Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/2010 z dne 19. 3. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/2010 z dne 19. 3. 2010

Kazalo

965. Pravilnik o mediatorjih v programih sodišč, stran 2789.

Na podlagi prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 8. člena in četrtega odstavka 10. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09) minister za pravosodje izdaja
P R A V I L N I K
o mediatorjih v programih sodišč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja:
– vodenje seznama in centralne evidence mediatorjev, ki delujejo v programih sodišč (v nadaljnjem besedilu: mediatorji) po Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov (v nadaljnjem besedilu: zakon),
– pogoje za izdajo dovoljenja izvajalcem alternativnega reševanja sporov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) za uvrščanje mediatorjev na seznam,
– izobraževanje in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati mediatorji,
– nadzor nad delom mediatorjev.
II. VODENJE SEZNAMA MEDIATORJEV
2. člen
(seznam)
(1) Glede na vrsto sporov, v katerih se izvaja mediacija, se seznam vodi po naslednjih področjih:
1. civilno področje,
2. gospodarsko področje,
3. družinsko področje,
4. delovno področje.
(2) Organ, ki vodi seznam, vpiše mediatorje v tista področja iz prejšnjega odstavka, ki jih posamezno sodišče potrebuje glede na njegovo pristojnost.
(3) Organ, ki vodi seznam, glede na potrebe programa določi najvišje število mediatorjev, ki so lahko vpisani v posamezno področje seznama. Pri tem upošteva zlasti pripad zadev na sodišče v zadnjih 12 mesecih. Število mediatorjev na seznamu mora omogočati, da:
– se postopki mediacije zaključijo v treh mesecih,
– vsak mediator letno opravi predpisano minimalno število postopkov mediacij,
– se postopki mediacije lahko izvajajo tudi kot mediacije z dvema ali več mediatorji,
– mediacijo v sporih iz družinskih razmerij vodita pri sodišču prve stopnje dva mediatorja, od katerih ima eden opravljen pravniški državni izpit, drugi pa izkazuje strokovno znanje in izkušnje s področja psihologije ali drugega podobnega področja.
III. IZDAJA DOVOLJENJA IZVAJALCEM ALTERNATIVNEGA REŠEVANJA SPOROV ZA UVRŠČANJE MEDIATORJEV NA SEZNAM
3. člen
(dovoljenje izvajalcem alternativnega reševanja sporov za uvrščanje mediatorjev na seznam)
Svet za alternativno reševanje sporov odloča o:
– izdaji dovoljenja izvajalcem za uvrščanje mediatorjev na seznam (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje),
– podaljšanju dovoljenja,
– odvzemu dovoljenja.
4. člen
(pogoji za pridobitev dovoljenja)
Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za uvrščanje mediatorjev na seznam, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– po predpisih, po katerih je ustanovljen, lahko opravlja dejavnost izvajanja storitev mediacije,
– ima najmanj tri leta izkušenj pri izvajanju storitev mediacije,
– razpolaga s prostori in opremo, ki so predpisani s tem pravilnikom in veljavnimi sanitarno-zdravstvenimi predpisi, predpisi o graditvi objektov, o varstvu okolja, o urejanju naselij, o varstvu pri delu in o varstvu pred požarom,
– s pravili svojega delovanja lahko zagotovi kvalitetno organizacijo in izvajanje programa mediacije za sodišče ob polnem upoštevanju določil zakonskih in podzakonskih predpisov, pravil programa sodišča in načel mediatorske etike.
5. člen
(prostori in oprema)
(1) Prostori izvajalca so pisarna, soba za mediacijo in pomožni prostori.
(2) Pisarna po tem pravilniku je prostor, v katerem izvajalec opravlja dela, povezana z organizacijo izvajanja storitev mediacije. Imeti mora opremo za pisarniško poslovanje in prostor za sprejem strank.
(3) Soba za mediacijo je prostor, v katerem se izvajajo storitve mediacije.
(4) Pomožni prostori so čakalnica in sanitarije, ki morajo biti v neposredni bližini pisarne.
6. člen
(pogoji za prostore)
Minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na zunanjo in notranjo ureditev prostorov, so:
– zunanjost prostorov mora biti gradbeno dokončana;
– dostop mora biti varen, neoviran in osvetljen;
– zagotovljeni morata biti najmanj dve parkirni mesti za stranke in prostori morajo biti lahko dosegljivi z javnimi prevoznimi sredstvi;
– notranjost prostorov mora biti gradbeno dokončana in iz materialov, ki se lahko čistijo oziroma vzdržujejo;
– v prostorih morajo biti zagotovljene ustrezne mikroklimatske razmere;
– višina prostorov ne sme biti nižja od 2,4 metra;
– velikost sobe za mediacijo ne sme biti manjša od 20 m2;
– za prostore mora biti izkazana lastninska pravica ali sklenjena najemna pogodba za najmanj tri leta.
7. člen
(pogoji za opremo)
Posebni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na ureditev prostorov in opreme izvajalca, so:
– prostori morajo biti ustrezno osvetljeni, z možnostjo prezračevanja (naravno prezračevanje ali z napravami za umetno prezračevanje) in ogrevani;
– oprema mora biti tehnično brezhibna in iz materialov, ki se lahko čistijo in vzdržujejo;
– razporeditev opreme mora zagotavljati varno gibanje strank in delo zaposlenih;
– v prostorih mora biti najmanj en telefonski priključek;
– izvajalec mora imeti dostop do internetnega omrežja;
– pohištvo mora zagotavljati varno hrambo dokumentacije;
– prostori morajo biti zavarovani proti vsem običajnim nevarnostim pri zavarovalnici;
– prostori morajo biti tehnično varovani.
8. člen
(vzdrževanje prostorov in opreme)
Izvajalec mora prostore in opremo redno vzdrževati tako, da ob vsakem času dosegajo minimalne tehnične in druge pogoje, določene s tem pravilnikom.
9. člen
(pregled prostorov in opreme)
Izpolnjevanje pogojev glede prostorov in opreme se dokazuje z dovoljenjem pristojnega organa o uporabi prostorov za poslovno dejavnost in s pregledom prostorov, ki ga pred izdajo dovoljenja za uvrščanje mediatorjev na seznam opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje Svet za alternativno reševanje sporov.
10. člen
(vloga za pridobitev dovoljenja)
(1) Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje, vloži vlogo pri Ministrstvu za pravosodje, ki jo posreduje Svetu za alternativno reševanje sporov.
(2) Vloga za pridobitev dovoljenja mora obsegati:
– podatke o izvajalcu (naziv, naslov in dejavnost),
– podatke o izkušnjah izvajalca pri izvajanju storitev mediacije (ali je že zagotavljal storitve mediacije; kje in kako dolgo jih je zagotavljal; če ni bil sam nosilec programa, v katerem so se mediacije izvajale, pa tudi, kdo je bil nosilec programa),
– podatke o prostorih in opremi,
– pravila delovanja.
(3) Izvajalec ob vložitvi vloge za pridobitev dovoljenja pooblasti Svet za alternativno reševanje sporov, da lahko naročnika, kateremu je izvajalec že zagotavljal storitve mediacije, zaprosi za mnenje o kvaliteti opravljenih storitev.
11. člen
(izdaja dovoljenja)
(1) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja, Svet za alternativno reševanje sporov izda dovoljenje za obdobje petih let.
(2) Izvajalec sme s sodiščem skleniti pogodbo o zagotavljanju storitev mediacije največ za obdobje, za katero mu je izdano dovoljenje.
12. člen
(vloga za podaljšanje dovoljenja)
(1) Izvajalec, ki je na podlagi pridobljenega dovoljenja sklenil pogodbo o zagotavljanju storitev mediacije za katero od sodišč iz 4. člena zakona in želi podaljšati dovoljenje, vloži najpozneje 6 mesecev pred iztekom dovoljenja vlogo za podaljšanje dovoljenja pri Ministrstvu za pravosodje, ki jo posreduje Svetu za alternativno reševanje sporov.
(2) Izvajalec v vlogi navede, s katerim sodiščem je sklenil pogodbo o zagotavljanju storitev alternativnega reševanja sporov, datum sklenitve pogodbe in obdobje, za katero je bila pogodba sklenjena.
13. člen
(zaprosilo za mnenje sodišča)
Svet za alternativno reševanje sporov pred odločanjem o podaljšanju dovoljenja zaprosi sodišče, s katerim je izvajalec sklenil pogodbo o zagotavljanju storitev mediacije, za mnenje glede kvalitete storitev, ki jih zagotavlja izvajalec.
14. člen
(podaljšanje dovoljenja)
Če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja, Svet za alternativno reševanje sporov podaljša dovoljenje za obdobje petih let.
15. člen
(odvzem dovoljenja)
Svet za alternativno reševanje sporov izvajalcu odvzame dovoljenje, če ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje več vseh pogojev za izdajo dovoljenja.
16. člen
(postopek za odvzem dovoljenja)
Postopek za odvzem dovoljenja se začne na obrazložen predlog predsednika sodišča, s katerim je izvajalec sklenil pogodbo o zagotavljanju storitev mediacije, ali na obrazložen predlog kateregakoli člana Sveta za alternativno reševanje sporov.
17. člen
(seznanitev sodišča z odvzemom dovoljenja)
Odločba o odvzemu dovoljenja izvajalcu se v 8 dneh po njeni dokončnosti posreduje sodišču, za katero izvajalec zagotavlja storitve mediacije.
IV. UVRSTITEV NA SEZNAM
18. člen
(začetek in vodenje postopka uvrstitve na seznam)
Sodišča in izvajalci z javnim pozivom povabijo zainteresirane osebe, da pri njih vložijo vlogo za uvrstitev na seznam mediatorjev iz 7. člena zakona. Javni poziv se objavi na spletni strani sodišča ali v dnevnem časopisju.
19. člen
(vloga)
(1) Oseba, ki želi biti uvrščena na seznam (v nadaljnjem besedilu: kandidat), vloži vlogo za uvrstitev na seznam pri tistem sodišču oziroma izvajalcu, pri katerem želi opravljati storitve mediacije.
(2) Vloga za vpis na seznam mora obsegati naslednje podatke:
– osebno ime,
– datum in kraj rojstva,
– poštni naslov, na katerem je kandidat dosegljiv,
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
– kontaktne podatke: številka telefona in elektronski naslov,
– strokovni oziroma znanstveni naslov,
– poklic,
– podatke o zaposlitvi,
– področje, na katerem bi kandidat želel izvajati mediacijo,
– življenjepis.
20. člen
(priloge)
(1) Kandidat mora vlogi iz prejšnjega člena priložiti naslednja dokazila o izpolnjevanju pogojev:
– potrdilo upravljavca matičnega registra o poslovni sposobnosti,
– potrdilo iz kazenske evidence, da kandidat ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– potrdilo o tem, da ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje,
– potrdilo o opravljenem izobraževanju za mediatorja po programu, določenem v 24. členu tega pravilnika.
(2) Kandidat, ki je opravil pravniški državni izpit, predloži potrdilo o tem.
(3) Potrdili iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena ne smeta biti starejši od 30 dni.
(4) Kandidat lahko pooblasti sodišče oziroma izvajalca alternativnega reševanja sporov, pri katerem želi opravljati storitve mediacije, da ta sam pridobi potrdili iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena. V tem primeru mu mora kandidat za namen pridobitve podatkov posredovati podatek o EMŠO.
21. člen
(življenjepis)
Življenjepis kandidata mora obsegati zlasti podatke o tem, ali že ima izkušnje z opravljanjem storitev mediacije ter kje, na kakšnem področju in kako dolgo je te storitve opravljal.
22. člen
(izobraževanje za mediatorja)
(1) Izobraževanje za mediatorja obsega najmanj 40 pedagoških ur in vključuje vse vsebine iz Priloge št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Pedagoška ura obsega najmanj 45 minut.
(3) Izobraževanje za mediatorja vključuje tudi zaključni izpit, na katerem se preveri znanje, ki ga je kandidat pridobil v tem izobraževanju. Uspešno opravljen izpit je pogoj za uspešno zaključeno izobraževanje za mediatorja.
23. člen
(potrdilo o opravljenem izobraževanju za mediatorja)
(1) Potrdilo o opravljenem izobraževanju za mediatorja kandidat pridobi pri izvajalcu izobraževanja.
(2) Iz potrdila o opravljenem izobraževanju morajo biti razvidni najmanj naslednji podatki:
– ime in naslov izvajalca izobraževanja,
– navedba dejavnosti izvajalca izobraževanja,
– datum in kraj izvedbe izobraževanja,
– naziv izobraževanja,
– število ur, ki jih je izobraževanje obsegalo,
– datum opravljanja zaključnega izpita in uspešnost kandidata pri izpitu.
(3) Potrdilu o opravljenem izobraževanju mora biti priložen podroben opis vsebine izobraževanja.
24. člen
(nadaljnje izobraževanje)
(1) Mediatorji so se dolžni strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki ter aktivno sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizirajo Center za izobraževanje v pravosodju in drugi ponudniki izobraževanj.
(2) Mediator, vpisan v seznam, se mora v vsakem koledarskem letu udeležiti najmanj:
1. enodnevnega nadaljnjega izobraževanja s področja mediacije, ki ga zagotavlja Center za izobraževanje v pravosodju in
2. enodnevnega izobraževanja s področja mediacije, ki ga zagotavljajo drugi domači ali tuji ponudniki izobraževanja na tem področju.
(3) Obveznost iz 2. točke prejšnjega odstavka izpolni mediator tudi z udeležbo na seminarjih in konferencah, organiziranih na področju mediacije, če udeležbo lahko izkaže s potrdilom organizatorja takih dogodkov.
(4) Mediator potrdila o udeležbi na izobraževanju iz drugega odstavka tega člena do konca vsakega koledarskega leta predloži vodji sodišču pridruženega programa, v programu, ki je s sodiščem povezan, pa osebi, ki je pri izvajalcu alternativnega reševanja sporov zadolžena za vodenje programa mediacije (v nadaljnjem besedilu: vodja pri izvajalcu). Vodja sodišču pridruženega programa ali vodja pri izvajalcu odloči o tem, ali je mediator izpolnil pogoj, določen v tem členu.
25. člen
(minimalno število opravljenih postopkov mediacij)
(1) Mediator, vpisan v seznam, mora v koledarskem letu v programu sodišča opraviti najmanj deset postopkov mediacije, razen če pripad v posameznem programu tega ne omogoča ali če obstajajo drugi opravičljivi razlogi za to, da mediator ne more opraviti zahtevanega števila mediacij. Vodja sodišču pridruženega programa ali vodja pri izvajalcu odloča o tem, ali je pripad omogočil izvedbo zahtevanega minimalnega števila postopkov mediacije in ali obstajajo drugi opravičljivi razlogi za to, da mediator ne more opraviti zahtevanega števila mediacij.
(2) Če je mediator vpisan v seznam pri več sodiščih ali izvajalcih alternativnega reševanja sporov, pogoj iz prejšnjega odstavka izpolni, če skupno število mediacij, ki jih je opravil v programih sodišč, doseže v prejšnjem odstavku določeno minimalno število opravljenih postopkov mediacij.
26. člen
(odločitev o vpisu na seznam)
(1) V sodišču pridruženem programu sodišče izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na seznam, izbere kandidate, ki jih uvrsti na seznam in s katerimi sodišče sklene pogodbe.
(2) V programu, ki je s sodiščem povezan, kandidate izbere izvajalec in v 8 dneh po uvrstitvi vsakega od kandidatov na seznam o tem obvesti sodišče, za katero izvaja program mediacije.
27. člen
(sprememba podatkov)
(1) Vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka 9. člena zakona in odsotnost, daljšo od enega meseca, je mediator dolžan takoj sporočiti vodji sodišču pridruženega programa ali vodji pri izvajalcu.
(2) Sprememba podatkov iz prvega odstavka 9. člena zakona in odsotnost mediatorja, daljša kot 3 mesece, se vpiše v seznam mediatorjev.
V. IZBRIS S SEZNAMA
28. člen
(začetek postopka za izbris s seznama)
(1) Postopek za izbris s seznama se po prvi alineji tretjega odstavka 8. člena zakona začne na predlog mediatorja.
(2) Postopek za izbris s seznama se po drugi do šesti alineji tretjega odstavka 8. člena zakona začne na obrazložen predlog vodje sodišču pridruženega programa ali vodje pri izvajalcu.
(3) Če se pri izvajalcu začne postopek za izbris mediatorja s seznama, izvajalec o tem v 8 dneh obvesti sodišče, za katerega izvaja program mediacije.
29. člen
(odgovor)
(1) Predlog vodje sodišču pridruženega programa oziroma vodje pri izvajalcu se pošlje v odgovor mediatorju, zoper katerega je začet postopek izbrisa s seznama.
(2) Mediator lahko v 30 dneh od prejema predloga za začetek postopka izbrisa s seznama odgovori na predlog.
30. člen
(odločitev o izbrisu s seznama)
(1) Predsednik sodišča oziroma predstojnik izvajalca odloči o vlogi, s katero je bil predlagan izbris mediatorja s seznama. Če vlogi ugodi, se mediator izbriše s seznama.
(2) Izvajalec alternativnega reševanja sporov, ki je mediatorja izbrisal s seznama, o tem v 8 dneh obvesti sodišče, za katerega izvaja program mediacije.
VI. CENTRALNA EVIDENCA MEDIATORJEV
31. člen
(posredovanje podatkov in vodenje centralne evidence)
(1) Organ, ki vodi seznam, posreduje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), podatke, ki se vpisujejo v centralno evidenco mediatorjev, v osmih dneh od vpisa mediatorja v seznam. V enakem roku posreduje tudi vsako spremembo teh podatkov in podatek o izbrisu mediatorja s seznama.
(2) Centralna evidenca mediatorjev se vodi po sodiščih iz prvega odstavka 4. člena zakona in po področjih iz 2. člena tega pravilnika.
VII. NADZOR NAD DELOM MEDIATORJEV
32. člen
(izvajanje nadzora)
(1) Nadzor nad delom mediatorjev izvaja:
– v sodišču pridruženem programu: vodja sodišču pridruženega programa in sodnik iz drugega odstavka 11. člena zakona,
– v programu, ki je s sodiščem povezan: vodja pri izvajalcu in sodnik iz drugega odstavka 11. člena zakona.
(2) Pri nadzoru se upošteva zlasti spoštovanje zakonskih določil, določb programa in temeljnih in etičnih načel mediacije, ter ocena mediatorja. Upoštevajo se tudi evalvacijski vprašalniki in morebitna druga mnenja ali pripombe strank in njihovih pooblaščencev v mediaciji, ki jih prejme sodišče ali izvajalec.
(3) Vsak program alternativnega reševanja sporov mora vsebovati pravila o postopku obravnave pritožb zoper delo mediatorjev in pravila o postopku izločitve mediatorja, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost mediatorja.
33. člen
(mesečno poročilo mediatorja o zaključenih zadevah)
Mediator do petega dne v mesecu vodji sodišču pridruženega programa ali vodji pri izvajalcu preda pisno poročilo o zadevah, ki so bile zaključene v preteklem mesecu. V poročilu za vsako od teh zadev navede naslednje podatke:
– opravilne številke zadeve (v mediaciji in v sodnem postopku),
– stranke v sporu,
– vrsta spora,
– ali je v postopku alternativnega reševanja spora sodelovalo več mediatorjev in kateri mediatorji so sodelovali,
– datum prekinitve postopka zaradi napotitve v mediacijo,
– datum prejema in datum vrnitve spisa,
– datumi srečanj s strankami in trajanje srečanj,
– če je katero od srečanj odpadlo: razlog za to, da je odpadlo,
– datum zaključka mediacije,
– način zaključka mediacije (vrnitev zadeve v sodni postopek, poravnava, umik tožbe ali opredelitev drugačnega načina uspešnega zaključka),
– opravilne številke pridruženih zadev, če so bile te v istem postopku mediacije uspešno rešene.
34. člen
(ocena mediatorja)
Mediatorja enkrat v vsakem 24 mesečnem obdobju oceni vodja sodišču pridruženega programa ali vodja pri izvajalcu.
35. člen
(evalvacijski vprašalnik)
(1) Ob zaključku mediacije mediator povabi stranke in njihove pooblaščence k izpolnitvi anonimnega evalvacijskega vprašalnika.
(2) Evalvacijski vprašalnik vsebuje vprašanja o splošnem zadovoljstvu s postopkom mediacije, delom mediatorja in izidom mediacije in o mnenju strank in njihovih pooblaščencev o posameznih elementih postopka mediacije, nastopa mediatorja in izida mediacije.
36. člen
(evidenca izvajanja in uspešnosti mediacije)
(1) Sodišče, v programu, ki je s sodiščem povezan pa izvajalec, vodi evidenco izvajanja in uspešnosti mediacije. Evidenca se deli na dve kategoriji:
1. mediacija na podlagi soglasja strank po 15. členu zakona,
2. mediacija na podlagi obvezne napotitve po 19. členu zakona.
(2) V kategoriji 1 se po posameznih področjih iz 3. člena tega pravilnika spremljajo naslednji podatki:
– število zadev, v katerih sta obe stranki podali soglasje za mediacijo,
– število uspešno zaključenih postopkov mediacije (spor med strankama je bil v celoti rešen s sodno poravnavo ali umikom tožbe),
– število rešenih pridruženih zadev,
– število postopkov mediacije, v katerih je bilo izvedeno najmanj eno srečanje, spor pa v mediaciji ni bil rešen,
– število postopkov, v katerih do izvedbe srečanja ni prišlo,
– zneski nagrade in potnih stroškov, ki jih plača sodišče in zneski nagrade in potnih stroškov, ki jih plačajo stranke.
(3) V kategoriji 2 se spremljajo naslednji podatki:
– število izdanih sklepov o obvezni napotitvi,
– število zadev, v katerih je bil vložen pravočasen ugovor zoper sklep o obvezni napotitvi in je bil sklep razveljavljen,
– število uspešno zaključenih postopkov mediacije (spor med strankama je bil v celoti rešen s sodno poravnavo ali umikom tožbe),
– število rešenih pridruženih zadev,
– število postopkov mediacije, v katerih je bilo izvedeno najmanj eno srečanje, spor pa v mediaciji ni bil rešen,
– število postopkov, v katerih do izvedbe srečanja ni prišlo,
– zneski nagrade in potnih stroškov, ki jih plača sodišče in zneski nagrade in potnih stroškov, ki jih plačajo stranke.
(4) V evidenci se lahko spremljajo tudi drugi podatki, ki so po oceni sodišča oziroma izvajalca pomembni za oceno izvajanja in uspešnosti mediacije.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
37. člen
(začetek uporabe določb, ki se nanašajo na nadaljnje izobraževanje mediatorja in predpisano minimalno število postopkov mediacije)
Določbi 24. in 25. člena tega pravilnika se začneta uporabljati 1. januarja 2011.
38. člen
(mediatorji v programih sodišč pred uveljavitvijo zakona)
Sodišče, ki je ob uveljavitvi zakona že izvajalo program mediacije, po uskladitvi določb takega programa z določbami zakona na seznam mediatorjev uvrsti vse mediatorje, s katerimi ima na dan sprejetja usklajenega programa sklenjene pogodbe o sodelovanju in ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na seznam. Pri tem se šteje, da je potrdilo o opravljenem izobraževanju ustrezno tudi, če ne vsebuje vseh podatkov iz 23. člena tega pravilnika in če mu ni priložen podroben opis vsebine izobraževanja. Sodišče uvrsti mediatorje na seznam po ustreznih področjih v skladu z 2. členom tega pravilnika.
39. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati 15. junija 2010.
Št. 007-252/2009
Ljubljana, dne 15. marca 2010
EVA 2010-2011-0029
Aleš Zalar l.r.
Minister
za pravosodje
   PRILOGA št. 1
   – Mediacija – splošno, vrste in pomen
   – Temeljna načela mediacije
   – Predpisi o mediaciji
   – Faze mediacije
   – Mediator
   – Razlike med sodno poravnavo in mediacijo
   – Konflikt
   – Čustva
   – Razvoj osebnosti (prikaz skozi metodo transakcijske
analize)
   – Uvodni sestanek, uvodni nagovor mediatorja in uvodne
izjave strank
   – Uvod v tehnike
   – Aktivno poslušanje
   – Postavljanje pravih vprašanj
   – Ravnovesje moči
   – Tehnike mediatorja za obvladovanje močnih čustev
   – Ločeni sestanek
   – Testiranje realnosti
   – Reframing
   – Pogajanja
   – Pisanje sporazuma
   – Izhod iz slepe ulice, zaključek neuspešne mediacije
   – Organizacija mediacije na sodišču
   – Etika
   – Posebnosti mediacije v nekaterih vrstah sporov:
   – Mediacija v delovnih sporih
   – Mediacija v družinskih sporih
   – Mediacija v odškodninskih in zavarovalnih sporih
   – Mediacija v gospodarskih sporih

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti