Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2008 z dne 30. 5. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2008 z dne 30. 5. 2008

Kazalo

2212. Odločba o ugotovitvi, da je 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest, kolikor pod zaporedno številko 567 kategorizira javno pot z oznako O 219481, ki poteka po parc. št. 1852/9, k.o. Brdo, v neskladju z Ustavo, stran 5706.

Številka: U-I-304/06-10
Datum: 15. 5. 2008
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem s pobudama Tadeje Čeč, Šmartno pod Šmarno goro, in drugih, ki jih zastopa Matjaž Kušar, odvetnik v Ljubljani, in Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete, Ljubljana, ki jo zastopa Miran Moškotevc, odvetnik v Ljubljani, na seji 15. maja 2008
o d l o č i l o
1. Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05), kolikor pod zaporedno številko 567 kategorizira javno pot z oznako O 219481, ki poteka po parc. št. 1852/9, k. o. Brdo, je v neskladju z Ustavo.
2. Mestna občina Ljubljana je dolžna ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije tako, da z lastniki nepremičnine iz prejšnje točke sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne postopek razlastitve ali v skladu z zakonom izpelje postopek za ukinitev javnih cest.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudniki izpodbijajo 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor pod zaporedno številko 567 kategorizira javno pot z oznako O 219481 v dolžni 276 m. Pobudnica Biotehniška fakulteta navaja, da poteka del javne poti po parc. št. 1852/2, k. o. Brdo, ki je v njeni lasti. V naravi pa naj bi šlo za makadamsko pot, ki naj bi se končala ob vodotoku Glinščica in naj bi služila za dostop do zgradbe na parc. št. 1852/3 in do njenega parkirišča. Sporno zemljišče naj bi bilo predmet denacionalizacijskega postopka. Zaradi kategorizirane javne poti naj pobudnica ne bi mogla skleniti poravnave z denacionalizacijskimi vlagatelji. Pobudniki, kot vlagatelji zahteve za denacionalizacijo in pravni nasledniki po upravičenki Danici Čeč, izpodbijajo Odlok o kategorizaciji, ker v postopku denacionalizacije zahtevajo vrnitev podržavljenega dela parc. št. 1852/2, k. o. Brdo, v naravi. V tem postopku naj bi bil njihov zahtevek za denacionalizacijo zavarovan s sklepom Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič, št. 321-64/94 z dne 10. 2. 2005. Navajajo, da imajo na podlagi Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000 – v nadaljevanju ZDen) lastninska upravičenja, ker je bilo upravičenki do denacionalizacije podržavljeno zemljišče, na katerem je kategorizirana javna pot. Sporno zemljišče naj bi bilo le zasebni dostop do stavbe Biotehniške fakultete in naj se ne bi uporabljalo kot javna pot. Zatrjujejo, da je izpodbijana določba v neskladju s 33. členom Ustave in s 37. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ).
2. Mestna občina odgovarja, da je dolžna spoštovati predpisana merila za kategorizacijo javnih cest in jih kot take kategorizirati, ne glede na samo lastništvo zemljišča. Za vse kategorizirane občinske ceste naj še ne bi bilo urejeno lastništvo. Navaja, da bo morala pridobiti pravico razpolaganja v skladu z 213. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 102/04 – ur. p. b. in 126/07 – ZGO-1) in v skladu z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B). Sporna javna pot naj bi bila kategorizirana v skladu z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in nasl.). To območje naj bi urejal Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI 3/3 Biotehniška fakulteta (Uradni list RS, št. 123/04), ki naj bi načrtoval rekonstrukcijo sporne pešpoti v širini dveh metrov kot povezavo med Jamnikarjevo ulico in pešpotjo ob Glinščici.
B.
3. Ustavno sodišče je pobudi zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo. Pobudniki, ki so denacionalizacijski vlagatelji za parc. št. 1852/2, k. o. Brdo, po kateri je kategorizirana javna pot, izkazujejo pravni interes. Ker se navedbe v pobudah vsebinsko ne razlikujejo, se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje pravnega interesa Biotehniške fakultete. Ustavno sodišče je pobudi sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo (1. člen). V 7. členu med javne poti v naseljih in med naselji pod zaporedno številko 567 kategorizira javno pot z oznako O 219481, ki poteka po parc. št. 1852/2, k. o. Brdo, za katero je pri vl. št. 154 vknjižena prepoved razpolaganja zaradi zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka upravičenke Danice Čeč.
5. Pobudniki očitajo, da je bila z izpodbijanim predpisom kategorizirana javna pot na zemljišču, ki je predmet vrnitve v denacionalizacijskem postopku. Po mnenju pobudnikov ima to lastninsko upravičenje glede varstva enaka varovala pred posegi, kot jih ima lastninska pravica (33. člen Ustave).
6. Iz navedb pobudnikov in iz listinskih dokazov izhaja, da je bila parc. št. 1852/2, k. o. Brdo, podržavljena upravičenki Danici Čeč. Pravni nasledniki po upravičenki so vložili zahtevo za denacionalizacijo podržavljenega zemljišča. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-107/96 z dne 5. 12. 1996 (Uradni list RS, št. 41/97 in OdlUS V, 174) sprejelo stališče, da že z vložitvijo formalne vloge za denacionalizacijo upravičenci po ZDen pridobijo upravičenja, varovana po 33. členu Ustave. Med postopkom za oceno ustavnosti se je parc. št. 1852/2, k. o. Brdo, po odločbi Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-215/2008 z dne 26. 2. 2008, parcelirala, tako da je nastala nova parc. št. 1852/9, njiva v izmeri 429 m2 in travnik v izmeri 5456 m2, iste k. o. Sporna pot poteka torej po parc. št. 1852/9, k. o. Brdo. Iz odločbe Upravne enote Ljubljana, št. 321-64/94 z dne 21. 4. 2008, izhaja, da je bila ta nepremičnina vrnjena v last upravičenki do denacionalizacije.
7. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, da zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem so zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
8. Pojem in status javnih cest ureja 2. člen Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in nasl. – v nadaljevanju ZJC). Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. V prvem odstavku 3. člena ZJC je določeno, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občine. V primerih, ko obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena ZJC-B predvideva, da se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v navedenem členu ZJC-B.
9. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-387/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št. 62/04 in OdlUS XIII, 36) poudarilo tudi, da občina po ugotovitvi, da je posamezna javna cesta grajena na zemljišču, ki je v zasebni lasti, zgolj zaradi tega ne sme opustiti njene kategorizacije, ker je dolžna spoštovati predpisana merila za kategorizacijo javnih cest. V primeru, da cesta izpolnjuje ta merila, je občina dolžna cesto ustrezno kategorizirati in s pravnim poslom ali po razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče, na katerem je cesta zgrajena.
10. V obravnavanem primeru Mestna občina z lastniki zemljišča, na katerem je kategorizirana javna pot, ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, niti ni bil izveden postopek razlastitve. Zato je 7. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 19. členom ZJC-B in z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave.
11. Gre za primer iz 48. člena ZUstS, zato je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo. Kadar Ustavno sodišče izda ugotovitveno odločbo, določi organu, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis, rok, v katerem mora ugotovljeno neustavnost oziroma nezakonitost odpraviti (drugi odstavek 48. člena ZUstS). Izpodbijana določba Odloka o kategorizaciji je v neskladju z Ustavo, ker je Mestna občina opustila dolžno ravnanje. Zato ji je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 48. člena v povezavi z drugim odstavkom 40. člena ZUstS naložilo, naj v roku šestih mesecev z lastniki te parcele sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne razlastitveni postopek ali pa v primeru ugotovitve, da javna pot ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, v skladu z ZJC izpelje postopek za njeno ukinitev.
C.
12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti