Uradni list

Številka 100
Uradni list RS, št. 100/2006 z dne 29. 9. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 100/2006 z dne 29. 9. 2006

Kazalo

4263. Program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane, stran 10236.

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Glavni cilj nove avtocestne povezave na odseku Postojna/Divača–Jelšane je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju jugozahodne Slovenije ter njihovo povezanost z mednarodnimi povezavami ustreznega pomena. Nova avtocestna povezava je opredeljena tudi kot del omrežja daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena v okviru Jadransko–Jonske pobude.
Nova avtocestna povezava bo omogočala preusmeritev daljinskega cestnega prometa na obravnavanem območju na sodobno, varno in zmogljivo prometnico. S predlagano novo cestno povezavo bodo bistveno izboljšane prometne razmere na obstoječem omrežju državnih cest na obravnavanem območju, razbremenjene bodo obstoječe prometnice, izboljšana bo prometna varnost. Nova cestna povezava bo prevzela tudi vlogo obvoznic Pivke, Ilirske Bistrice in drugih naselij na tem območju.
Nova avtocestna povezava bo podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij v Sloveniji, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko-razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje vlog podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Izbor posameznih koridorjev in tras cestne povezave bo omogočal uravnotežene in enakomerno obremenjene prometne podsisteme, prednost pa bodo imele gospodarsko, družbeno, okoljsko in prostorsko najsmotrnejše in najučinkovitejše oblike prometa ter poteki koridorjev in tras.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-8/2005/2-0032074 z dne 31. 5. 2005 dal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane. Pobuda je dokumentirana z grafičnim prikazom koridorjev na območju med Postojno in Jelšanami v merilu 1: 100 000.
Pobuda ministra za promet je utemeljena z:
– Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05);
– Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).
 
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, povezane z gradnjo avtoceste, od obstoječe avtoceste A 1 na območju med Postojno in Divačo do mednarodnega mejnega prehoda Jelšane.
Predhodno izdelane študije so obravnavale več možnih koridorjev poteka trase avtoceste. Iz sklepov izhaja, da je primerna točka navezave nove prometnice na avtocesto A 1 na odseku med Divačo in Postojno ter končna točka nove avtocestne smeri pri Jelšanah, ki je določena z državnim lokacijskim načrtom za mednarodni mejni prehod Jelšane.
Glede na navedeno se v severnem delu proučuje potek cestne povezave v več koridorjih z navezavo na avtocesto A 1 pri Postojni, Razdrtem ali pri Divači, v južnem delu pa v koridorju med Pivko in Jelšanami.
Obstoječe prometno omrežje sestavljata zgrajeni avtocesti A 1 med Ljubljano in Koprom ter A 3 med Divačo in mejnim prehodom Fernetiči. Glavna cesta G 6, ki se v Postojni odcepi proti Jelšanam in poteka čez Ilirsko Bistrico, poleg regionalnega prometa prevzema tudi večino daljinskega prometa iz osrednje Slovenije proti Reki. Zaradi elementov obstoječe ceste so na njej omejitve za tovorni promet, ki zato poteka po glavni cesti G 7 čez Kozino. Cesta G 7 trenutno prevzema tudi večino daljinskega cestnega prometa v okviru Jadransko–Jonskega koridorja.
Vloga nove cestne povezave A 1–Jelšane je predvsem:
1. zagotovitev medsebojne povezanosti središč mednarodnega, državnega in regionalnega pomena na širšem območju jugozahodne Slovenije ter njihove povezanosti z mednarodnimi središči in povezavami ustreznega pomena;
2. zagotovitev daljinske cestne povezave v Jadransko–Jonskem koridorju in povezanosti tujih središč mednarodnega pomena čez ozemlje Slovenije;
3. navezava prometnih vozlišč mednarodnega in nacionalnega pomena na daljinsko cestno povezavo v okviru Jadransko–Jonskega koridorja;
4. navezava pomembnejših lokalnih središč obravnavanega območja na daljinske cestne povezave;
5. razbremenitev obeh sedanjih glavnih cest (G 6, Postojna–Jelšane, in G 7, Kozina–Starod), ki ne omogočata ustreznih voznih razmer za daljinski promet;
6. izboljšanje kakovosti in časa potovanj ter prometne varnosti.
Preučevani koridorji potekajo po območjih Občine Postojna, Občine Pivka, Občine Divača, Občine Hrpelje - Kozina in Občine Ilirska Bistrica.
Dne 18. 4. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Priporočila in usmeritve so na prostorski konferenci podali predstavniki občin Pivka, Postojna, Divača in Ilirska Bistrica ter predstavniki Krajevne skupnosti Rečica, Ilirska Bistrica, Zavoda za gozdove RS, Območne enote Postojna, Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Nova Gorica, in Društva za okolje, družbo, naravo in zdravje, Ljubljana.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta proučijo:
– potek trase med hribom Tabor in železnico, tako da se ohrani vas Kal,
– možnost navezave območja industrijsko-obrtne cone Neverka na avtocesto,
– potek trase skrajno vzhodno z navezavo na avtocesto A 1 pri Stari vasi,
– potek trase, ki ne razpolavlja Krajevne skupnosti Vreme (Vremska dolina),
– možnosti za ohranitev in razvoj letališča Divača,
– pogoji in zahteve za varovanje Unescove dediščine,
– ureditev dostopov do kmetijskih zemljišč, ki bodo prekinjeni s traso,
– omogočenje migracije divjih živali čez predvideno traso.
Druga priporočila ne vplivajo na vsebino tega programa priprave.
 
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP DP), ki naroči in zagotovi sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz prve, druge, tretje in pete alinee točke VI.1 tega programa priprave in za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS), ki naroči in zagotovi sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz četrte alinee točke VI.1 ter iz točk VI.2 in VI.3 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo in obnavljanjem avtocest zastopa DARS.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, morata izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP DP pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.
 
IV. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja;
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
3. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje;
4. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava;
5. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;
6. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo;
7. Javna agencija za železniški promet RS;
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami;
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje;
10. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo;
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;
12. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo;
13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
14. Zavod RS za varstvo narave;
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
16. Zavod za ribištvo Slovenije;
17. Zavod za gozdove Slovenije;
18. ELES, d. o. o.;
19. Elektro Primorska, d. d.;
20. Geoplin plinovodi, d. o. o.;
21. Občina Postojna in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture;
22. Občina Divača in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture;
23. Občina Pivka in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture;
24. Občina Hrpelje - Kozina in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture;
25. Občina Ilirska Bistrica in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture.
MOP DP pošlje ministrstvu, pristojnemu za kulturo, vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizacija oziroma nosilec javnih pooblastil, ki mora v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, je Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana.
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste;
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo;
4. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice;
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
MOP DP se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant ter celovite presoje vplivov na okolje da stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, in sicer na podlagi stališč in mnenj predvidoma:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Zavoda RS za varstvo narave,
3. Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za vode,
4. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
5. Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje se v postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta ter presoje vplivov na okolje odloči o okoljevarstvenem soglasju, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje, in sicer na podlagi mnenj o sprejemljivosti nameravanega posega predvidoma:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje,
3. Zavoda RS za varstvo narave,
4. Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami,
5. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
6. Ministrstva za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje se v postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.
 
V. Način pridobitve strokovnih rešitev
Načrtovalec za najustreznejši prostorski scenarij koridorja na podlagi izdelanih strokovnih podlag iz točke VI.1 tega programa priprave, ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti predlaga variantne poteke tras.
MOP DP, ministrstvo, pristojno za promet, in DARS potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnih ugotovitvah študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejši potek trase in da usmeritve za njeno optimizacijo pri izdelavi strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
 
VI. Seznam potrebnih strokovnih in geodetskih podlag ter način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge.
VI.1 Pred postopkom izdelave študije variant se izdela:
– analiza prostorskih učinkov, v kateri se ob analizi stanja in teženj v prostoru ter oceni tokov tovornega in potniškega prometa predlaga prostorske scenarije koridorjev;
– vrednotenje učinkov predlaganih prostorskih scenarijev koridorjev na razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij na mednarodni in nacionalni ravni skozi kazalnike povezanosti, vrednotenje učinkov na regionalni razvoj skozi kazalnike dostopnosti in primerjavo prostorskih učinkov glede na različne prostorske scenarije koridorjev;
– predlog ustreznega prostorskega scenarija koridorja na podlagi gradiv iz prve in druge alinee te točke;
– študija, v kateri se oceni tokove tovornega in potniškega prometa iz prve alinee te točke in v kateri se predlagane prostorske scenarije koridorjev iz prve alinee te točke ter koridorje, posredovane v pobudi, ovrednoti s prometno-ekonomskega vidika in predlaga ustrezni prostorski scenarij koridorja s prometno-ekonomskega vidika;
– sintezno gradivo, v katerem se na podlagi rezultatov študij iz tretje in četrte alinee te točke predlaga najustreznejši prostorski scenarij koridorja, za katerega se izdelajo idejne rešitve potekov tras, ki se presojajo in primerjajo v študiji variant.
VI.2 V postopku izdelave študije variant se uporabijo ali izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, ter problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja, za območje izbranega prostorskega scenarija koridorja;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, gradbeno-tehnični, prometno-ekonomski elaborat ter okoljsko poročilo;
– morebitne druge strokovne podlage, ki izhajajo iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.3 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih sestavin prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne ter okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih ter zaščite, prestavitve ali ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki izhajajo iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo.
Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.
 
VII. Postopek in roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Študija variant, strokovne podlage iz točke VI.2 in točke VI.3 tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2 V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35409-82/2005 z dne 15. 11. 2005 ugotovilo, da lahko državni lokacijski načrt pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
V fazi izdelave študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila, ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovanih območjih.
V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, oziroma presoja sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja ohranjanje narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in revizija poročila o vplivih na okolje, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje in revizije poročila o vplivih na okolje, ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovanih območjih.
VII.3 Predhodne študije
– MOP DP zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz prve, druge in tretje alinee točke VI.1 tega programa priprave;
– DARS zagotovi podatke – oceno tovornega in potniškega prometa za izdelavo strokovne podlage iz prve alinee točke VI.1 tega programa priprave;
– DARS zagotovi izdelavo strokovne podlage iz četrte alinee točke VI.1 tega programa priprave;
– MOP DP zagotovi izdelavo sinteznega gradiva iz pete alinee točke VI.1 tega programa priprave;
– MOP DP, ministrstvo, pristojno za promet, in DARS potrdijo predlagani prostorski scenarij koridorja;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi iz prejšnje alinee na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet, o predlogu najustreznejšega prostorskega scenarija koridorja odloči Vlada Republike Slovenije.
VII.4 Faza študije variant in celovite presoje vplivov na okolje
1. Pridobitev smernic za načrtovanje
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom za izbrani prostorski scenarij koridorja);
– MOP DP pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave in podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz točke IV.2 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja. Če v 30 dneh ni mogoče strokovno pripraviti naravovarstvenih smernic, se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira;
– DARS zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz prve in druge alinee točke VI.2 tega programa priprave;
– načrtovalec ob upoštevanju smernic in analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve in predlaga variante tras;
– MOP DP, ministrstvo, pristojno za promet, in DARS potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve in predlagan obseg variant tras.
2. Izdelava študije variant
– DARS zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz tretje alinee točke VI.2 tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– MOP DP zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila;
– po prejemu recenzije študije variant in revizije okoljskega poročila načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant ter predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP DP stališča ministrstva, pristojnega za promet, in DARS;
– MOP DP k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave; hkrati MOP DP predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, predlog najustreznejše variantne rešitve, okoljsko poročilo in revizijo okoljskega poročila, da v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah;
– MOP DP v času javne seznanitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu MOP DP, da se v zvezi s predlagano najustreznejšo variantno rešitvijo pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve
– DARS zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve, tako da pri tem smiselno upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz točke IV.3 tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference ter v čim večji meri upošteva mnenja in pripombe javnosti in nosilcev urejanja prostora iz točke IV.4 tega programa priprave, pri čemer mora obrazložiti način upoštevanja ali razloge za neupoštevanje;
– MOP DP pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve, da v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet, o variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije;
– s potrjenim predlogom najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, MOP DP seznani nosilce urejanja prostora iz točke IV.4 tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem dnevnem časopisu, ki pokriva celotno območje države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
VII.5 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje
1. Dopolnitev smernic za izbrano varianto
– DARS zagotovi gradivo za dopolnitev smernic za izbrano varianto (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– MOP DP pridobi dopolnitev smernic za izbrano varianto od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo smernice za izbrano varianto v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnitev smernic za izbrano varianto in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.3 točke tega programa priprave, vključno s poročilom o vplivih na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag, vključno s poročilom o vplivih na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– DARS zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
– MOP DP zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po prejemu pripomb MOP DP ter po prejemu revizije dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje, da pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju;
– MOP DP seznani zadevne občine z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje ter osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP DP obvesti javnost o dejstvu, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje in predložil zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, ter o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave, kjer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, na svetovnem spletu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP DP v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v občinah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– MOP DP v sodelovanju z zadevnimi občinami med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP DP v sodelovanju z DARS, ministrstvom, pristojnim za promet, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP DP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani zadevne občine.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta in poročila o vplivih na okolje po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni analizo smernic, jo konča ter priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– MOP DP zagotovi pregled predloga državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja
– MOP DP od nosilcev urejanja prostora iz točke IV.1 tega programa priprave pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP DP pošlje DARS mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP DP pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja nosilcev urejanja prostora iz točke IV.5 tega programa priprave, da na njihovi podlagi v roku treh mesecev od začetka postopka presoje vplivov na okolje po uradni dolžnosti odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, pošlje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-08-63/2005-MM
Ljubljana, dne 12. septembra 2006
EVA 2005-2511-0241
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor
 
Soglašam!
 
mag. Janez Božič l.r.
Minister
za promet

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti