težav se lahko prvotni datum dospelosti prestavi za največ 12 mesecev, da se uravnotežijo neujemanja dospelosti med postopno odplačljivimi posojili v kritnem skladu in enkratnim izplačilom krite bančne obveznice. Vendar pa po prvotnem datumu dospelosti krite bančne obveznice postanejo neprimerne za lastno uporabo.
Poleg tega morajo nasprotne stranke v primeru strukturiranih kritih bančnih obveznic, pri katerih kritni sklad predstavljajo stanovanjska posojila ali posojila, zavarovana s hipoteko na poslovni nepremičnini, predložiti pravno mnenje ugledne odvetniške družbe, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
– Izdajatelj kritih bančnih obveznic je kreditna institucija s sedežem v državi članici EU in ni subjekt s posebnim namenom, tudi če za te krite bančne obveznice jamči kreditna institucija s sedežem v državi članici EU.
– Izdajatelj/izdaja kritih bančnih obveznic je v skladu s pravom države članice, kjer ima izdajatelj sedež ali kjer so bile krite bančne obveznice izdane, predmet posebnega javnega nadzora, namenjenega zaščiti imetnikov kritih bančnih obveznic.
– V primeru insolventnosti izdajatelja imajo imetniki kritih bančnih obveznic prednostno pravico do vračila glavnice in izplačila obresti iz naslova (kritnega) primernega premoženja.
– Denarni zneski, zbrani z izdajo kritih bančnih obveznic, morajo biti naloženi (po pravilih vlaganja, določenih v dokumentaciji o kritih bančnih obveznicah) v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, ki ureja krite bančne obveznice, ali drugo zakonodajo, ki velja za zadevno finančno premoženje.
Strukturirane krite bančne obveznice, pri katerih kritni sklad predstavljajo stanovanjska posojila in so bile dane v zavarovanje pred 10. oktobrom 2010 ter ne izpolnjujejo zgoraj navedenih dodatnih kriterijev, ostanejo primerne za zavarovanje do 31. marca 2011. Strukturirane krite bančne obveznice, pri katerih kritni sklad predstavljajo posojila, zavarovana s hipoteko na poslovni nepremičnini, in so bile dane v zavarovanje pred 1. februarjem 2011 ter ne izpolnjujejo zgoraj navedenih dodatnih kriterijev, ostanejo primerne za zavarovanje do 31. marca 2011.«
3. Za četrto alineo točke 5.4.2 se doda nova peta alinea, ki se glasi:
»– Za vezane depozite se odbitkov pri vrednotenju ne uporablja.«
4. Ta sklep začne veljati 1. 1. 2011.
1. in 3. točka tega sklepa se začneta uporabljati 1. 1. 2011, 2. točka pa se začne uporabljati 1. 2. 2011.
Ljubljana, dne 14. decembra 2010
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Marko Kranjec l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti