Na podlagi 1. točke 61. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

(1) Ta sklep določa podrobnejša pravila o ravnanjih članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic (v nadaljevanju: bank) pri opravljanju te funkcije v skladu s standardi ustrezne profesionalne skrbnosti.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a) nadrejena družba in podrejena družba v 25. členu,
(b) upravljanje s tveganji v 108. členu,
(c) operativno tveganje v 112. členu.
(2) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) "nadzorni svet" je nadzorni svet v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma so člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke;
(b) "uprava" je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke.

(1) Član uprave oziroma član nadzornega sveta mora s svojim zgledom in ravnanjem spodbujati ustrezno organizacijsko kulturo in pozitiven odnos zaposlenih do notranjega kontrolnega okolja, ki temeljita na visokih strokovnih standardih in etičnih vrednotah. Organizacijska kultura je ustrezna, če daje poštenemu in neoporečnemu izvajanju poslovnih dejavnosti najvišjo prioriteto.
(2) Strokovni standardi in etične vrednote iz prvega odstavka tega člena prispevajo zlasti k zmanjšanju operativnega tveganja in tveganja ugleda, kateremu banka je ali bi mu lahko bila izpostavljena. Uprava mora oblikovati politike za doseganje strokovnih standardov in etičnih vrednot, ki vključujejo pristop h korupciji, trgovanju za svoj račun ter drugim kaznivim, neetičnim in spornim pojavom v aktivnostih bančnega poslovanja.
(3) Uprava mora pri oblikovanju politik iz drugega odstavka tega člena sodelovati z nadzornim svetom, ki te politike obravnava in poda soglasje k njim.
(4) Uprava mora odobriti politike iz drugega odstavka tega člena ter obveščati nadzorni svet o njihovi implementaciji in izvajanju.

(1) Član uprave mora od trenutka nastopa svoje funkcije ravnati s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke. Ravnanje je ustrezno, če član uprave deluje v skladu s cilji, strategijami in politikami banke v najboljšem interesu banke. Pri tem mora zlasti upoštevati vpliv svojega delovanja na:
(a) preudarno vodenje banke, ki mora biti skladno z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi,
(b) zaščito interesov vlagateljev,
(c) obveznosti banke do delničarjev, zahteve in pričakovanja nadzornika ter zaščito javnih koristi.
(2) Član nadzornega sveta mora od trenutka nastopa svoje funkcije ravnati s profesionalno skrbnostjo stroke nadzora nad upravljanjem banke. Ravnanje je ustrezno, če član nadzornega sveta razume in izvaja svojo vlogo nadzora nad delovanjem uprave in poslovanjem banke na podlagi poznavanja in razumevanja poslovne strategije in profila tveganosti banke ter njenega sistema upravljanja. Pri tem mora zlasti upoštevati pomen:
(a) razvoja in vzdrževanja ustrezne ravni strokovnega poznavanja banke in je sorazmerna z njeno rastjo in razvitostjo,
(b) spodbujanja varnosti in trdnosti banke ter razumevanja veljavne zakonodaje in drugih predpisov,
(c) izogibanja potencialnim nasprotjem interesov pri svojem delovanju in odločanju.
(3) Član nadzornega sveta, ki mu je zaradi kakršnih koli razlogov onemogočeno opravljanje funkcije (npr. nasprotje interesov, izvajanje pritiskov proti njegovemu neodvisnemu odločanju, dolgotrajna pasivnost in neukrepanje preostalih članov nadzornega sveta) in je izkoristil vse mehanizme, ki jih omogočajo veljavna zakonodaja in drugi predpisi, bi moral s funkcije odstopiti in pojasniti razloge za svoj odstop.

(1) Uprava in nadzorni svet morata tesno sodelovati v najboljšem interesu banke. Uprava je odgovorna, da je razdelitev odgovornosti med upravo in nadzornim svetom natančno določena in da je način njunega sodelovanja natančno opredeljen.
(2) Odgovornosti članov uprave in članov nadzornega sveta iz prvega odstavka tega člena vključujejo odgovornosti za oblikovanje:
(a) poslovnih ciljev banke,
(b) strategij o prevzemanju tveganj in upravljanju s tveganji,
(c) ciljev glede profila tveganosti in
(d) usmeritev glede politik za doseganje teh ciljev.
Te rešitve bistveno vplivajo na preudarno vodenje banke, zato se mora o njih odločati na ravni uprave in nadzornega sveta.
(3) Sodelovanje med upravo in nadzornim svetom iz prvega odstavka tega člena vključuje sodelovanje pri oblikovanju ciljev, strategij in politik iz drugega odstavka tega člena, pri čemer mora:
(a) nadzorni svet te cilje, strategije in politike obravnavati in podati soglasje k njim,
(b) uprava te cilje, strategije in politike odobriti ter obveščati nadzorni svet o njihovi implementaciji in izvajanju.
Pri sprejemanju najpomembnejših odločitev za banko, ki bi lahko pomembno vplivale na poslovno, finančno ali pravno stanje družbe, si morata uprava in nadzorni svet prizadevati doseči soglasje.
(4) Odgovornosti uprave in nadzornega sveta iz drugega odstavka tega člena morajo biti dokumentirane. Dokumentacija mora vključevati:
(a) najpomembnejše dolžnosti članov uprave in članov nadzornega sveta v zvezi z izpolnjevanjem odgovornosti iz drugega odstavka tega člena, s pripadajočimi delovnimi postopki,
(b) zapisnike sej uprave in nadzornega sveta,
(c) drugo pomembnejšo dokumentacijo, na podlagi katere lahko Banka Slovenije oceni delovanje članov uprave in članov nadzornega sveta banke.
(5) Če ima banka položaj podrejene družbe, mora iz dokumentacije iz četrtega odstavka tega člena jasno izhajati, da sta uprava in nadzorni svet podrejene družbe odgovorna za ustrezno upoštevanje ciljev, strategij in politik nadrejene družbe. Nadzorni svet mora v okviru teh odgovornosti zlasti nadzirati, da ti cilji, strategije in politike niso v nasprotju z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi.
(6) Če ima banka položaj nadrejene družbe, mora dokumentacija iz četrtega odstavka tega člena vključevati odgovornost nadzornega sveta nadrejene banke za obravnavo in podajanje soglasja k splošnim ciljem, strategijam in politikam bančne skupine ter njenih podrejenih družb, vključno s podajanjem soglasja k taki postavitvi strukture upravljanja podrejenih družb, ki kar najbolj omogoča učinkovit sistem nadzora nad skupino kot celoto.

(1) Član uprave oziroma član nadzornega sveta mora imeti potrebno znanje in izkušnje za izvajanje svoje funkcije in mora biti sposoben samostojno presojati ter sprejemati odločitve v najboljšem interesu banke, ne glede na svoje obveznosti do delničarjev, uprave, javnosti ali drugih oseb. Pri tem mora upoštevati vse razpoložljive informacije in druge primerne dejavnike, ki lahko vplivajo na te odločitve.
(2) Član uprave oziroma član nadzornega sveta si mora v vseh okoliščinah prizadevati za neodvisno sprejemanje odločitev in na tej podlagi presojati morebitna mnenja ali navodila tistih, ki so ga izvolili, predlagali oziroma imenovali. Te okoliščine vključujejo tudi morebitna mnenja ali navodila uprave in/ali nadzornega sveta nadrejene družbe članu uprave in/ali članu nadzornega sveta podrejene banke, glede izvajanja in implementacije poslovnih ciljev, profila tveganosti, strategij in politik banke.
(3) Ne glede na določilo o neodvisnem sprejemanju odločitev iz drugega odstavka tega člena mora član uprave popolno, izčrpno, natančno in sproti obveščati predsednika uprave o vseh pomembnejših dogajanjih ter poteku posameznih poslov na področjih, za katera je pristojen.
(4) Če posamezni član uprave meni, da je večinska odločitev uprave glede določene problematike v nasprotju s cilji, strategijami in politikami banke in da krši dolžnosti iz prvega odstavka 66. člena ZBan-1, mora to nestrinjanje izraziti z zaznamkom in obrazložitvijo v zapisniku seje uprave.
(5) Član nadzornega sveta mora o pridobitvi mnenja ali navodila iz drugega odstavka tega člena obvestiti druge člane nadzornega sveta. Vsi člani nadzornega sveta morajo imeti enake pravice in obveznosti, ne glede na to, kdo jih je izvolil, predlagal oziroma imenoval.
6) Če posamezni član nadzornega sveta meni, da je večinska odločitev nadzornega sveta v nasprotju s poslovnimi cilji banke in cilji banke glede upravljanja s tveganji in da krši dolžnosti iz prvega odstavka 74. člena ZBan-1, mora to nestrinjanje izraziti z zaznamkom in z obrazložitvijo v zapisniku seje nadzornega sveta.

(1) Član uprave mora pri svojem delovanju in odločanju upoštevati predvsem interese banke, jim podrediti morebitne drugačne osebne interese in ne sme izkoriščati poslovnih priložnosti banke za svoj račun. O kakršnem koli nasprotju interesov, ki nastopi ali bi lahko nastopilo pri izvrševanju ali v zvezi z izvrševanjem njegove funkcije, mora član uprave nemudoma obvestiti druge člane uprave in nadzorni svet.
(2) Član nadzornega sveta mora pri svojem delovanju in odločanju upoštevati predvsem cilje banke ter jim podrediti morebitne drugačne osebne ali posamične interese delničarjev, uprave, javnosti ali drugih oseb. O kakršnem koli nasprotju interesov, ki nastopi ali bi lahko nastopilo pri izvrševanju ali v zvezi z izvrševanjem njegove funkcije, mora član nadzornega sveta nemudoma obvestiti druge člane nadzornega sveta.
(3) Član nadzornega sveta ne sme biti odvisen od banke, kar pomeni, da njegove ekonomske, osebne ali druge povezave z banko ali njeno upravo ne vplivajo na njegovo nepristransko, strokovno, objektivno, pošteno in celovito osebno presojo pri izvajanju funkcije člana nadzornega sveta. O vsaki povezavi iz prejšnjega stavka je član nadzornega sveta dolžan nemudoma obvestiti druge člane nadzornega sveta. Velja neizpodbitna domneva, da je član nadzornega sveta od banke odvisen, če neto izpostavljenost banke in oseb, ki so z banko v položaju tesne povezanosti do tega člana nadzornega sveta, presega 100.000 eurov.

(1) Plačila, povračila in druge ugodnosti za člane uprave in člane nadzornega sveta morajo biti določena na način, ki ne spodbuja dopuščanja škodljivega prevzemanja tveganj zaradi, na primer, maksimiziranja kratkoročnih poslovnih rezultatov.
(2) Plačila, povračila in druge ugodnosti članov uprave mora določiti nadzorni svet na podlagi vnaprej določenih kriterijev, ki vključujejo najmanj:
(a) obseg nalog posameznega člana uprave,
(b) uspešnost posameznega člana uprave,
(c) velikost banke in njen finančni položaj,
(d) zahtevnost vodenja banke glede na njeno poslovno in organizacijsko razvitost,
(e) splošne gospodarske razmere, v katerih posluje banka,
(f) uspešnost poslovanja banke,
(g) izpolnjevanje strateških in letnih načrtov.
(3) Član uprave ali nadzornega sveta je dolžan odkloniti plačilo, povračilo ali drugo ugodnost v primerih iz prvega odstavka tega člena.
(4) Član nadzornega sveta je dolžan odkloniti tudi plačilo zavarovanja osebne odgovornosti s strani banke, razen za tisti del škode, ki presega njegovo premoženje in, ki banki brez zavarovanja ne bo mogel biti povrnjen.

(1) Predsednik nadzornega sveta mora zagotoviti, da se bo nadzorni svet sestajal najmanj enkrat v četrtletju. Če predsednik nadzornega sveta tega ne zagotovi, morajo sejo sklicati drugi člani nadzornega sveta v skladu z 260. členom ZGD-1.
(2) Predsednik nadzornega sveta mora vzdrževati redne stike s predsednikom uprave, zahtevati od njega pojasnila o pomembnih poslovnih dogodkih, za katere izve, in o tveganjih, katerim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena iz naslova teh dogodkov ter po potrebi sklicati izredno sejo nadzornega sveta.

(1) Učinkovitost dela nadzornega sveta je zelo odvisna od njegove obveščenosti in dostopa do pomembnih informacij. Za pravočasno in celovito obveščenost nadzornega sveta sta odgovorna uprava in nadzorni svet. Uprava mora redno, pravočasno in izčrpno obveščati nadzorni svet o pomembnih zadevah, ki se nanašajo na poslovanje banke, profil tveganosti, strategije in politike banke ter na odstopanja od sprejetih ciljev. Nadzorni svet je upravičen in dolžan od uprave zahtevati dodatna pojasnila in poročila o morebitnih nejasnostih v zvezi s poslovanjem banke in njenih podrejenih družb.
(2) Predsednik nadzornega sveta mora usklajevati delo nadzornega sveta in voditi seje. Druge člane nadzornega sveta mora spodbujati k učinkovitemu in aktivnemu opravljanju funkcije, člani nadzornega sveta pa morajo skrbeti, da imajo dovolj časa za opravljanje svojega mandata in so se dolžni po potrebi vseskozi v svojem mandatu izobraževati in izpopolnjevati na področjih, ki so pomembna za kakovostno in učinkovito izvrševanje njihovih nalog. Predsednik nadzornega sveta mora s predsednikom uprave sprejeti načrt o usposabljanju članov nadzornega sveta in uvajanju novih članov.
(3) Nadzorni svet mora enkrat letno oceniti delo nadzornega sveta kot celote ter njegovih posameznih članov in določiti morebitne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti (sestava, izobraževanje, dinamika in udeležba na sejah, informiranje in priprava na seje ipd.).

(1) Nadzorni svet mora enkrat letno poročati skupščini delničarjev v obliki pisnega poročila, ki natančno in verodostojno prikaže aktivnosti nadzornega sveta med letom.
(2) V pisnem poročilu iz prejšnjega odstavka je treba izčrpno opisati zlasti:
(a) nadzorovanje dela uprave in poslovanje banke,
(b) sodelovanje z upravo in pooblaščenim revizorjem,
(c) notranjo organiziranost nadzornega sveta,
(d) sestavo nadzornega sveta z vidika neodvisnosti njegovih članov,
(e) morebitno nasprotje interesov in način njegovega reševanja,
(f) rezultate samoocenjevanja dela nadzornega sveta, vključno z opisom njegovega vpliva na njegovo delo,
(g) katerih sej se posamezni član nadzornega sveta ni udeležil,
(h) izvajanje drugih nalog, določenih s predpisi.

(1) Pri imenovanju in odpoklicu članov uprave si mora nadzorni svet s skrbno in pravočasno izbiro kandidatov prizadevati za kontinuiteto dela uprave.
(2) Pri izbiri članov uprave mora sodelovati tudi uprava, predsednik nadzornega sveta pa mora upravo oziroma njenega predsednika pozvati, da predlaga primerne kandidate najmanj eno leto pred iztekom mandata, razen v primeru odpoklica iz ekonomsko-poslovnih razlogov ali iz krivdnih razlogov.
(3) Izbiro kandidatov mora nadzorni svet opraviti na podlagi vnaprej določenih kriterijev.

(1) Nadzorni svet mora skrbno izbirati kandidate za nove člane nadzornega sveta. Pred tem mora pridobiti soglasje kandidatov o njihovi kandidaturi.
(2) Nadzorni svet mora pri izbiri kandidatov za nove člane nadzornega sveta upoštevati vnaprej določene kriterije glede:
(a) ustrezne strokovne usposobljenosti in lastnosti ter izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov banke in drugih pogojev iz 72. člena ZBan-1,
(b) potencialnih nasprotij interesov iz 71. člena ZBan-1 in 273. člena ZGD-1,
(c) medsebojnega dopolnjevanja znanj, izkušenj in sposobnosti z drugimi člani nadzornega sveta,
(d) poslovne etičnosti in osebne integritete,
(e) časovne razpoložljivosti kandidatov.
(3) Odločitev nadzornega sveta mora temeljiti na ustreznih listinah in drugih dokazilih, ki potrjujejo izpolnjevanje kriterijev iz drugega odstavka tega člena.
(4) Nadzorni svet mora pred odločanjem o izvolitvi članov nadzornega sveta skupščini ustrezno predstaviti kandidate in razkriti vsa morebitna nasprotja interesov.

(1) Če nadzorni svet za pripravo predlogov sklepov ter nadzor nad njihovim izvajanjem oblikuje posebne komisije (npr. revizijska komisija, komisija za imenovanje ipd.), te ne smejo odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti nadzornega sveta.
(2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednika imenuje nadzorni svet izmed svojih članov.
(3) Če nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo, mora biti vsaj en (zunanji) član imenovan izmed neodvisnih strokovnjakov z računovodskega ali finančnega področja. Poleg njih so za člane revizijske komisije lahko imenovani le člani nadzornega sveta. Nadzorni svet mora pred imenovanjem članov revizijske komisije preveriti, ali imajo vsi člani take strokovne in osebnostne lastnosti, ki jim zagotavljajo kakovostno in neodvisno delovanje, predvsem pa:
(a) neodvisnost od uprave,
(b) razpoložljiv čas za delo v komisiji,
(c) široko strokovno znanje iz financ, računovodstva in revidiranja,
(d) poznavanje poslovanja banke oziroma bančne skupine.

(1) Nadzorni svet daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke zlasti na podlagi presoje, ali poslovna politika omogoča izvajanje poslovne strategije banke, ki jo odobri uprava banke.
(2) Nadzorni svet mora pri presoji iz prvega odstavka tega člena zlasti upoštevati:
(a) ustreznost poslovnih ciljev in načrtov glede:
– pomembnih poslovnih dejavnosti,
– morebitnih predvidenih sprememb v poslovni strategiji banke,
(b) tveganja, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem posluje banka, glede na položaj v poslovnem ciklusu, v katerem je banka,
(c) pričakovana makroekonomska gibanja v domačem in mednarodnem okolju,
(d) konkurenčni položaj banke in možnosti za širitev tržnega deleža in/ali tržišča,
(e) vidik varnosti in izboljšave kakovosti poslovanja,
(f) razvojne vidike bančnih in finančnih storitev.

(1) Nadzorni svet daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta banke zlasti na podlagi presoje, ali je finančni načrt banke v skladu s poslovno strategijo in poslovno politiko banke.
(2) Nadzorni svet mora pri presoji iz prvega odstavka tega člena zlasti upoštevati:
(a) predvideno rast bilančne vsote,
(b) predvideno gibanje tržnega deleža banke po poslovnih področjih,
(c) stroškovno učinkovitost,
(d) predviden poslovni izid,
(e) predviden donos na kapital pred obdavčitvijo.

(1) Nadzorni svet daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol banke zlasti na podlagi presoje:
(a) ali sistem notranjih kontrol prispeva k skrbnemu in varnemu poslovanju banke,
(b) ali je sistem notranjih kontrol neodvisen od poslovnih področij, ki jih spremlja in kontrolira,
(c) ali obstajajo postopki za posredovanje pomembnih in upravičenih opozoril glede delovanja sistema in upravljanja, ki ga izvajajo zaposleni, članom nadzornega sveta in članom uprave banke.
(2) Nadzorni svet mora pri presoji iz točke (a) prvega odstavka tega člena zlasti upoštevati, ali sistem notranjih kontrol zagotavlja:
(a) učinkovito in pravilno izvajanje načrtovanih poslovnih dejavnosti,
(b) zanesljivost informacij o finančnem in operativnem poslovanju banke za notranjo in zunanjo uporabo,
(c) skladnost poslovanja banke z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi ter notranjimi odločitvami in postopki,
(d) jasnost, preglednost in dokumentiranost procesa sprejemanja odločitev v okviru sistema notranjih kontrol, ki omejuje in preprečuje nastanek nasprotij interesov,
(e) možnost neomejenega in neposrednega dostopa službe notranje revizije do katerega koli člana nadzornega sveta,
(f) prisotnost vodje posamezne funkcije sistema notranjih kontrol na sejah nadzornega sveta in sejah uprave, pri čemer je prisotnost na sejah ustrezna, če se jih vodja udeleži vsaj enkrat na leto,
(g) formalnost postopkov za spremljanje izpolnjevanja predlogov in priporočil službe notranje revizije.
(3) Nadzorni svet mora pri presoji iz točke (b) prvega odstavka tega člena zlasti upoštevati, ali sistem notranjih kontrol zagotavlja:
(a) funkcionalno ločenost zaposlenih, ki delujejo v okviru funkcij sistema notranjih kontrol, od poslovnih področij, ki jih morajo ti zaposleni po službeni dolžnosti spremljati in kontrolirati,
(b) organizacijsko ločenost posameznih funkcij sistema notranjih kontrol od poslovnih področij, ki jih mora ta funkcija spremljati in kontrolirati,
(c) neposrednost notranjega toka poročanja med vodjo posamezne funkcije sistema notranjih kontrol ter nadzornim svetom in upravo,
(d) da višina plačil, povračil in drugih ugodnosti zaposlenih, ki delujejo v okviru funkcij sistema notranjih kontrol, ni odvisna od uspešnosti poslovnih področij, ki jih ti zaposleni spremljajo in kontrolirajo.
(4) Nadzorni svet mora pri presoji iz točke (c) prvega odstavka tega člena zlasti upoštevati:
(a) stopnjo formalnosti in dokumentiranosti teh postopkov,
(b) stopnjo varovanja in zaščite zaposlenega,
(c) razpoložljivost navodil za izvajanje teh postopkov vsem zaposlenim v banki.

(1) Nadzorni svet daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela službe notranje revizije zlasti na podlagi presoje, ali je letni načrt dela službe notranje revizije zasnovan na podlagi profila tveganosti banke.
(2) Nadzorni svet mora pri presoji iz prvega odstavka tega člena zlasti upoštevati:
(a) ažurnost profila tveganosti, na kateri je zasnovan letni načrt dela službe notranje revizije v primerjavi s trenutno izpostavljenostjo banke tveganjem,
(b) primernost področij poslovanja, ki jih bo služba notranje revizije pregledala glede na njihovo izpostavljenost tveganjem,
(c) primernost vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih glede na njihovo izpostavljenost tveganjem.

(1) Nadzorni svet mora za namen skrbnega in preudarnega upravljanja banke redno spremljati in ocenjevati:
(a) profil tveganosti banke iz točke (a) tretjega odstavka 2. člena Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o upravljanju s tveganji),
(b) ustreznost strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji, ki jih mora banka vzpostaviti in uresničevati v skladu s 3. členom sklepa o upravljanju s tveganji,
(c) ustreznost organizacijskega ustroja, ki ga mora banka vzpostaviti in uresničevati v skladu s točko (a) 7. člena sklepa o upravljanju s tveganji,
(d) ustreznost poročanja banke, ki ga mora banka zagotavljati v skladu z 19. in 22. členom sklepa o upravljanju s tveganji.
(2) Nadzorni svet mora preveriti ocene ustreznosti sistema upravljanja vsaj enkrat na leto ter ob vsaki pomembni spremembi notranjih in zunanjih dejavnikov poslovanja banke, vključno s:
(a) spremembami v poslovni strategiji banke,
(b) spremembami v dosedanji izpostavljenosti tveganjem in/ali nastankom nove pomembne izpostavljenosti tveganjem,
(c) spremembami, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem posluje banka.

(1) Nadzorni svet mora redno spremljati in ocenjevati ustreznost profila tveganosti iz točke (a) prvega odstavka 19. člena tega sklepa.
(2) Pri spremljanju in ocenjevanju ustreznosti profila tveganosti iz prvega odstavka tega člena banke mora nadzorni svet presoditi zlasti:
(a) ali dokumentirane ocene ugotovljenih tveganj in drugih predpostavk omogočajo pregled nad profilom tveganosti banke,
(b) ali je profil tveganosti banke v skladu s strategijo banke za prevzemanje tveganj.
(3) Nadzorni svet mora pri presoji iz točke (a) drugega odstavka tega člena zlasti upoštevati popolnost dokumentacije o ocenah tveganj in drugih dejavnikih, ki določajo profil tveganosti banke.
(4) Nadzorni svet mora pri presoji iz točke (b) drugega odstavka tega člena zlasti upoštevati vpliv izvajanja poslovne strategije banke na doseganje želenega profila tveganosti banke.

(1) Nadzorni svet mora redno spremljati in ocenjevati ustreznost strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji iz točke (b) prvega odstavka 19. člena tega sklepa.
(2) Pri spremljanju in ocenjevanju strategij in politik iz prvega odstavka tega člena mora nadzorni svet presojati zlasti:
(a) ali strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji dejansko izražajo temeljni odnos banke do tveganj, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja, zaradi preprečevanja kakršnih koli nedoslednosti, nejasnosti in neuravnoteženosti pri njihovem upravljanju,
(b) ali so strategije prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji celovite ter sorazmerne z značilnostmi, obsegom in zapletenostjo poslov, ki jih opravlja banka,
(c) ali politike prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji omogočajo izvajanje strategij prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji.
(3) Nadzorni svet mora pri presoji iz točke (a) drugega odstavka tega člena zlasti upoštevati:
(a) cilje in splošna načela oziroma usmeritve za prevzemanje tveganj in upravljanje s tveganji,
(b) pristop k upravljanju posameznih tveganj,
(c) pristop k izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala,
(d) morebitne načrte glede pomembnih poslovnih dejavnosti in/ali spremembe v prihodnji poslovni strategiji banke.
(4) Nadzorni svet mora pri presoji iz točke (b) drugega odstavka tega člena zlasti upoštevati:
(a) pregled nad izpostavljenostjo banke tveganjem ter kakovostjo kontrolnega okolja,
(b) načrtovani pristop k izvajanju procesov upravljanja s tveganji pri tveganjih, ki jih banka opredeljuje za pomembna.
(5) Nadzorni svet mora pri presoji iz točke (c) drugega odstavka tega člena zlasti upoštevati:
(a) metodologijo banke za ocenjevanje sposobnosti prevzemanja tveganj,
(b) organizacijska pravila izvajanja procesa upravljanja s tveganji v banki,
(c) pravila ocenjevanja profila tveganosti banke ter metodologij za ugotavljanje in merjenje oziroma ocenjevanje tveganj,
(d) politiko uporabe zunanjih izvajalcev,
(e) pravila delovanja sistema notranjih kontrol,
(f) pravila izvajanja procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.

(1) Nadzorni svet mora redno spremljati in ocenjevati ustreznost organizacijskega ustroja banke iz točke (c) prvega odstavka 19. člena tega sklepa.
(2) Pri spremljanju in ocenjevanju ustreznosti organizacijskega ustroja banke iz prvega odstavka tega člena mora nadzorni svet presoditi zlasti:
(a) ali so razmerja glede odgovornosti ter razmejitve pristojnosti in nalog natančno opredeljena, pregledna in dosledna,
(b) ali zaposleni delujejo v skladu s politikami in postopki, ki zadevajo njihove pristojnosti in odgovornosti.
(3) Nadzorni svet mora pri presoji iz točke (a) drugega odstavka tega člena zlasti upoštevati:
(a) vpliv kakršnih koli nejasnosti ali nedoslednosti v razmerjih glede odgovornosti, ki bi lahko oslabile sposobnost nadzornega sveta in uprave za preudarno upravljanje banke,
(b) ustreznost pristojnosti in položajev zaposlenih, ki v okviru svojih odgovornosti prejemajo pomembne informacije, za delovanje in ukrepanje.
(4) Nadzorni svet mora pri presoji iz točke (b) prvega odstavka tega člena zlasti upoštevati informacije o pomembnih neskladnostih delovanja zaposlenih s politikami in postopki, ki zadevajo njihove pristojnosti in odgovornosti, ter pripadajočih vzrokih.

(1) Nadzorni svet mora redno spremljati in ocenjevati ustreznost poročanja iz točke (d) prvega odstavka 19. člena tega sklepa, vključno z ustreznostjo notranjih poročevalskih tokov.
(2) Pri spremljanju in ocenjevanju ustreznosti notranjih poročevalskih tokov iz prvega odstavka tega člena mora nadzorni svet presoditi zlasti, ali lahko izvaja nadzor nad delovanjem uprave, na podlagi poročil, ki jih prejema.
(3) Nadzorni svet mora pri presoji iz drugega odstavka tega člena zlasti upoštevati, ali vključujejo poročila, ki jih prejema nadzorni svet, tudi informacije o:
(a) izvajanju poslovne strategije in poslovne politike, vključno z informacijami o doseganju zastavljenih ciljev,
(b) o pomembnih neskladnostih delovanja banke z veljavno zakonodajo, standardi in kodeksi ter notranjimi akti, vključno z obrazložitvijo vzrokov za odstopanje.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.