Na podlagi drugega odstavka 27. člena in drugega odstavka 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta
Junija 1996 je bila sprejeta Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Podtabor–Naklo (Uradni list RS, št. 35/96 in 110/02 – ZUreP-1), februarja 2005 pa je bila zaradi preureditve priključka Podtabor sprejeta Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Podtabor–Naklo (Uradni list RS, št. 18/05), s katero sta se ukinili rampi na južni strani prvotne hitre ceste (zdaj avtocesta) in nadomestili z novo rampo v smeri Jesenice–Ljubelj.
Avtocestna baza Hrušica vzdržuje Karavanški predor in avtocestni odsek Hrušica–Vrba. Na gorenjskem kraku avtoceste sta edina nezgrajena odsek Vrba–Peračica, za katerega se pridobiva gradbeno dovoljenje, in odsek avtoceste Peračica–Podtabor, ki je v gradnji. Ko bosta zgrajena, bo treba postaviti izpostavo avtocestne baze Hrušica, ki bo vzdrževala avtocesto od Vrbe do cestninske postaje Torovo. Zdaj za odsek avtoceste Podtabor–Torovo skrbi avtocestna baza Ljubljana.
Avtocestne baze so potrebne za vzdrževanje in obnavljanje avtocest. Omogočati morajo stalno prevoznost in varnost ter vzdrževati vozišče, opremo, instalacije in naprave. Optimalna dolžina avtocestnega odseka, ki ga pokriva avtocestna baza, je približno 50 km, saj mora biti očiščen v dveh urah. Gradnja avtocestnih odsekov ter vzdrževalnih avtocestnih baz in njihovih izpostav naj bi bila zaradi varnosti in vzdrževanja avtocestnega sistema izvedena sočasno.
Ker sodi območje ukinjenih ramp priključka Podtabor na ureditveno območje lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Podtabor–Naklo (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt) in ker je zaradi svoje lege primerno za zgraditev izpostave avtocestne baze Hrušica, je minister za promet z dopisom št. 2644-3/2002/51-0032074 z dne 24. 1. 2006 dal pobudo za izdelavo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Podtabor–Naklo za izpostavo avtocestne baze Hrušica na območju ukinjenega priključka Podtabor. Pobuda ministra za promet je dokumentirana z ureditveno situacijo v merilu 1: 1000 in s pregledno situacijo v merilu 1: 5000. Navedeni situaciji je marca 2004 izdelal Inženiring IBT Ljubljana, d. d.
Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, je z dopisom št. 2644-3/2002/56-0032074 z dne 5. 4. 2006 in skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje (dopis št. 35409-76/2006 z dne 3. 4. 2006), iz katere izhaja, da ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje, dopolnilo pobudo in navedlo, da v okviru avtocestne baze ni predvidenih posegov, za katere je predpisana presoja vplivov na okolje, ter predlagalo skrajšani postopek, kakor to določa 34. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora). V dopolnitvi pobude je navedeno, da so avtocestne baze nujno potrebne za vzdrževanje in obnavljanje avtocest, saj mora biti odsek očiščen v dveh urah.
Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, je v dopolnitvi pobude z dopisom št. 2644-3/2002/60-0032074 z dne 28. 7. 2006 poslalo Ministrstvu za okolje in prostor gradivo »Izpostava avtocestne baze Hrušica, Preveritev in primerjava možnih lokacij umestitve v prostor, izpostave AC-baze Hrušica – Utemeljitev izbrane lokacije«, ki ga je v juniju 2006 izdelalo podjetje Domplan, d. d., Kranj (v nadaljnjem besedilu: utemeljitev izbrane lokacije). V zaključku gradiva je navedeno, da se je v postopku medsebojnega primerjanja treh predlaganih variant umestitve izpostave avtocestne baze Hrušica v prostor izkazalo, da je z vidika prometno-tehnične rešitve oziroma funkcionalne povezave edina možna lokacija v območju avtocestnega priključka Podtabor, ter da je navedena lokacija tudi najsprejemljivejša z vidika prostorskih in varstvenih kriterijev ter kriterijev komunalne opremljenosti in časovne izvedbe.
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-76/2006 z dne 3. 4. 2006 ugotovilo, da v postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
V obrazložitvi odločbe iz prejšnjega odstavka je navedeno:
– da za prostorsko ureditev ni treba izvesti presoje vplivov na okolje, ker se z njo ne bodo načrtovali okoljski posegi, za katere je treba izvesti tako presojo,
– da načrtovana prostorska ureditev ne leži na varovanih območjih ali posebnem varstvenem območju ter ne more pomembno vplivati na ta območja.
Ker je avtocestna baza nujno potrebna za vzdrževanje in obnavljanje avtocest, ker je z vidika prometno-tehnične rešitve oziroma funkcionalne povezave edina možna lokacija v območju avtocestnega priključka Podtabor in ker v postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje, hkrati pa se skladno z drugim odstavkom 34. člena Zakona o urejanju prostora spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta nanašajo na prostorsko načrtovanje posamičnih objektov, za katere ni predpisana obveznost presoje vplivov na okolje, in ne vpliva bistveno na kulturno dediščino ter na rabo sosednjih zemljišč ali objektov, se spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta pripravijo in sprejmejo po skrajšanem postopku.
Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05),
– Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).
 
II. Predmet in programska izhodišča sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Podtabor–Naklo za izpostavo avtocestne baze Hrušica (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta) je prostorska ureditev znotraj območja lokacijskega načrta, vezana na gradnjo izpostave avtocestne baze, ki zajema upravni stavbi, skladišča, silose, delavnico, avtopralnico, ploščad za pranje vozil, garaže, nadstrešnice, parkirišče osebnih vozil, čistilno napravo, asfaltni plato, dovozne ceste in komunalno ureditev območja.
Načrtovana prostorska ureditev zadeva območje občine Naklo.
 
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta
Pripravljavec sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Investitor načrtovane prostorske ureditve je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalka naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo cest zastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS).
Naročnik strokovnih podlag ter sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je DARS, ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz VI. točke tega programa priprave.
Izdelovalec sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.
 
IV. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se med pripravo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta sodelujejo pri dajanju smernic za načrtovanje (pogojev in usmeritev), strokovnih in geodetskih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Gorenjska,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
6. Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
11. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
12. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
13. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
14. Zavod za ribištvo Slovenije,
15. Zavod za gozdove Slovenije,
16. ELES, d. o. o., Ljubljana,
17. Elektro Gorenjska, d. d., Kranj,
18. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
19. občina Naklo in njene gospodarske javne službe.
Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, pripravljavec predloži vloge za pridobitev smernic za načrtovanje (pogojev in usmeritev), strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizacije oziroma nosilci javnih pooblastil, ki morajo v postopku priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, so:
1. Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana,
2. Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o.,
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode.
 
V. Način pridobitve strokovnih rešitev
Ker iz gradiva »Izpostava avtocestne baze Hrušica«, ki ga je v juniju 2006 izdelalo podjetje Domplan, d. d., izhaja, da je s prometno-tehničnega vidika oziroma glede funkcionalne povezave edina možna lokacija na območju avtocestnega priključka Podtabor, se strokovna rešitev prostorske ureditve v postopku priprave državnega lokacijskega načrta ne določi s primerjavo več variantnih rešitev.
Na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti načrtovalec potrdi in utemelji predlagano prostorsko ureditev.
Načrtovalec lahko predlaga optimizacijo predlagane prostorske ureditve.
Pripravljavec, ministrstvo, pristojno za promet, in DARS potrdijo predlog načrtovalca, za katerega izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela celovito urbanistično, krajinsko in arhitekturno ter gradbeno tehnično strokovno rešitev.
 
VI. Seznam potrebnih strokovnih in geodetskih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag ter sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vse drugo gradivo, pomembno za izdelavo naloge.
V postopku izdelave predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne in geodetske podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana tako, da vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi glede na obstoječo (ukinitev, preureditev obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih ter zaščite, prestavitve ali ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic za načrtovanje (pogojev in usmeritev) nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
– predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.
 
VII. Postopek in roki za pripravo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta
VII.1 Postopek priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta se vodi v skladu z drugim odstavkom 34. člena Zakona o urejanju prostora. Strokovne in geodetske podlage iz VI. točke tega programa priprave ter spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
Po določbah tretjega odstavka 34. člena Zakona o urejanju prostora se pri skrajšanem postopku ne uporabljajo določbe 6. in 8. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora, določbe prvega odstavka 29. člena Zakona o urejanju prostora, ki se nanašajo na roke in prostorsko konferenco iz 28. člena Zakona o urejanju prostora, določbe 30. člena ter določbe prvih odstavkov 31. in 33. člena Zakona o urejanju prostora.
VII.2 Priprava predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta:
1. Pridobitev smernic za načrtovanje (pogojev in usmeritev):
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic za načrtovanje (pogojev in usmeritev) (lega prostorske ureditve v širšem in ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– pripravljavec pridobi smernice za načrtovanje (pogoje in usmeritve) in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 ter podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice za načrtovanje (pogoje in usmeritve) v 15 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja;
– načrtovalec pregleda smernice za načrtovanje (pogoje in usmeritve) in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta:
– DARS na podlagi smernic za načrtovanje (pogojev in usmeritev) zagotovi izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz VI. točke tega programa priprave;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih in geodetskih podlag izdela predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta;
– pripravljavec zagotovi strokovni pregled/recenzijo posameznih strokovnih podlag ter predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta;
– pripravljavec seznani občino z javno razgrnitvijo predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta na sedežu pripravljavca in v občini;
– javna razgrnitev traja najmanj 15 dni;
– pripravljavec obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, na kateri je omogočen vpogled v predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta, ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– pripravljavec med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v občini, na katero se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– pripravljavec v sodelovanju z občino med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– pripravljavec v sodelovanju z DARS, ministrstvom, pristojnim za promet, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– pripravljavec s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani občino.
4. Izdelava dopolnjenega predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta:
– DARS zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic za načrtovanje (pogojev in usmeritev) ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– pripravljavec zagotovi pregled predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta;
– pripravljavec k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj:
– pripravljavec pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta s strani nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora izdajo mnenje v 15 dneh po prejemu vloge;
– pripravljavec med pridobivanjem mnenj zagotovi pregled dopolnjenega predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta;
– pripravljavec predloži DARS mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo zato, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta.
6. Sprejetje sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta:
– minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predloži usklajen dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejetje; sestavni del gradiva so stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.