Uradni list

Številka 117
Uradni list RS, št. 117/2008 z dne 12. 12. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 117/2008 z dne 12. 12. 2008

Kazalo

5083. Pravilnik o geografski označbi Brkinski slivovec, stran 15476.

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena, drugega odstavka 78. člena in drugega odstavka 90. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o geografski označbi Brkinski slivovec
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa geografsko označbo Brkinski slivovec ter pogoje za njeno uporabo za izvajanje Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L št. 39 z dne 13. 2. 2008, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 110/2008/ES).
2. člen
(označevanje)
Brkinski slivovec je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek. Z geografsko označbo Brkinski slivovec se lahko označi le žganje iz sadja, če ustreza vsem zahtevam iz Uredbe 110/2008/ES, Pravilnika o žganih pijačah (Uradni list RS, št. 75/08; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o žganih pijačah) in tega pravilnika.
3. člen
(definicija)
(1) Brkinski slivovec je naravno žganje, ki je proizvedeno po tehnološkem postopku iz 6. člena tega pravilnika z destilacijo fermentirane drozge iz avtohtonih sort češpelj, pridelanih in predelanih na geografskem območju Brkinov, določenem v 4. členu tega pravilnika.
(2) Brkinski slivovec ima zaradi značilne tehnologije in uporabe različnih avtohtonih sort češpelj specifične senzorične lastnosti, ki se kažejo v prepoznavni cvetici prijetnega vonja in okusa.
4. člen
(geografsko območje)
Meja geografskega območja Brkinov se prične na državni meji s Hrvaško v naselju Jelšane, nadaljuje po SV pobočju Slavnika do Prešnice in vasi Petrinje, nadaljuje čez cesto Kozina–Koper, preko vasi Ocizla in Beka do državne meje z Italijo. Meja poteka naprej po državni meji do Krvavega potoka, čez vzpetino Gradišče, vključuje naselje Lokev, se nadaljuje čez Strmec proti Povirju, zajame vas Povir ter nadaljuje do Brestovice pri Povirju, kjer se obrne in nadaljuje po cesti do Divače in naprej čez Vremščico do naselij Volče in Kal pri Pivki. Nadaljuje se do Šembij in Ilirske Bistrice, dalje po vznožju Snežnika do naselja Zabiče in do državne meje s Hrvaško ter naprej po državni meji do izhodiščne točke pri Jelšanah.
5. člen
(kakovost sadja)
Brkinski slivovec se proizvaja iz plodov avtohtonih sort češpelj, ki se tradicionalno pridelujejo na območju iz prejšnjega člena ter se obirajo s tresenjem v času optimalne tehnološke zrelosti.
6. člen
(tehnološki postopek)
(1) Tehnološki postopek poteka po klasičnem načinu predelave v bakrenih kotlih z dvakratno destilacijo.
(2) Postopek predelave češpelj se prične s čiščenjem sadja, sledi mletje in fermentacija. Takoj po končanem vrenju oziroma fermentaciji se fermentirana sadna drozga destilira v sadni destilat. Za destilacijo se uporabljajo le bakreni kotli, ki so namenjeni žganjekuhi za dvakratno destilacijo. Srednji tok destilata se z vodo korigira do ustrezne vsebnosti alkohola oziroma do pitne jakosti.
(3) Brkinski slivovec je lahko proizveden tudi po tradicionalnem postopku v brkinskem kotlu, kot tradicionalnem kotlu za žganjekuho iz Brkinov, z enkratno destilacijo in se lahko označi z dodatno navedbo »tradicionalna predelava«.
(4) Staranje Brkinskega slivovca lahko poteka v steklenih posodah ali lesenih sodih, izdelanih iz ustreznih vrst lesa, kot so murva, jesen ipd.
7. člen
(kakovost žganja)
(1) Brkinski slivovec mora ustrezati minimalni kakovosti za žganje iz sadja v skladu s Prilogo I in Prilogo II Uredbe 110/2008/ES in naslednjim parametrom:
– etanol: od 37,5 do 44 vol%;
– acetaldehid: max do 800 mg/l a.a.;
– skupne kisline, kot ocetna kislina: največ 1500mg/l;
– etilacetat: max. 2500mg/l a.a.;
– cianovodikova kislina: do 70 mg/l a.a.;
– biti mora brezbarven, bister in imeti izrazit sadni vonj in okus po češpljah.
(2) Razlika v vonju in okusu je v prepoznavni cvetici, ki je posledica mešanja prve in druge prekuhe oziroma pri enkratni destilaciji pravilnega odvzema srednjega toka.
8. člen
(pogoji za pridobitev pravice do uporabe označbe)
Pravico do uporabe geografske označbe Brkinski slivovec pridobi proizvajalec na podlagi poročila preizkusnega laboratorija za ugotavljanje skladnosti žganih pijač in drugih alkoholnih pijač (v nadaljnjem besedilu: organizacija za ugotavljanje skladnosti) določenega v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, da Brkinski slivovec ustreza vsem zahtevam iz 2. člena tega pravilnika.
9. člen
(ugotavljanje skladnosti)
Skladnost Brkinskega slivovca z geografsko označbo se ugotavlja po določbah Pravilnika o žganih pijačah.
10. člen
(označevanje)
Brkinski slivovec mora biti označen skladno z Uredbo 110/2008/ES in Pravilnikom o žganih pijačah.
11. člen
(obveščanje)
Organizacija za ugotavljanje skladnosti enkrat letno obvešča ministrstvo pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o izdanih poročilih o skladnosti za geografsko označbo Brkinski slivovec, najpozneje do 15. aprila za preteklo leto.
12. člen
(prehodno obdobje)
(1) Brkinski slivovec mora biti proizveden in označen v skladu z zahtevami iz tega pravilnika najpozneje do 31. marca 2009.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je Brkinski slivovec, proizveden in označen pred 31. marcem 2009, lahko v prometu do porabe zalog.
13. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o označbi geografskega porekla Brkinski slivovec (Uradni list RS, št. 69/03 in 45/08 – ZKme-1).
14. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-441/2007
Ljubljana, dne 28. novembra 2008
EVA 2008-2311-0090
prof. dr. Milan Pogačnik l.r.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti