Na podlagi petega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08), 22. člena Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05) in po predhodnem soglasju Občinskega sveta Občine Hrastnik, sklep št. 014-8/2009 z dne 18. 12. 2009, je družba Petrol Energetika, d.o.o. sprejela

S splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote (v nadaljnjem besedilu: Splošni pogoji) na območju Občine Hrastnik se urejajo razmerja med dobaviteljem in odjemalcem toplote na vseh področjih medsebojnega sodelovanja. S Splošnimi pogoji se opredeljujejo pogoji oskrbe s toploto ter pravice, obveznosti in odgovornosti dobavitelja ter odjemalca toplote.

Distributer in dobavitelj toplote je družba Petrol Energetika, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: distributer), ki ji je podeljena izključna pravica za dobavo in distribucijo toplote na območju Občine Hrastnik.
Odjemalec toplote po teh pogojih je vsaka fizična in pravna oseba, ki na odjemnem mestu prevzema toploto in jo preko svojih toplotnih naprav koristi za ogrevanje prostorov, ogrevanje sanitarne vode ali za druge namene (v nadaljnjem besedilu: odjemalec). Odjemalec je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključeni na skupno odjemno mesto.

V teh Splošnih pogojih so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, poleg teh pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– distribucija toplote: je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega tako dejavnosti dobave toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, kot tudi dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– distribucijsko omrežje: je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta;
– distributer toplote: je izvajalec dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote ali hladu, kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– glavni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje več kot eno stavbo;
– hišna postaja: je del toplotne postaje, namenjen prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote;
– interne toplotne naprave: so instalacije, ki zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplo-zračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode idr.;
– merilna naprava je:
• merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno, in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote;
• vodomer na merilnem mestu, ki meri toploto posredno z merjenjem porabe količine vode za sanitarno toplo vodo, in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode;
– obračunska moč: je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca toplote, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje, določene s projektno dokumentacijo. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote;
– odjemno mesto: je točka v toplotni postaji, kjer distributer toplote pod pogoji za dobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje, in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo;
– odjemalec toplote: je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri distributer toplote na podlagi pisne pogodbe dobavlja toplo vodo ali vročo vodo po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
– priključna moč: je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca toplote, določena s projektno dokumentacijo, v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi na distribucijsko omrežje;
– priključna postaja: je del toplotne postaje, kjer odjemalec toplote prevzame pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
– priključni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje posamezno stavbo, in poteka od priključnega odcepa na glavnem vodu do toplotne postaje;
– razdelilnik stroškov: dobavljene toplote je pisni dogovor med odjemalci toplote, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev toplote. Odjemalci toplote z razdelilnikom določijo deleže stroškov za toploto, dobavljeno na skupno odjemno mesto, vsota deležev mora znašati 100%;
– toplotna postaja: je vezni člen med toplotnim omrežjem (vključno s priključnim vodom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca toplote. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave.

Kolikor se distributer in odjemalec ne dogovorita drugače, so naprave distributerja toplote:
– proizvodni viri, ki spreminjajo primarno energijo goriv v toplotno energijo,
– črpališča, ki omogočajo pretok toplotnega medija po omrežju,
– primarno vročevodno omrežje do toplotne postaje,
– sekundarno toplovodno omrežje do odjemnih mest.

V kolikor se dobavitelj in odjemalec ne dogovorita drugače, so odjemalčeve vse toplotne naprave od priključne postaje dalje.
Projektiranje, izgradnja in montaža toplotnih naprav odjemalca je obveznost odjemalca.
Distributer vrši nadzor nad projekti in gradnjo ter montažo toplotnih naprav odjemalca.

Dolžnosti distributerja so:
– obveščanje odjemalcev o zmanjšanju obsega dobave in omejitvi ali prekinitvi dobave toplote,
– organizirati 24-urno dežurno službo,
– redno vzdrževanje omrežja do odjemnega mesta.
Dolžnosti odjemalca toplote so:
– obveščanje distributerja o vseh napakah na omrežju,
– da zaradi opravljanja dejavnosti distributerja dovolijo distributerju (in z distributerjeve strani pooblaščenim osebam), da opravijo popravila in vzdrževalna dela na omrežju, ki poteka na zemljišču ali v prostorih odjemalca,
– odprava napak in pomanjkljivosti na toplovodnih napravah in napeljavah, ki so njegova last,
– zagotovitev ustreznega prostora za postavitev obstoječe in bodoče priključne in hišne postaje ter neoviranega dostopa distributerjevim delavcem do teh prostorov,
– upoštevanje navodil distributerja v primeru omejitve porabe,
– zagotavljanje ustrezne in overjene merilne naprave, skladno s predpisi o meroslovnih zahtevah.
Odjemalec je odgovoren za svoje naprave in je dolžan poveriti vzdrževalne in konstrukcijske posege podjetjem, ki takšna dela lahko opravljajo v skladu z veljavnimi predpisi.

Distributer in odjemalec se v okviru pogodbe dogovorita o:
1. lastništvu toplotnih naprav,
2. točki razdelitve stroškov obratovanja in vzdrževanja,
3. točki razdelitve rizika in odgovornosti.

Redne preglede merilnih naprav v zakonitem roku in zamenjavo dotrajanih merilnih naprav opravlja distributer skladno z veljavno zakonodajo in na podlagi naročila odjemalca.

Distributer in odjemalec imata pravico kontrolirati natančnost merilnih naprav. V kolikor se izkaže, da naprava za merjenje porabe toplote ne ustreza predpisanim zahtevam, plača stroške pregleda oziroma kontrolnih meritev odjemalec, v nasprotnem primeru pa stranka, ki je takšno kontrolo zahtevala.

Soglasja so pisni dokumenti, ki jih distributer izdaja na osnovi zakona o urejanju prostora, zakona o graditvi objektov in energetskega zakona.

Distributer izdaja soglasja v skladu s pogoji, listinami za izdajo posamezne vrste soglasja in v rokih na podlagi področnih zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov lokalne skupnosti, internimi akti distributerja in pravil stroke.

Zoper odločbo o zavrnitvi posameznega soglasja je dopustna pritožba na podlagi določil področne zakonodaje.
Posamezno soglasje, v kolikor ni drugače določeno, velja eno leto od dneva izdaje.

Izdano soglasje predstavlja distributerjevo obvezo za dobavo toplotne energije, vendar šele, ko je investitor izpolnil vse pogoje soglasja, ko je izvršen pregled izvedenih del in sklenjena pogodba o dobavi toplotne energije.

Obvezna vsebina projektov oziroma dokumentacije, na podlagi katerih distributer toplote izda soglasje, je skladna z razvojem tehnike in s sistemskimi obratovalnimi navodili. Distributer toplote s predpisanimi pogoji za izdajo soglasij in drugimi predpisanimi pogoji čim manj posega v solastniška razmerja med odjemalci toplote.

Vrsto, število in lego priključnih vodov določi distributer.

Nadzor nad gradnjo priključnega voda in toplotno postajo izvaja distributer.

Odjemalec toplote mora, kolikor je to potrebno, v svojih prostorih omogočiti distributerju toplote vgradnjo in obratovanje tehnološko sodobnih merilnih naprav.

Odjemalec toplote in izvajalec distribucije toplote se dogovorita, da bosta, kolikor je to potrebno, v pogodbi uredila obveznosti odjemalca, da dovoli priključevanje novih odjemalcev na svoji nepremičnini in pogoje, pod katerimi to dovoli.

Zagon internih toplotnih naprav in priključne postaje se izvede le v navzočnosti distributerjevega pooblaščenega delavca.
Investitor oziroma odjemalec mora pisno zagotoviti, da so vse naprave obratovalno usposobljene in da ni možen izliv vode.

Distributer vključi priključno postajo v redno obratovanje, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz izdanih soglasij, pogodb, sporazumov ter Splošnih pogojev in dovoljenj, izdanih na podlagi zakonov.

Odjemalec v celoti prevzame pravice in obveznosti iz soglasij, sklenjenih pogodb in sporazumov njegovih pravnih predhodnikov, ki so ga o tem dolžni seznaniti.

Distributer s priključitvijo internih toplotnih naprav na svoje omrežje ne prevzame jamstva za pravilnost izvedbe in brezhibno delovanje le-teh, razen če motnje povzroči distributer.

Rok priključitve se določi v soglasju za priključitev na toplovodno omrežje. Nove priključitve so možne praviloma od 15. maja do 15. septembra.

Odjemalec sme zamenjati toplotne naprave v času izven kurilne sezone, izjemoma v času kurilne sezone, če ima od drugih odjemalcev pridobljeno pisno soglasje. Za vsako spremembo toplotnih naprav, katerih posledica je sprememba priključne moči, mora pridobiti soglasje upravljalca objekta.

Toplovodno omrežje in naprave je mogoče pričeti uporabljati, ko:
– so izvedeni pregledi, preizkusi in zagon ter o tem izdana poročila,
– je izdano soglasje za priključitev in so izpolnjeni vsi pogoji iz izdanega soglasja,
– je sklenjena pogodba o dobavi in odjemu toplote,
– so poravnane morebitne finančne obveznosti bodočega odjemalca do distributerja.

Distributer in odjemalec potrdita začetek obratovanja ali spremembo odjemalčevih toplotnih naprav z zapisnikom. Zapisnik mora vsebovati:
– naslov naročnika (investitorja ali odjemalca),
– odjemno mesto,
– priključno moč,
– tip toplotnega merilnika,
– začetno stanje merilnika,
– datum priključitve.

Pogodba o dobavi toplote med dobaviteljem in odjemalcem se sklene v pisni obliki.
Če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni obliki in odjemalec toplote dejansko odjema toploto, se šteje, da je pogodbeno razmerje med dobaviteljem in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote. V tem primeru sta odjemalec in dejanski uporabnik toplote odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določili teh Pogojev.
Distributer ni dolžan dobavljati toplote, če odjemalec noče skleniti pisne pogodbe o dobavi toplote.

Pogodbo o dobavi in odjemu toplote skleneta distributer toplote in odjemalec toplote praviloma za nedoločen čas.

Odjemalec mora najkasneje v 15 dneh distributerja obvestiti o vsaki spremembi, ki vpliva na razmerje med distributerjem in odjemalcem in o tem predložiti dokaze.

Pogodba o oskrbi s toploto velja in zavezuje distributerja toplote in odjemalca toplote tudi v primeru, če je odjemalcu toplote iz kakršnegakoli razloga prekinjena dobava na njegovo odjemno mesto, in če v tem času na odjemnem mestu odjemalca toplote ni izkazana količina dobavljene toplote; vendar v tem primeru sklenjena pogodba o oskrbi s toploto distributerja in odjemalca toplote zavezuje še največ 12 mesecev od dne, ko na odjemnem mestu odjemalca toplote neprekinjeno ni več izkazana dobava toplote. V primeru, da želi odjemalec toplote po prenehanju veljavnosti pogodbe ponovno začeti z odjemom toplote, mora odjemalec toplote ponovno izvesti vse zahtevane postopke kot pri prvi priključitvi na omrežje.

Odpovedni rok za odstop od pogodbe o dobavi in odjemu je 90 dni.

Odstop od pogodbe o dobavi in odjemu toplote ni mogoč v primerih:
– zahteve po odstopu od pogodbe s strani posameznega uporabnika toplote na skupnem odjemnem mestu,
– zahteve po odstopu od pogodbe, ko bi se tudi po prenehanju veljavnosti pogodbe odjemalec toplote želel ogrevati z drugim virom, pa je na določenem območju na podlagi posebnega kogentnega predpisa predpisan obvezen način ogrevanja.

V primeru, da odjemalec toplote zaradi sprememb splošnih pogojev ali tarifnega sistema ne želi več odjemati toplote pod navedenimi pogoji, lahko, razen v primerih, ko odstop od pogodbe o oskrbi s toploto v skladu z določili splošnih pogojev ni mogoč, odstopi od pogodbe o oskrbi s toploto z odpovednim rokom 45 dni. V tem primeru mora od pogodbe o oskrbi s toploto odstopiti v roku 30 dni po javni objavi sprememb splošnih pogojev ali tarifnega sistema, sicer se šteje, da se s spremembami strinja.

Če na enem odjemnem mestu odjema toploto več uporabnikov velja odpoved le, če jo podajo vsi uporabniki skupaj, istočasno, v pisni obliki.
Če se distributer in uporabniki na skupnem odjemnem mestu ne dogovorijo drugače, je osnova za razdelitev stroškov za dobavljeno toploto neto površina stanovanja posameznega porabnika.
Če se razdelitev stroškov določa na osnovi delilnikov, mora razdelilnik stroškov biti izdelan v skladu s predpisi in dostavljen distributerju po koncu kurilne sezone najkasneje do 30.06. V nasprotnem primeru se za razdelitev upoštevajo neto površine stanovanj. V primeru spremembe zavezancev za plačilo stroškov ogrevanja (prodaja, preselitve) so le-ti dolžni medsebojno poračunati stroške ob primopredaji stanovanja. Zavezanec za poravnavo stroškov po končnem obračunu je tisti, ki takrat biva v stanovanju oziroma lastnik stanovanja.

Dobava toplotne energije je sezonska. Ogrevalna sezona se začne po 15. septembru, ko pade zunanja temperatura v Hrastniku ob 21. uri tri dni zapored na +12 ºC ali manj ter se konča od 1. do 15. maja, ko zunanja temperatura ob 21. uri tri dni zapored znaša več kot +12 ºC.

Distributer mora zagotavljati parametre dobavljene toplote tako, da je temperatura ogrevane vode v toplotni postaji taka, kot je določena s sistemskimi obratovalnimi navodili.

Če se v skladu z dolgoročnim razvojem oskrbe območja Občine Hrastnik pogoji za dobavo toplote spremenijo v takšni meri, da so potrebne spremembe, predelave ali zamenjave na napravah distributerja in odjemalca, nosi stroške, ki nastanejo na napravah distributerja, distributer, na napravah odjemalca pa odjemalec.

Kolikor odjemalec potrebnih del iz prejšnjega člena ne izvede v dogovorjenem roku, mu distributer ni dolžan dobavljati toplote.

Prevzete količine toplote se merijo z merilnimi napravami in se izražajo v MWh. Distributer določa elemente za obračun, odjemalec pa jih ima pravico kontrolirati.

Količina prevzete toplote se ugotovi na osnovi odčitkov merilne naprave. Za obdobje, ko je bila merilna naprava v okvari, pa na osnovi ocenjene porabe, izračunane na podlagi podatkov iz primerljivih obdobij, in sicer za zadnja tri leta.
Merilne naprave na merilnem mestu morajo biti tipsko odobrene in overjene v skladu s predpisom o meroslovnih zahtevah za vodomere oziroma predpisom o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne energije.

V primeru okvare merilnih naprav se poraba toplote oceni. Pri oceni se uporablja količina, izračunana na podlagi porabe toplote v primerljivem obračunskem obdobju ob nemotenem delovanju toplotnega merilnika in ob upoštevanju okoliščin, ki vplivajo na običajen odjem toplote. Primerljivo obračunsko obdobje je povprečje zadnjih treh let.

Za nekontrolirani odjem ne šteje poraba, ki ni merjena, kadar količin iz upravičenih razlogov ni mogoče ali smiselno meriti, sta pa odjemalec in distributer sklenila pisni dogovor o načinu določanja porabe toplote.
Dogovor o določanju porabe toplote lahko velja le tako dolgo, dokler obstajajo tehtni razlogi.

Odjemalec lahko pri distributerju reklamira:
– kvaliteto prevzete toplote,
– obračun prevzete toplote,
– druge storitve.

Reklamacije so lahko telefonske, ustne ali pisne. Telefonske in ustne reklamacije mora odjemalec pisno potrditi. Reklamacija zoper obračun je lahko samo pisna.
Odjemalec jo mora sporočiti v roku 8 dni po prejemu računa. Kasnejših reklamacij se ne upošteva. Distributer je dolžan na reklamacijo odgovoriti v 15 dneh od prejema pisne reklamacije. Distributer je dolžan odpraviti napako v roku 45 dni, razen v primeru, ko je odprava napake povezana s tehničnimi ali drugimi objektivnimi omejitvami.
Reklamacija ne zadrži plačila računa za nesporni del. Če se ugotovi, da je obračun napačen, je distributer dolžan preveč plačani znesek vrniti v roku 15 dni od dneva, ko je ugotovljeno, da je reklamacija upravičena.

Za neupravičeni odjem toplote šteje vsaka poraba toplote, ki ni prijavljena in merjena pri distributerju in za katero odjemalec ni pridobil soglasja distributerja.
Za neupravičeni odjem toplote se šteje tudi, če odjemalec, ki je pridobil soglasje distributerja za odjem toplote, in ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi toplote, namerno vpliva na merilne naprave v škodo distributerja, ali če mu ne omogoči odčitka porabljenih količin, ali če ne poskrbi za redno vzdrževanje in overitev merilnih naprav skladno s predpisanimi tehničnimi normativi in drugimi pogoji za zagotavljanje njihovega nemotenega ter varnega delovanja v povezavi z distribucijskim omrežjem.

Odjemalec mora prijaviti porabo toplote tudi, če ne prejme računa za porabljeno toploto v roku dveh mesecev.

Vsako neupravičeno uporabo toplote bo distributer prijavil organom pregona.
V primerih neupravičenega odjema je distributer upravičen zaračunati porabljeno toploto na način, ki velja v primeru okvare merilnika, povečan za 100%. Do izpolnitve vseh pogojev za priključitev na omrežje lahko distributer ustavi dobavo toplote ali pa jo zaračunava še naprej 100% dražje.
Če se trajanje neupravičenega odjema ne more z gotovostjo ugotoviti, se neupravičeni odjem zaračuna za dobo enega leta za nazaj.
V primerih neupravičenega odjema je distributer upravičen tudi do povračila nastale škode in stroškov, ki presegajo znesek iz drugega odstavka tega člena.

Distributer sme brez odškodnine znižati običajen obseg dobave toplote, omejiti, spremeniti ali prekiniti dobavo toplote pri nastopu višje sile. V naslednjih primerih sme distributer zmanjšati obseg dobave toplote, omejiti, spremeniti ali prekiniti dobavo toplote brez odškodnine samo v primeru, da je ravnal kot dober gospodar:
– pri izrednih vzdrževalnih delih na napravah distributerja, gradnji ali razširitvi omrežja,
– pri priključevanju novih odjemalcev na toplovodno omrežje,
– pri priključevanju novega toplovodnega omrežja,
– zaradi okvar na omrežju in napravah,
– v kolikor je takšen poseg potreben zaradi gradnje ali rekonstrukcije cest, del na drugih komunalnih napravah in komunikacijah ali gradnje drugih objektov.
Spremembe, omejitve ali prekinitev dobave toplote lahko trajajo le toliko časa, dokler ni v najkrajšem možnem času odpravljen vzrok, zaradi katerega je do teh ukrepov prišlo.
Distributer je dolžan vsa načrtovana dela praviloma izvajati izven kurilne sezone, za morebitne prekinitve pa upoštevajoč vse objektivne okoliščine izbrati čas, ki po njegovi presoji najmanj prizadene odjemalce.
Ravnanje po načelu dobrega gospodarja iz prvega odstavka, odpravo vzrokov v najkrajšem možnem času iz drugega odstavka in upoštevanje vseh objektivnih okoliščin iz tretjega odstavka presoja komisija za nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

Distributer lahko takoj in brez predhodnega pisnega obvestila na stroške odjemalca ustavi dobavo toplote v primerih, ko naprave odjemalca ogrožajo življenje, zdravje in varnost okolice.

Distributer lahko ustavi dobavo toplote po predhodnem pismenem opominu v primerih, ko:
– naprave odjemalca ovirajo redno dobavo toplote drugim odjemalcem in odjemalec tega noče preprečiti,
– odjemalec ne omogoči distributerju varnega vstopa v prostore, kjer so toplotne naprave,
– med odjemalci na skupnem odjemnem mestu ni več sporazuma o delilniku in načinu plačevanja dobavljenih količin in je to razlog za neplačevanje računov,
– odjemalec, v skladu s Tarifnim sistemom, ne poravna zapadlih obveznosti do distributerja,
– odjemalec pisno ne obvesti distributerja o vseh spremembah na internih instalacijah,
– odjemalec pisno ne obvesti distributerja o lastninskih in statusnih spremembah, ki vplivajo na razmerje med odjemalcem in distributerjem,
– odjemalec ne sklene pisne pogodbe z distributerjem o dobavi in distribuciji toplote,
– odjemalec porablja toploto na način in pod pogoji iz 45. člena teh pogojev,
– distributerju ovira dostop do naprav za merjenje porabe toplote,
– distributer ugotovi, da so plombe na napravah za merjenje porabe toplote ali plombe, ki so bile postavljene na elementih toplovodne instalacije, poškodovane ali nasilno odstranjene,
– se ugotovi, da so na toplovodni napeljavi odjemalca odcepi, ki omogočajo odjem toplote brez meritve porabe.
Distributer je dolžan, da v opominu pred izklopom ponudi najmanj 15 dnevni rok za plačilo zapadle obveznosti.

Distributer toplote mora odjemalcu toplote v zimskih mesecih obvezno ponovno pričeti dobavljati toploto v 24 urah od zahteve, če odjemalec toplote, ki odjema toploto za potrebe gospodinjstva, pri distributerju toplote v dveh dneh po izvedeni prekinitvi dobave zahteva ponoven pričetek dobave in izkaže, da bi mu zaradi prekinitve dobave lahko nastala nevarnost za življenje ali zdravje, in da si iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni mogel zagotoviti drugega načina ogrevanja; v kolikor odjemalec toplote v navedenem roku tega ne izkaže, distributer toplote šteje, da omenjena nevarnost ne obstaja.
Distributer mora odjemalca toplote v zimskih mesecih z obvestilom o bodoči prekinitvi opozoriti, da si v času prekinitve dobave zagotovi drug način ogrevanja.
V primerih pomanjkljivosti iz 49. in 50. člena lahko distributer brez odpovednega roka, s pisnim obvestilom, odstopi od pogodbe o dobavi in distribuciji toplote in pogodba preneha veljati. Distributer lahko s pisnim obvestilom, brez odpovednega roka, odstopi od pogodbe o dobavi in distribuciji toplote tudi v primerih, ko preneha veljati koncesijska pogodba.

Distributer na osnovi prenehanja pogodbe o dobavi toplote izvrši popis in obračun porabljene toplote do stanja na dan prekinitve dobave toplote, ki ga je dolžan poravnati odjemalec.
Prekinitev ali ustavitev dobave toplote in prenehanje veljavnosti pogodbe o dobavi toplote ne pomenijo odklopa odjemalca iz omrežja. Odklop odjemalca iz omrežja se lahko izvrši le v primerih in pod pogoji, ki jih določajo veljavni predpisi.

Sporne zadeve se obravnavajo po Splošnih pogojih, ki so veljavni ob vložitvi zahtevka.

Z dnem uveljavitve teh pogojev prenehajo veljati Pogoji za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 20 z dne 30. 11. 1995).

Ti Splošni pogoji začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.