Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06) ter drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 33/03) je Državni zbor na seji dne 24. septembra 2010

Namen parlamentarne preiskave je:
- Ugotovitev politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij in razjasnitev, ali je bila Komisija za preprečevanje korupcije (t. i. Kosova komisija) interesno središče in informacijska pisarna gospodarskih družb, ki so izgubile javni razpis nakupa oklepnikov 8x8 in ali so osebe v pretežno interesni sferi Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in Socialnih demokratov (SD) od posla pričakovale ali dobile politične ali gospodarske koristi.
- Ugotoviti, ali so posamezni nosilci javnih funkcij ovirali in preprečevali izvedbo transparentnega javnega razpisa za nakup oklepnikov 8x8 in z neresnicami, polresnicami in montiranimi zgodbami vplivali na javno mnenje, da bi na parlamentarnih volitvah dosegli politične spremembe, s katerimi bi si zagotovili politično večino, ki bi jim omogočila sestavo nove vlade in poplačilo koristi zaradi izgubljenega posla. Pri tem je treba predvsem preveriti vlogo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije g. Draga Kosa, nekdanjega predsednika vlade g. Antona Ropa, nekdanjega poslanca g. Milana M. Cvikla in ostalih vidnih predstavnikov teh političnih strank.
- Ugotoviti, ali držijo navedbe, da je Patria začela s pripravami za pridobivanje posla za kolesnike 8x8 v Sloveniji že leta 2003 in ali držijo nekatere dokumentirane navedbe, da je imela Patria pred spremembo vlade leta 2004 »že pokrita« dva ključna politika v Republiki Sloveniji, tedanjega predsednika Vlade Republike Slovenije g. Antona Ropa in tedanjega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška in da Patria ni mogla priti v kontakt s predsednikom Vlade Republike Slovenije g. Janezom Janšo.
- Ugotoviti, ali je vlada predsednika LDS mag. Antona Ropa članu LDS g. Zdenku Pavčku brez javnega razpisa omogočila zelo ugoden odkup državnega deleža v podjetju Sistemska tehnika.
- Ugotoviti, ali je vlada predsednika LDS mag. Antona Ropa leta 2004 podpisala pismo o nameri s članom LDS g. Zdenkom Pavčkom z namenom, da se Slovenski vojski onemogoči izbor optimalnih oborožitvenih sistemov izmed več proizvajalcev in da se posel brez javnega razpisa zagotovi lastniku Sistemske tehnike.
- Ugotoviti, ali ima nenavadna poslovna praksa v Sloveniji, katero je omenjal predstavnik Patrie g. Jorma Wiitakorpi, ko so o nabavah orožja in vojaške opreme odločali predsedniki vlad in predsedniki republike in ne vojaški strokovnjaki in ki je bila očitno močno prisotna pred letom 2004 ter bila verjetno uporabljena pri vseh nabavah vojaške opreme pred letom 2004, znake koruptivnega, torej kaznivega dejanja.
- Odgovoriti, ali so bili gospodarsko politični akterji afere Patria, ki niso uspeli na javnem mednarodnem razpisu za izbor osemkolesnikov za Slovensko vojsko, interesno in kapitalsko medsebojno povezani z namenom protipravne pridobitve posla.
- Ugotoviti, ali je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije g. Drago Kos slovensko in tujo javnost zavajal z navedbami in dajanjem vtisa, da se je iz obravnave primera Patria zaradi konflikta interesov izločil.
- Ugotoviti, ali je bil v konfliktu interesov nekdanji poslanec SD in kasnejši generalni sekretar vlade g. Boruta Pahorja ter predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, g. Milan M. Cvikl. Preiskava naj razišče, kakšne so bile politične, sorodstvene in druge povezave predsednika preiskovalne komisije z osebami, ki so bili lastniki Sistemske tehnike ali pa so zastopali interese Sistemske tehnike. In tudi, zakaj je bila za izvedenca preiskovalne komisije imenovana oseba, ki je bila prav tako v konfliktu interesov.
- Ugotoviti, ali je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije kljub izraženemu zavedanju o konfliktu interesov zaradi sodelovanja svojega brata v Sistemski tehniki, na ta konflikt opozoril tuje preiskovalce afere. Iz objavljene dokumentacije o njegovem zaslišanju pred finskimi preiskovalci je razvidno, da je na osnovi dokazljivo neresničnih navedbah preiskovalce zavajal.
- Ugotoviti, kako je konflikt interesov vplival na potek preiskave in ali je navajanje neresničnih podatkov tujim preiskovalcem imelo za posledico izvajanje manj učinkovite, dražje in dolgotrajnejše preiskave kot bi lahko bila ter kakšna subjektivna krivda posameznih nosilcev javnih funkcij je pri tem nastala.
- Ugotoviti razloge, zakaj predsednik Komisije za preprečevanje korupcije g. Drago Kos ni želel poročati Komisiji po Zakonu o preprečevanju korupcije o vpletenosti v primer Patria in zakaj ni želel dopolniti poročila o delu komisije za leto 2008.
Obseg parlamentarne preiskave:
Preiskava naj zajame sum prekoračitve pooblastil Komisije za preprečevanje korupcije, prikrivanja dejanskih interesov v povezavi s konflikti interesov, zlorabo kriminalistične preiskave za politične namene s posledico oviranja in zavlačevanja kriminalistične preiskave. Preišče naj se vpliv insinuacij in nedokazanih domnev, zbranih v Republiki Sloveniji na potek preiskave v tujini.
Preiskava naj ugotovi oziroma razišče, ali držijo navedbe, da je Patria začela s pripravami za pridobivanje posla za kolesnike 8x8 v Sloveniji že leta 2003 in ali držijo nekatere dokumentirane navedbe, da je imela Patria pred spremembo vlade leta 2004 »že pokrita« dva ključna politika v Republiki Sloveniji, tedanjega predsednika Vlade Republike Slovenije g. Antona Ropa in tedanjega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška in da Patria ni mogla priti v kontakt s predsednikom Vlade Republike Slovenije g. Janezom Janšo.
Preiskava naj ugotovi oziroma razišče, ali je pred javnim razpisom oziroma povabilom k sodelovanju več proizvajalcev oklepnikov 8x8, kar se je zgodilo v mandatu vlade 2004 - 2008, ta posel vlada pod vodstvo tedanjega predsednika vlade mag. Antona Ropa obljubila Viator&Vektorju oziroma Sistemski tehniki, ki je v lasti Zdenka Pavčka, člana LDS.
Preiskava naj ugotovi oziroma razišče, ali je bila nenavadna poslovna praksa v Republiki Sloveniji, katero je omenjal predstavnik Patrie, ko so o nabavah orožja in vojaške opreme odločali predsedniki vlad in predsedniki republike in ne vojaški strokovnjaki in ki je bila očitno močno prisotna pred letom 2004 in je bila verjetno uporabljena pri vseh nabavah vojaške opreme pred letom 2004, znake koruptivnega in klientelističnega, torej kaznivega dejanja.
Preiskava naj ugotovi oziroma razišče, ali so akterji afere Patria po letu 2004 izhajali iz napačnih domnev o postopkih izbora dobavitelja, ki je temeljila na njihovi netransparentni praksi pred letom 2004 in razpolagali z večjo količino napačnih informacij.
Preiskava naj ugotovi oziroma razišče, ali so gospodarsko politični akterji afere Patria našli skupni interes s posameznimi nosilci javnih funkcij, kar je vodilo do njihovih skupnih in usklajenih dejanj, kar je imelo za cilj rušenje ugleda tedanje vlade tako v domači kot tuji javnosti za vsako ceno.
Preiskava naj ugotovi oziroma razišče, ali je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije g. Drago Kos slovensko in tujo javnost zavajal z navedbami in dajanjem vtisa, da se je iz obravnave primera Patria zaradi konflikta interesov izločil.
Preiskava naj ugotovi oziroma razišče, ali je bil v konfliktu interesov tudi predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, nekdanji poslanec mag. Milan M. Cvikl. Preiskava naj razišče, kakšne so bile politične, sorodstvene in druge povezave predsednika preiskovalne komisije z osebami, ki so bili lastniki Sistemske tehnike ali pa so zastopali interese Sistemske tehnike, ter zakaj je bila za izvedenca preiskovalne komisije imenovana oseba, ki je bila prav tako v konfliktu interesov.
Preiskava naj ugotovi oziroma razišče, ali je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije kljub izraženemu zavedanju o konfliktu interesov, na to opozoril tuje preiskovalce afere.
Preiskava naj ugotovi oziroma razišče, kako je konflikt interesov vplival na potek preiskave in ali je navajanje neresničnih podatkov tujim preiskovalcem imelo za posledico izvajanje manj učinkovite, dražje in dolgotrajnejše preiskave kot bi lahko bila ter kakšna subjektivna krivda posameznih nosilcev javnih funkcij je pri tem nastala.
Preiskava naj ugotovi oziroma razišče, zakaj Komisija o preprečevanju korupcije ni želela sodelovati s Komisijo Državnega zbora po Zakonu o preprečevanju korupcije v okviru izvajanja svoje nadzorstvene funkcije.