Na podlagi 194. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07) v zvezi s 6. točko 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P
o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za borznoposredniške družbe
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina sklepa in opredelitve pojmov
1. člen
(vsebina sklepa)
(1) Ta sklep podrobneje določa pristope za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje ter splošne in posebne pogoje za njihovo uporabo v borznoposredniških družbah. Ti pogoji so tesno povezani s stopnjevano zahtevnostjo izračuna kapitalske zahteve za operativno tveganje in pripadajočo stopnjo doseženega razvoja upravljanja z operativnim tveganjem.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(opredelitve pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07; v nadaljevanju: ZTFI), kot na primer:
(a) nadrejeno investicijsko podjetje v 193. členu,
(b) EU nadrejeno investicijsko podjetje v drugem odstavku 23. člena,
(c) EU nadrejen finančni holding v tretjem odstavku 5. člena,
(d) operativno tveganje v 192. členu.
(2) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) »uprava« je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe,
(b) »višje vodstvo« je vodstvena raven, ki je neposredno podrejena upravi borznoposredniške družbe in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem borznoposredniške družbe, za upravljanje s tveganji ter izvajanje odločitev, ki jih sprejme uprava borznoposredniške družbe.
2. METODOLOGIJE
2.1. Pristopi za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje in dovoljenja
3. člen
(metodologije)
(1) Kapitalska zahteva za operativno tveganje borznoposredniške družbe je znesek, izračunan po:
(a) enostavnem pristopu ali
(b) standardiziranem pristopu ali
(c) naprednem pristopu.
(2) Borznoposredniška družba mora uporabljati enostavni pristop, če ne uporablja ali ne sme uporabljati drugega pristopa za izračun kapitalske zahteve.
(3) Borznoposredniška družba mora pred začetkom uporabe naprednega pristopa pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija). Pogoji za pridobitev dovoljenja za uporabo naprednega pristopa pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje so navedeni v pododdelku 2.5.2. tega sklepa.
(4) Borznoposredniška družba lahko, če pridobi ustrezno dovoljenje Agencije, tudi kombinira uporabo različnih pristopov: naprednega in standardiziranega ali naprednega in enostavnega pristopa, izjemoma pa tudi standardiziranega in enostavnega pristopa. Pogoji za izdajo ustreznih dovoljenj Agencije so navedeni v 27. in 29. členu tega sklepa.
(5) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena borznoposredniška družba iz prvega in drugega odstavka 153. člena ZTFI ne izračunava kapitalskih zahtev za operativno tveganje na način iz prejšnjih odstavkov tega člena.
(6) Kapital borznoposredniške družbe iz petega odstavka tega člena, izračunan v skladu s Sklepom o izračunu kapitala borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o kapitalu), mora vedno dosegati vsaj znesek, ki znaša 25% vseh rednih poslovnih stroškov preteklega poslovnega leta, kot jih je izkazovalo zadnje revidirano letno poročilo oziroma poslovni načrt, če borznoposredniška družba še ni izdelala prvega revidiranega letnega poročila, zmanjšanih za tiste stroške, ki so izrazito povezani z obsegom poslovanja. V primeru, da borznoposredniška družba izračunava kapitalsko zahtevo na podlagi postavk iz poslovnega načrta, lahko Agencija zahteva prilagoditev poslovnega načrta dejanskemu obsegu poslovanja borznoposredniške družbe.
2.2. Omejitve pri spremembi pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
4. člen
(prehod na nižje razvit pristop)
(1) Borznoposredniška družba, ki za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporablja standardizirani pristop, lahko preide na enostavni pristop samo ob predhodni pridobitvi dovoljenja Agencije.
(2) Borznoposredniška družba, ki za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporablja napredni pristop, lahko preide na enostavni ali standardizirani pristop samo ob predhodni pridobitvi dovoljenja Agencije. Z izdajo tega dovoljenja preneha dovoljenje Agencije za uporabo naprednega pristopa.
(3) Agencija izda dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, če borznoposredniška družba izkaže utemeljen razlog za spremembo pristopa. Agencija v izreku odločbe o izdaji teh dovoljenj določi datum prehoda na nižje razvit pristop.
2.3. Enostavni pristop
2.3.1. Kapitalska zahteva za operativno tveganje, izračunana po enostavnem pristopu
5. člen
(splošno)
Kapitalska zahteva za operativno tveganje, izračunana po enostavnem pristopu, je enaka 15% osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje iz 6. člena tega sklepa.
2.3.2. Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
6. člen
(metodologija izračuna)
(1) Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunana po enostavnem pristopu, je triletno povprečje vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov.
(2) Triletno povprečje iz prvega odstavka tega člena se izračuna na podlagi zadnjih treh let pred letom, za katerega se izračuna kapitalska zahteva za operativno tveganje. Če revidirani podatki o čistih prihodkih iz prvega odstavka tega člena niso na voljo, se uporabijo nerevidirani podatki.
(3) Če je v danem obdobju opazovanja iz drugega odstavka tega člena vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov negativna ali enaka nič, se mora ta podatek pri izračunu triletnega povprečja izvzeti. Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje se izračuna kot vsota pozitivnih rezultatov vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov po posameznih letih, deljena s številom pozitivnih opazovanj.
7. člen
(upoštevanje postavk)
Pri izračunu vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov po prvem odstavku 6. člena tega sklepa mora borznoposredniška družba uporabiti naslednje postavke v skladu z uporabljenimi računovodskimi standardi in Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o poslovnih knjigah):
(a) Prihodki iz obresti,
(b) Odhodki iz obresti,
(c) Prihodki iz dividend,
(d) Prihodki iz opravnin (provizij),
(e) Odhodki za opravnine (provizije),
(f) Čisti dobički/izgube iz finančnega poslovanja, ki vključujejo:
– Čiste dobičke/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju,
– Čiste realizirane dobičke/izgube od finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, če izhajajo iz postavk trgovalne knjige,
– Čiste dobičke/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, če izhajajo iz postavk trgovalne knjige,
– Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji,
– Čiste dobičke/izgube iz tečajnih razlik, če izhajajo iz postavk trgovalne knjige in če niso vključeni v eno izmed predhodno naštetih alinej točke (f) tega člena,
(g) Drugi čisti poslovni dobički.
8. člen
(izključitve)
Pri izračunu vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov iz 7. člena tega sklepa se izključijo postavke, ki vsebinsko ustrezajo prihodkom iz izrednih ali nerednih postavk oziroma prihodkom iz naslova zavarovalnih zahtevkov, kot jih določa Direktiva 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih poročilih in konsolidiranih letnih poročilih bank ter drugih finančnih institucij.
9. člen
(obravnava zunanjih izvajalcev)
Odhodki za opravnine (provizije) zunanjim izvajalcem vključujejo opravnine (provizije), plačane nadrejeni ali podrejeni družbi borznoposredniške družbe ali podrejeni družbi nadrejene družbe, ki je hkrati nadrejena tudi borznoposredniški družbi, medtem ko se odhodki za opravnine drugim zunanjim izvajalcem ne vključujejo v odhodke za opravnine (provizije). Odhodki za opravnine (provizije) zunanjim izvajalcem se vključijo v osnovo za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje (se vključujejo v odhodke za opravnine (provizije)), če gre za plačilo osebi, ki je subjekt nadzora v skladu z določili Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij oziroma je nadzor te osebe po vsebini enakovreden nadzoru, kot ga zahteva navedena direktiva.
2.3.3. Upravljanje z operativnim tveganjem
10. člen
(splošni standardi upravljanja z operativnim tveganjem)
Borznoposredniška družba, ki uporablja enostavni pristop, mora izpolnjevati splošne standarde upravljanja s tveganji v skladu s Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07; v nadaljevanju: sklep o upravljanju s tveganji).
2.4. Standardizirani pristop za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
2.4.1. Kapitalska zahteva, izračunana po standardiziranem pristopu
11. člen
(poslovna področja)
(1) Kapitalska zahteva za operativno tveganje, izračunana po standardiziranem pristopu, je povprečje letnih kapitalskih zahtev za zadnja tri poslovna leta pred letom, za katerega se izračuna kapitalska zahteva za operativno tveganje. Če je posamezna letna kapitalska zahteva negativna, se ji za namene izračuna triletnega povprečja dodeli vrednost nič.
(2) Letna kapitalska zahteva se izračuna kot vsota kapitalskih zahtev za vsa poslovna področja, našteta v četrtem odstavku tega člena. Kapitalska zahteva za posamezno poslovno področje se v vsoto (letno kapitalsko zahtevo) vključuje s svojim pozitivnim in negativnim predznakom.
(3) Kapitalska zahteva za posamezno poslovno področje je enaka zmnožku odstotka, določenega za to poslovno področje, in njegove osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje.
(4) Poslovna področja s pripadajočimi odstotki za izračun posamične kapitalske zahteve so določena v Tabeli 1.
Tabela 1: Kapitalska zahteva po poslovnih področjih
+----+---------------------+----------------------+----------+
|Zap.| Poslovno področje | Vrste dejavnosti |Kapitalska|
| št.| | | zahteva |
| | | | v |
| | | |odstotkih |
+----+---------------------+----------------------+----------+
| 1. |Podjetniško |Prva prodaja | 18% |
| |financiranje in |finančnih | |
| |finančno svetovanje |instrumentov in/ali | |
| | |ponudba finančnih | |
| | |instrumentov z | |
| | |obveznostjo odkupa | |
| | |Storitve, povezane z | |
| | |izvedbo prvih prodaj | |
| | |vrednostnih papirjev | |
| | |Investicijsko | |
| | |svetovanje | |
| | |Svetovanje podjetjem | |
| | |na področju strukture | |
| | |kapitala, poslovne | |
| | |strategije in | |
| | |sorodnih zadev ter | |
| | |svetovanje in | |
| | |storitve, povezane z | |
| | |združitvami in nakupi | |
| | |podjetij | |
| | |Raziskave na področju | |
| | |investicij in | |
| | |finančna analiza ter | |
| | |druge oblike splošnih | |
| | |priporočil v zvezi s | |
| | |posli s finančnimi | |
| | |instrumenti | |
+----+---------------------+----------------------+----------+
| 2. |Trgovanje in prodaja |Trgovanje za svoj | 18% |
| |na veliko |račun | |
| | |Posli posredovanja na | |
| | |denarnem trgu | |
| | |Sprejemanje in prenos | |
| | |naročil v zvezi z | |
| | |enim ali več | |
| | |finančnimi | |
| | |instrumenti | |
| | |Izvrševanje naročil | |
| | |za stranke | |
| | |Ponudba finančnih | |
| | |instrumentov brez | |
| | |obveznosti odkupa | |
| | |Upravljanje | |
| | |večstranskega sistema | |
| | |trgovanja | |
+----+---------------------+----------------------+----------+
| 3. |Posli z vrednostnimi |Sprejemanje in prenos | 12% |
| |papirji na drobno |naročil v zvezi z | |
| |(Posli s posameznimi |enim ali več | |
| |fizičnimi osebami ali|finančnimi | |
| |s pravnimi osebami, |instrumenti | |
| |ki ne ustrezajo |Izvrševanje naročil | |
| |merilom za velike |za stranke | |
| |gospodarske družbe iz|Ponudba finančnih | |
| |petega odstavka 55. |instrumentov brez | |
| |člena Zakona o |obveznosti odkupa | |
| |gospodarskih družbah | | |
| |(Uradni list RS, št. | | |
| |42/06 in 60/06 – | | |
| |popr.; v nadaljevanju| | |
| |ZGD-1) in ki jih je v| | |
| |skladu s 4. členom | | |
| |Sklepa o izračunu | | |
| |kapitalske zahteve za| | |
| |kreditno tveganje po | | |
| |standardiziranem | | |
| |pristopu za | | |
| |borznoposredniške | | |
| |družbe (Uradni list | | |
| |RS, št. 106/07; v | | |
| |nadaljevanju: sklep o| | |
| |standardiziranem | | |
| |pristopu) mogoče | | |
| |uvrstiti v kategorijo| | |
| |izpostavljenosti iz | | |
| |naslova opravljanja | | |
| |storitev na drobno.) | | |
+----+---------------------+----------------------+----------+
| 4. |Komercialno |Kreditiranje | 15% |
| |bančništvo |Finančni zakup | |
| | |Osebna jamstva in | |
| | |prevzete obveznosti | |
+----+---------------------+----------------------+----------+
| 5. |Storitve na drobno |Kreditiranje | 12% |
| |(Posli s posameznimi |Finančni zakup | |
| |fizičnimi osebami ali|Osebna jamstva in | |
| |s pravnimi osebami, |prevzete obveznosti | |
| |ki ne ustrezajo | | |
| |merilom za velike | | |
| |gospodarske družbe iz| | |
| |petega odstavka 55. | | |
| |člena ZGD-1 in ki jih| | |
| |je v skladu s 4. | | |
| |členom sklepa o | | |
| |standardiziranem | | |
| |pristopu mogoče | | |
| |uvrstiti v kategorijo| | |
| |izpostavljenosti iz | | |
| |naslova opravljanja | | |
| |storitev na drobno.) | | |
+----+---------------------+----------------------+----------+
| 6. |Plačila in poravnava |Storitve plačilnega | 18% |
| | |prometa | |
| | |Izdajanje in | |
| | |upravljanje plačilnih | |
| | |instrumentov | |
+----+---------------------+----------------------+----------+
| 7. |Agentske storitve |Hramba in | 15% |
| | |administrativne | |
| | |storitve, povezane s | |
| | |finančnimi | |
| | |instrumenti za račun | |
| | |strank, vključno s | |
| | |skrbništvom in | |
| | |sorodnimi storitvami, | |
| | |kot je upravljanje | |
| | |denarnih | |
| | |sredstev/zavarovanja | |
+----+---------------------+----------------------+----------+
| 8. |Upravljanje |Upravljanje | 12% |
| |premoženja |portfeljev | |
| | |Storitve upravljanja | |
| | |investicijskih | |
| | |skladov (UCITS) | |
| | |Druge oblike | |
| | |upravljanja | |
| | |premoženja | |
+----+---------------------+----------------------+----------+
2.4.2. Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
12. člen
(metodologija izračuna)
(1) Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunana po standardiziranem pristopu, se izračuna za vsako poslovno področje posebej in za vsako leto, ki se upošteva pri izračunu povprečja iz prvega odstavka 11. člena tega sklepa, posebej.
(2) Osnova za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, za posamezno poslovno področje, izračunana po standardiziranem pristopu, je vsota čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov.
(3) Če revidirani podatki o čistih prihodkih iz drugega odstavka tega člena niso na voljo, se uporabijo nerevidirani podatki.
(4) Za izračun vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov po drugem odstavku tega člena se uporablja metodologija iz 7. do 9. člena tega sklepa.
2.4.3. Načela za oblikovanje poslovnih področij
13. člen
(politike in kriteriji za oblikovanje poslovnih področij)
Borznoposredniška družba mora razviti in dokumentirati posebne politike ter kriterije za oblikovanje poslovnih področij. Kriteriji za oblikovanje morajo biti ustrezno pregledovani ter se prilagajati novim ali spreminjajočim se poslovnim dejavnostim in tveganjem. Načela za oblikovanje poslovnih področij so:
(a) vse dejavnosti morajo biti razporejene v poslovna področja na način, ki ne omogoča njihovega podvajanja ali izpuščanja,
(b) dejavnost, ki ne more biti brez težav razporejena v posamezno poslovno področje, vendar pa predstavlja pomožno funkcijo dejavnosti, mora biti dodeljena poslovnemu področju, ki ga podpira. Če pomožna dejavnost podpira več kakor eno poslovno področje, je treba uporabiti objektivne kriterije razporejanja (npr. sorazmerno razporeditev po interni metodologiji),
(c) če dejavnost ne more biti razporejena v določeno poslovno področje, jo je treba razporediti v poslovno področje z najvišjim odstotkom kapitalske zahteve. V isto poslovno področje se razporedijo tudi vse povezane pomožne dejavnosti,
(d) borznoposredniška družba lahko za določitev osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje po posameznih poslovnih področjih uporabi tudi lastne metode oblikovanja cen. Stroški, ki nastanejo na enem poslovnem področju, gredo pa v breme drugega poslovnega področja, se lahko prerazporedijo poslovnemu področju, kateremu pripadajo, na primer z uporabo načina, ki temelji na notranjih transfernih cenah med obema poslovnima področjema,
(e) razporejanje dejavnosti v poslovna področja za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje mora biti skladno z opredelitvami poslovnih področij, ki jih borznoposredniška družba uporablja za namen tržnega in kreditnega tveganja,
(f) za politiko oblikovanja poslovnih področij je odgovorno višje vodstvo pod nadzorom uprave,
(g) proces oblikovanja poslovnih področij mora biti predmet neodvisnega pregleda, ki ga izvaja služba notranje revizije in/ali zunanja revizijska družba.
2.4.4. Pogoji za uporabo standardiziranega pristopa
14. člen
(kvalifikacijski kriteriji)
(1) Borznoposredniška družba mora poleg splošnih standardov upravljanja z operativnim tveganjem v skladu s sklepom o upravljanju s tveganji izpolnjevati tudi naslednje kvalifikacijske kriterije:
(a) imeti mora dobro dokumentiran sistem upravljanja z operativnim tveganjem ter jasno določene odgovornosti v okviru tega sistema. S sistemom se ugotovijo izpostavljenosti borznoposredniške družbe operativnemu tveganju ter sledijo ustrezni podatki o operativnem tveganju vključno s podatki o pomembni izgubi,
(b) sistem upravljanja z operativnim tveganjem mora biti predmet rednih in neodvisnih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije in/ali zunanja revizijska družba,
(c) sistem ocenjevanja operativnega tveganja mora biti tesno vključen v procese upravljanja s tveganji. Njegov rezultat mora biti sestavni del procesa spremljanja in kontroliranja profila operativne tveganosti borznoposredniške družbe,
(d) vzpostaviti mora sistem vodstvenega poročanja, s katerim se ustreznim strukturam v borznoposredniški družbi zagotavljajo poročila o operativnem tveganju. Vzpostavljeni morajo biti postopki za ustrezno ukrepanje glede na informacije, vsebovane v teh poročilih.
(2) Izpolnjevanje kvalifikacijskih kriterijev iz prvega odstavka tega člena mora biti sorazmerno značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja borznoposredniška družba.
(3) Borznoposredniška družba mora imeti dokumentacijo o izpolnjevanju kvalifikacijskih kriterijev iz prvega odstavka tega člena ter jo na zahtevo predložiti Agenciji.
2.5. Napredni pristop
2.5.1. Kapitalska zahteva, izračunana po naprednem pristopu
15. člen
(sistem merjenja operativnega tveganja)
Kapitalska zahteva za operativno tveganje po naprednem pristopu temelji na lastnem sistemu merjenja operativnega tveganja.
2.5.2. Pogoji za uporabo naprednega pristopa
2.5.2.1. Kvalitativni kvalifikacijski kriteriji
16. člen
(splošno)
Borznoposredniška družba mora poleg splošnih standardov upravljanja z operativnim tveganjem v skladu s sklepom o upravljanju s tveganji izpolnjevati tudi naslednje kvalitativne kvalifikacijske kriterije:
(a) sistem merjenja operativnega tveganja mora tesno vključiti v vsakodnevne procese upravljanja s tveganji,
(b) imeti mora neodvisno funkcijo upravljanja z operativnim tveganjem,
(c) vzpostaviti mora redno poročanje vodstvenim strukturam o izpostavljenostih operativnemu tveganju ter o preteklih izgubah. Vzpostavljeni morajo biti postopki za sprejemanje ustreznih korektivnih ukrepov,
(d) imeti mora dobro dokumentiran sistem upravljanja s tveganji. Borznoposredniška družba mora imeti vzpostavljene tudi redne postopke za zagotavljanje skladnosti s tem sistemom ter izdelane politike za obravnavo neskladnosti,
(e) procesi upravljanja z operativnim tveganjem in sistem merjenja operativnega tveganja morajo biti predmet rednih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije in/ali zunanja revizijska družba,
(f) pri potrditvi primernosti (validaciji) sistema merjenja operativnega tveganja se ugotavlja, ali:
– je borznoposredniška družba sama zadovoljivo potrdila primernost sistem merjenja operativnega tveganja,
– sta zagotovljeni preglednost in dostopnost podatkovnih tokov ter procesov, povezanih s sistemom merjenja operativnega tveganja.
2.5.2.2. Kvantitativni kvalifikacijski kriteriji
17. člen
(proces)
(1) Borznoposredniška družba mora pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje upoštevati pričakovane in nepričakovane izgube, razen če lahko dokaže, da je pričakovana izguba obvladovana na drug ustrezen način. Merjenje operativnega tveganja mora zajeti vse potencialno resne dogodke z repa statistične distribucije izgube, pri čemer mora doseči standard stabilnosti, primerljiv z 99,9-odstotnim intervalom zaupanja skozi obdobje enega leta.
(2) Sistem merjenja operativnega tveganja mora imeti nekatere ključne elemente, da izpolni standard stabilnosti iz prvega odstavka tega člena. Ti elementi so: notranji podatki, zunanji podatki, analize scenarijev in dejavniki, ki odražajo poslovno okolje in notranje kontrolne sisteme, kot je določeno v 18. do 21. členu tega sklepa. Borznoposredniška družba mora imeti dobro dokumentiran pristop za določanje ustreznega razmerja med temi štirimi elementi v sistemu merjenja operativnega tveganja.
(3) Sistem merjenja operativnega tveganja borznoposredniške družbe mora zajemati vse glavne dejavnike tveganja, ki vplivajo na obliko repa statistične distribucije ocenjenih izgub.
(4) Korelacije pri izgubah iz operativnega tveganja po posameznih ocenah operativnega tveganja se lahko priznajo samo, če borznoposredniška družba dokaže, da so njihovi sistemi merjenja korelacij stabilni, da se izvajajo celovito in da upoštevajo negotovost, ki obkroža vse take ocene korelacij, zlasti v obdobjih izjemnih okoliščin. Borznoposredniška družba mora ovrednotiti svoje predpostavke o korelacijah z uporabo ustreznih kvantitativnih in kvalitativnih tehnik.
(5) Sistem merjenja operativnega tveganja mora biti notranje konsistenten. Sistem merjenja operativnega tveganja ne sme večkrat zajemati kvalitativnih ocen ali zavarovanj, priznanih na drugih področjih okvira kapitalske ustreznosti.
18. člen
(notranji podatki)
(1) Dolžina predhodnega opazovanega obdobja za merjenje operativnega tveganja mora znašati najmanj pet let. Ko borznoposredniška družba prvič preide na napredni pristop, je lahko dolžina predhodnega opazovanega obdobja tri leta.
(2) Borznoposredniška družba mora razporediti svoje pretekle notranje podatke o izgubi po poslovnih področjih, opredeljenih v četrtem odstavku 11. člena tega sklepa, in po različnih vrstah škodnih dogodkov. Vrste in opredelitve škodnih dogodkov so:
(a) "notranja goljufija" je dejanje, ki povzroči izgubo zaradi poneverbe, odtujitve lastnine ali izogibanja predpisom ali internim aktom borznoposredniške družbe ter v katerega je vpletena vsaj ena notranja oseba. Kot notranja oseba se za namene tega sklepa šteje vsaka oseba, ki na podlagi pogodbenega razmerja opravlja posamezne naloge za borznoposredniško družbo,
(b) "zunanja goljufija" je dejanje, ki povzroči izgubo zaradi poneverbe, odtujitve lastnine ali izogibanja predpisom in ki ga je povzročila tretja oseba. Kot tretja oseba se za namene tega sklepa šteje vsaka oseba, ki ni notranja oseba iz točke (a) tega člena,
(c) "ravnanje v zvezi z zaposlovanjem in varnostjo pri delu" je dejanje, ki povzroči izgubo zaradi neskladnosti s predpisi ali pogodbami, ki urejajo zaposlovanje, zdravje ali varnost pri delu ter zaradi izplačil odškodninskih zahtevkov v zvezi z osebnimi poškodbami. V opredelitev so vključena tudi dejanja prepovedane diskriminacije,
(d) "stranke, produkti in poslovna praksa" vključujejo dejanja, ki povzročijo izgubo zaradi nenamernega neizpolnjevanja ali malomarnega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti do določenih strank (vključno z neizpolnjevanjem zahtev v zvezi z zaupnostjo in ustreznostjo poslovanja) ter izgube iz naslova narave ali sestave produkta,
(e) "škoda na premičnem in nepremičnem premoženju" vključuje dejanja oziroma dogodke, ki povzročijo izgubo zaradi uničenja, poškodb ali izgube premičnega in nepremičnega premoženja zaradi naravnih nesreč in drugih dogodkov,
(f) "poslovne motnje in izpadi sistemov" vključujejo dejanja oziroma dogodke, ki povzročijo izgubo zaradi poslovnih motenj ali izpada sistemov,
(g) "izvedba, dostava in upravljanje procesov" vključujejo dejanja oziroma dogodke, ki povzročijo izgubo zaradi neuspele obdelave poslov ali upravljanja s postopki v razmerjih z nasprotnimi strankami in prodajalci.
(3) Borznoposredniška družba mora izdelati objektivne kriterije za razporejanje izgub iz operativnega tveganja po določenih poslovnih področjih in vrstah škodnih dogodkov. Izgube iz operativnega tveganja, ki so povezane s kreditnim tveganjem in so bile v preteklosti vključene v notranje zbirke podatkov o kreditnem tveganju, morajo biti evidentirane v zbirkah podatkov o operativnem tveganju in ločeno označene. Takšne izgube niso predmet kapitalske zahteve za operativno tveganje, dokler se za namene izračuna kapitalske zahteve obravnavajo v okviru kreditnega tveganja. Izgube iz operativnega tveganja, ki so povezane s tržnimi tveganji, se vključujejo v izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje.
(4) Notranji podatki o izgubah borznoposredniške družbe morajo biti celoviti v tem smislu, da zajemajo vse bistvene dejavnosti ter izpostavljenosti in geografske lokacije. Borznoposredniška družba mora biti sposobna utemeljiti, da katere koli izključene dejavnosti ali izpostavljenosti, posamezno in v kombinaciji, nimajo materialno pomembnega vpliva na celotne ocene operativnega tveganja. Prav tako mora borznoposredniška družba opredeliti ustrezne spodnje meje izgub za namen zbiranja podatkov o notranjih izgubah.
(5) Borznoposredniška družba mora zbirati tako podatke o bruto zneskih izgube, o datumih dogodkov, morebitnih povračilih od bruto zneskov izgube kot določene opisne informacije o dejavnikih ali vzrokih škodnega dogodka. Bruto izguba je znesek prvotne izgube brez upoštevanja kakršnih koli povračil iz naslova pripadajočega dogodka.
(6) Borznoposredniška družba mora izdelati natančne kriterije za razporejanje podatkov o izgubi iz naslova dogodka v centralizirani funkciji ali dejavnosti, ko vpliva izguba na več kot eno poslovno področje oziroma ko nastane iz naslova več povezanih dogodkov skozi čas.
(7) Borznoposredniška družba mora imeti dokumentirane postopke za ocenjevanje ustreznosti preteklih podatkov o izgubi vključno s situacijami, pri katerih se lahko uporabijo popravki teh podatkov zaradi spremenjenih pogojev za nastanek škode iz naslova operativnega tveganja. Določeno mora biti tudi, do katerega obsega se lahko zadevni popravki uporabijo in kdo je pooblaščen za sprejemanje takih odločitev.
19. člen
(zunanji podatki)
Borznoposredniška družba mora pri merjenju operativnega tveganja uporabljati ustrezne zunanje podatke, zlasti če je utemeljeno pričakovati, da je izpostavljena sicer ne tako pogostim, vendar potencialno velikim izgubam. Borznoposredniška družba mora imeti sistematičen proces za določanje situacij, za katere je treba v sistemu merjenja operativnega tveganja uporabljati zunanje podatke in metodologije za uporabo teh podatkov. Pogoji in prakse za uporabo zunanjih podatkov se morajo redno preverjati, prav tako pa morajo biti tudi dokumentirani in predmet rednih ter neodvisnih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije in/ali zunanja revizijska družba.
20. člen
(analiza scenarijev)
Borznoposredniška družba mora uporabljati analize scenarijev na podlagi strokovnih mnenj v povezavi z zunanjimi podatki z namenom ovrednotenja svoje izpostavljenosti do zelo resnih dogodkov. Te ocene je treba zaradi zagotavljanja njihove utemeljenosti v ustreznih časovnih presledkih ponovno oceniti na podlagi primerjave s preteklimi podatki o dejanski izgubi.
21. člen
(dejavniki poslovnega okolja in dejavniki sistema notranjih kontrol)
(1) Sistem merjenja operativnega tveganja mora na ravni celotne borznoposredniške družbe zajeti ključne dejavnike poslovnega okolja in dejavnike sistema notranjih kontrol, ki lahko spremenijo profil operativne tveganosti.
(2) Borznoposredniška družba mora biti sposobna upravičiti izbiro vsakega dejavnika iz prvega odstavka tega člena v tem smislu, da je ta pomemben nosilec tveganja, in sicer na podlagi izkušenj in ocene strokovnjakov zadevnih poslovnih področij.
(3) Borznoposredniška družba mora dobro utemeljiti odzivnost ocen tveganja na spremembe dejavnikov ter relativno utež različnih dejavnikov. Poleg zaznavanja sprememb tveganja zaradi izboljšav sistema notranjih kontrol mora okvir zajeti tudi potencialna povečanja tveganja zaradi večje kompleksnosti dejavnosti ali povečanega obsega poslovanja.
(4) Borznoposredniška družba mora imeti ustrezno dokumentirano metodologijo zajemanja dejavnikov poslovnega okolja in sistema notranjih kontrol, ki je predmet neodvisnega pregleda s strani službe notranje revizije. To metodologijo in rezultate je treba v ustreznih časovnih presledkih ponovno oceniti na podlagi primerjave s preteklimi podatki o notranji izgubi in ustreznimi zunanjimi podatki.
2.5.3. Učinek zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem na izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
22. člen
(upoštevanje učinkov zavarovalne police)
(1) Borznoposredniška družba lahko pod pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter 23. člena tega sklepa pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje na podlagi naprednega pristopa upošteva učinke zavarovalne police.
(2) Zavarovalnica, ki je izdala zavarovalno polico borznoposredniški družbi, ima dovoljenje pristojnega nadzornega organa za izvajanje zavarovalnih ali pozavarovalnih dejavnosti in bonitetno oceno primerne zunanje bonitetne institucije, ki po pravilih za tehtanje izpostavljenosti do institucij po standardiziranem pristopu za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3.
(3) Zavarovalna polica in politika borznoposredniške družbe za uporabo zavarovalnih polic morata izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) zavarovalna polica mora imeti začetno obdobje veljavnosti najmanj eno leto. Za police s preostalim obdobjem veljavnosti, krajšim od enega leta, mora borznoposredniška družba opraviti proporcionalne odbitke pri vrednotenju, ki odražajo iztekajoče se preostalo obdobje veljavnosti police. Zavarovalna polica s preostalim obdobjem veljavnosti 90 dni ali manj se ne sme upoštevati pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje,
(b) zavarovalna polica mora imeti minimalni odpovedni rok 90 dni,
(c) kritje po zavarovalni polici ne sme biti izključeno zaradi nadzorniških dejanj, stečaja ali likvidacije. Ta določila se ne nanašajo na dogodke, ki so se pojavili po uvedbi stečajnega ali likvidacijskega postopka v zvezi z borznoposredniško družbo, pod pogojem da v zavarovalni polici obstaja možnost izključitve kritja denarne kazni ali globe, ki so posledica dejanj pristojnih organov,
(d) pri izračunu učinka zavarovalne police je treba korektno upoštevati razmerje med zavarovalnim kritjem in dejansko verjetnostjo in obsegom izgube,
(e) kot zavarovalnica lahko nastopa samo oseba, ki ni povezana z borznoposredniško družbo. Če kot zavarovalnica nastopa oseba, ki je povezana z borznoposredniško družbo, je mogoče zavarovalno polico upoštevati le pod pogojem, da se pridobi pozavarovanje od zavarovalnice, ki ni povezana z borznoposredniško družbo,
(f) borznoposredniška družba mora imeti dobro utemeljeno in dokumentirano politiko uporabe zavarovalnih polic kot instrumentov za zavarovanje pred operativnim tveganjem,
(g) metodologija za priznavanje zavarovanja pred operativnim tveganjem z zavarovalno polico mora pri izračunu upoštevnega obsega zavarovanja upoštevati:
– preostalo obdobje veljavnosti police, če je to krajše od enega leta, kakor je navedeno v točki (a) tega odstavka,
– pogoje za preklic police, ki ima preostalo obdobje veljavnosti krajše od enega leta,
– neusklajenosti kritij zavarovalnih polic,
– negotovost plačil.
(4) Borznoposredniška družba lahko pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje po naprednem pristopu upošteva tudi drugo obliko zavarovanja pred operativnim tveganjem, če dokaže, da je z njeno pomočjo operativno tveganje znatno zmanjšano.
23. člen
(omejitev)
Zmanjšanje kapitalske zahteve za operativno tveganje zaradi priznanja učinkov zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem ne sme presegati 20% kapitalske zahteve za operativno tveganje pred priznanjem zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem.
2.5.4. Dovoljenje za uporabo naprednega pristopa
24. člen
(pogoji in dokumentacija za izdajo dovoljenja)
(1) Agencija izda dovoljenje za uporabo naprednega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, če borznoposredniška družba izpolnjuje kvalifikacijske kriterije iz pododdelka 2.5.2. tega sklepa.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena borznoposredniška družba dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) o splošnih informacijah,
(b) o izpolnjevanju kvalitativnih kvalifikacijskih kriterijev za napredni pristop,
(c) o izpolnjevanju kvantitativnih kvalifikacijskih kriterijev za napredni pristop,
(d) o uporabi zavarovalne police ali druge oblike zavarovanja pred operativnim tveganjem,
(e) o samooceni, ki potrjuje skladnost borznoposredniške družbe s kvalifikacijskimi kriteriji za napredni pristop.
(3) Borznoposredniška družba mora pogoje iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati neprekinjeno vseskozi od datuma izdaje dovoljenja Agencije za uporabo naprednega pristopa.
(4) Določila prvega do tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar nameravajo uporabljati napredni pristop v investicijski skupini EU nadrejeno investicijsko podjetje in njegove podrejene institucije ali investicijsko podjetje in druge institucije, ki so podrejene EU nadrejenemu finančnemu holdingu in na podlagi 301. člena ZTFI v zvezi z 291. členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1) skupaj vložijo zahtevo za izdajo dovoljenja za uporabo naprednega pristopa.
(5) Zahteva za izdajo dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena mora poleg dokumentacije iz drugega odstavka tega člena vključevati tudi:
(a) opis in utemeljitev metodologije za morebitno porazdelitev kapitalske zahteve v investicijski skupini,
(b) pojasnilo ali kako so učinki razpršitve operativnega tveganja zajeti v sistemih merjenja operativnega tveganja v investicijski skupini.
(6) Agencija izda dovoljenje za uporabo naprednega pristopa EU nadrejenemu investicijskemu podjetju ali investicijskemu podjetju, ki ga obvladuje EU nadrejen finančni holding, na podlagi odločitve iz 301. člena ZTFI v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 291. člena ZBan-1. Pri tem v dovoljenju določi ali in v kolikšnem obsegu lahko to EU nadrejeno investicijsko podjetje z njemu podrejenimi institucijami ali to investicijsko podjetje z drugimi institucijami, ki so podrejene EU nadrejenemu finančnemu holdingu, skupaj izpolnjujejo kvalifikacijske kriterije iz pododdelka 2.5.2. tega sklepa.
(7) Agencija izda dovoljenje za uporabo naprednega pristopa podrejeni borznoposredniški družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je vložila zahtevo za izdajo dovoljenja skupaj z EU nadrejenim investicijskim podjetjem ali investicijskim podjetjem, ki je podrejeno EU finančnemu holdingu, na podlagi odločitve iz 301. člena ZTFI v zvezi s tretjim, četrtim in šestim odstavkom 291. člena ZBan-1.
25. člen
(odvzem dovoljenja)
(1) Agencija odvzame borznoposredniški družbi dovoljenje za uporabo naprednega pristopa:
(a) če ravna v nasprotju z odredbo ali odredbo z dodatnimi ukrepi, s katero ji je bila naložena odprava kršitev pri izpolnjevanju pogojev iz pododdelka 2.5.2. tega sklepa,
(b) če huje krši pogoje iz pododelka 2.5.2. tega sklepa.
(2) Agencija odvzame borznoposredniški družbi dovoljenje za uporabo naprednega pristopa tudi na podlagi odločitve o odvzemu dovoljenja za uporabo naprednega pristopa v investicijski skupini, pri čemer se smiselno upošteva 301. člen ZTFI v zvezi s tretjim, četrtim in šestim odstavkom 291. člena ZBan-1.
2.6. Kombinirana uporaba različnih pristopov za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje
26. člen
(splošno)
(1) Kombinirana uporaba različnih pristopov za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje pomeni, da borznoposredniška družba pri izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje sešteva delne kapitalske zahteve za operativno tveganje, izračunane po različnih pristopih (za posamezna poslovna področja in/ali podružnice).
(2) Kombinirana uporaba različnih pristopov za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje je dovoljena le, če borznoposredniška družba pridobi ustrezno dovoljenje Agencije.
(3) Praviloma je mogoča kombinacija naprednega in standardiziranega pristopa ali naprednega in enostavnega pristopa, izjemoma pa tudi standardiziranega in enostavnega pristopa.
2.6.1. Dovoljenje za kombinirano uporabo naprednega in standardiziranega pristopa ali naprednega in enostavnega pristopa
27. člen
(pogoji in dokumentacija za izdajo dovoljenja)
(1) Agencija izda dovoljenje za kombinirano uporabo naprednega in standardiziranega pristopa ali dovoljenje za uporabo naprednega in enostavnega pristopa, če sta izpolnjena naslednja dva pogoja:
(a) zajeta so vsa operativna tveganja borznoposredniške družbe. Uporabljena metodologija merjenja operativnega tveganja ustrezno zajema različne dejavnosti, geografske lokacije, vse osebe ali dele oseb ali druge, notranje določene primerne delitve,
(b) za dejavnosti borznoposredniške družbe, za katere se uporablja napredni pristop, morajo biti izpolnjeni kvalifikacijski kriteriji iz pododdelka 2.5.2. tega sklepa, za dejavnosti, za katere se uporablja standardizirani pristop, pa morajo biti izpolnjeni kvalifikacijski kriteriji iz pododdelka 2.4.4. tega sklepa.
(2) Zaradi doseganja učinkovitega upravljanja z operativnim tveganjem mora borznoposredniška družba izpolnjevati še naslednja dva pogoja:
(a) pomemben delež operativnega tveganja borznoposredniške družbe je zajet z naprednim pristopom in/ali
(b) borznoposredniška družba se zaveže, da bo napredni pristop razširila na pomembni del svojega poslovanja v časovnem okviru, dogovorjenem z Agencijo.
(3) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena borznoposredniška družba dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) prikaz, kako so zajeta vsa operativna tveganja borznoposredniške družbe, in prikaz, kako uporabljena metodologija merjenja operativnega tveganja zajema različne dejavnosti, geografske lokacije ali druge, notranje določene primerne delitve,
(b) prikaz dejavnosti, za katere se uporablja napredni pristop in kako so pri teh dejavnostih izpolnjeni kvalifikacijski kriteriji iz pododdelka 2.5.2. tega sklepa.
28. člen
(odvzem dovoljenja)
Agencija odvzame dovoljenje za kombinirano uporabo naprednega in standardiziranega pristopa ali naprednega in enostavnega pristopa:
(a) če borznoposredniška družba ravna v nasprotju z odredbo ali odredbo z dodatnimi ukrepi, s katero ji je bila naložena odprava kršitev pri izpolnjevanju pogojev iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega sklepa,
(b) če borznoposredniška družba huje krši pogoje iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega sklepa.
2.6.2. Dovoljenje za kombinirano uporabo standardiziranega in enostavnega pristopa
29. člen
(pogoji in dokumentacija za izdajo dovoljenja)
(1) Agencija izda dovoljenje za kombinirano uporabo standardiziranega in enostavnega pristopa samo v izjemnih okoliščinah, kot je na primer nedavni prevzem nove dejavnosti in/ali družbe, ki zahteva prehodno obdobje za uvedbo standardiziranega pristopa. V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za kombinirano uporabo standardiziranega ali enostavnega pristopa Agencija določi tudi rok, v katerem mora borznoposredniška družba uvesti standardizirani pristop za vsa poslovna področja in/ali podružnice.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena borznoposredniška družba dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:
(a) dokazilo o nastanku izjemnih okoliščin in njihov opis,
(b) časovni načrt uvedbe standardiziranega pristopa za vsa poslovna področja in/ali podružnice.
30. člen
(odvzem dovoljenja)
Agencija odvzame dovoljenje za kombinirano uporabo standardiziranega in enostavnega pristopa, če borznoposredniška družba ne uvede standardiziranega pristopa za vsa poslovna področja in/ali podružnice v časovnem okviru, določenem v dovoljenju Agencije za kombinirano uporabo standardiziranega in enostavnega pristopa.
3. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
31. člen
(poslovno področje "Trgovanje in prodaja na veliko")
Borznoposredniška družba, ki uporablja standardizirani pristop za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje in pri kateri osnova za izračun kapitalske zahteve za poslovno področje "Trgovanje in prodaja na veliko" dosega vsaj 50% skupne vrednosti osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje za vsa poslovna področja, lahko do 31. decembra 2012 za zadevno poslovno področje uporabi 15%.
32. člen
(uporaba drugih predpisov)
Za poslovni leti 2004 in 2005 se pri izračunu vsote čistih obrestnih ter neobrestnih prihodkov namesto postavk iz prvega odstavka 7. člena tega sklepa uporabijo vsebinsko ustrezne postavke po uporabljenih računovodskih standardih ter sklepu o poslovnih knjigah.
33. člen
(uveljavitev in začetek uporabe sklepa)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2008.
Št. 264-1/24-32/2007
Ljubljana, dne 30. oktobra 2007
EVA 2007-1611-0167
Predsednik sveta
Agencije za trg vrednostnih papirjev
dr. Miha Juhart l.r.
