Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Priprava državnega lokacijskega načrta za glavno cesto II. reda G2-108 Hrastnik-Zidani Most in deviacijo glavne ceste I. reda G1-5 Rimske Toplice-Zidani Most-Radeče (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) je potrebna zaradi vzdrževanja in ohranjanja obstoječega državnega cestnega omrežja ter odprave ozkega grla in rekonstrukcije odseka s ciljem povečati prometno prepustnost ter varnost prometa in vozne lastnosti ceste.
Osnovni cilj načrtovane ureditve je izboljšati prometno povezavo od Hrastnika do Zidanega Mostu, saj obstoječa glavna cesta G2-108 Hrastnik–Zidani Most na odseku 1186 zaradi neustreznih horizontalnih in vertikalnih elementov ceste, preozkega vozišča, prenizkih in preozkih podvozov ter nivojskih križanj z železnico predstavlja ozko grlo in ne zagotavlja nemotenega in varnega prometa.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj je prejel pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za gradnjo glavne ceste II. reda G2-108 Hrastnik-Zidani Most in deviacijo glavne ceste I. reda G1-5 Rimske Toplice-Zidani Most-Radeče. Pobuda ministra za promet je dokumentirana s pregledno situacijo variantnih potekov umestitev nove ceste v prostor po levi in desni strani reke Save.
Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto II. reda G2-108 Hrastnik-Zidani Most (odsek 1186) in deviacijo glavne ceste I. reda G1-5 Rimske Toplice-Zidani Most-Radeče (odsek 0330-del in 0331-del); so vse prostorske ureditve, vezane na gradnjo glavne ceste II. reda G2-108 Hrastnik-Zidani Most, na odseku 1186 od rekonstruiranega križišča pri mostu čez Savo v Hrastniku (desni breg) do deviacije glavne ceste G1-5 v dolžini približno 8,00 km in deviacijo glavne ceste I. reda G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče, na odseku 0330 od km 6,50 do km 6,75 in 0331, od km 0,00 do km 2,00 v skupni dolžini približno 2,25 km.
Pobuda ministra za promet je dokumentirana s tremi variantami poteka trase ceste G2-108 Hrastnik-Zidani Most v merilu 1: 50.000 in dopolnjena z idejno študijo Študija variantne cestne povezave med Hrastnikom, Zidanim Mostom in Radečami, ki jo je maja 2001 izdelalo podjetje IBT nizke gradnje Trbovlje, d. o. o., (št. projekta 7305/302).
Študija obravnava možnost poteka nove ceste na odseku Hrastnik-Zidani Most po desnem bregu Save, s predorom ali pod hribom, in po levem delu Save. Vse variantne rešitve imajo isti začetek na obstoječi G2-108 za rekonstruiranim križiščem pri mostu čez Savo v Hrastniku in se končajo na istem priključku na G1-5 v Zidanem Mostu. Glavna cesta G1-5 na območju Zidanega Mostu je obdelana kot njena deviacija z odcepom in priključevanjem na obstoječo cesto.
V okviru izdelave državnega lokacijskega načrta bodo v študiji variant ovrednotene in med seboj primerjane naslednje variantne rešitve:
– Varianta 1 po desnem bregu Save poteka s predorom – od obstoječega mostu čez Savo v Hrastniku do deviacije glavne ceste G1-5 v dolžini približno 8,00 km,
– Varianta 2 po desnem bregu Save poteka pod hribom – od obstoječega mostu čez Savo v Hrastniku do deviacije glavne ceste G1-5 v dolžini približno 8,00 km,
– Varianta 3 po levem bregu Save poteka v ozkem razpoložljivem koridorju med Savo in železniško progo.
Obravnavani del G1-5 na območju Zidani Most-Radeče, ki obsega del odseka Šmarjeta-Zidani Most in del odseka Zidani Most-Radeče, je obravnavan kot deviacija G1-5 Zidani Most-Radeče v dolžini približno 2,25 km.
Variante načrtovane ureditve potekajo po območju občin Hrastnik, Laško in Radeče (v nadaljnjem besedilu: zadevne občine).
Dne 30. maja 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora); sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči možnosti usklajenega načrtovanja ceste in železnice.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta, ter recenzij drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo in obnavljanjem glavnih in regionalnih cest zastopa Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga naročnik izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. Pripravljavec pred začetkom postopka javnih naročil za izbiro izdelovalca študije variant in načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Urad za varstvo okolja,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Urad za upravljanje z vodami,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Urad za meteorologijo
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
11. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
12. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
13. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
14. Zavod za ribištvo Slovenije,
15. Zavod za gozdove Slovenije,
16. DARS, d. d., Ljubljana,
17. ELES, d. o. o., Ljubljana,
18. Elektro Ljubljana, d. d., Ljubljana,
19. Elektro Celje, d. d., Celje,
20. Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
21. zadevne občine in njihove gospodarske javne službe.
Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, pripravljavec predloži vloge za pridobitev smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v vednost z vsemi prilogami.
IV.2 Organizaciji oziroma nosilca javnih pooblastil, ki morata v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelovati le s predložitvijo podatkov o lastnem omrežju, sta:
1. Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana,
2. Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., Koprska ulica 92, Ljubljana.
IV.3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant dajo stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve, so:
1. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
2. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
3. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Pripravljavec se v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve z vidika razvoja posameznega resorja.
IV.4 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave študije variant in celovite presoje vplivov na okolje da stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje na podlagi naslednjih mnenj:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
3. Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektor za vode,
4. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
5. Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje se v konkretnem postopku celovite presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati stališče k predlogu najustreznejše variantne rešitve in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
IV.5 Nosilec urejanja prostora, ki v postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje da mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega, je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja na podlagi naslednjih mnenj:
1. Ministrstva za zdravje,
2. Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
3. Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
4. Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje – Urada za upravljanje z vodami,
5. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
6. Ministrstva za kulturo.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja se v konkretnem postopku presoje vplivov na okolje odloči, kateri od nosilcev urejanja prostora mora dati mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega.

Načrtovalec lahko ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in njihove analize, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru in študije ranljivosti predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
Pripravljavec, ministrstvo, pristojno za promet, in naročnik potrdijo predlagani obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno-tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V sklepnih ugotovitvah študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev in da usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge:
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje in priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno-urbanistični, gradbeno-tehnični, prometno-ekonomski elaborat in okoljsko poročilo;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve ter ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih in zaščite, prestavitve ter ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov ter ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi med gradnjo;
– predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.

VII.1 Postopek priprave državnega lokacijskega načrta se vodi v skladu z Zakonom o urejanju prostora. Študija variant, strokovne podlage iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave in državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
VII.2 V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 354-09-182/2005 z dne 27. 6. 2005 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
V fazi izdelave študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave. Zagotovita se okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in revizijo okoljskega poročila ter predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja.
V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izvede presoja vplivov na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave. Zagotovita se poročilo o vplivih na okolje in revizija poročila o vplivih na okolje, ki morata biti izdelana v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino in način priprave poročila o vplivih na okolje ter revizijo poročila o vplivih na okolje in predpisi, ki določajo vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov v naravo na varovanih območjih.
VII.3 Faza študije variant in celovite presoje vplivov na okolje:
1. Pridobitev smernic za načrtovanje:
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev smernic (lega prostorske ureditve v širšem prostoru s tehničnim poročilom);
– pripravljavec pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke in podatke od organizacij oziroma nosilcev javnih pooblastil iz IV.2 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora predložijo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku pošljejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, se v primeru, da strokovna priprava naravovarstvenih smernic v 30 dneh ni možna, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in strokovne podlage urejanja prostora ter jih analizira.
2. Izdelava študije variant:
– naročnik zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke tega programa priprave, vključno z okoljskim poročilom;
– načrtovalec izdela študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve;
– pripravljavec zagotovi recenzijo študije variant in revizijo okoljskega poročila;
– potem ko pripravljavec predloži recenzije študije variant in revizije okoljskega poročila, načrtovalec dopolni študijo variant, predlog najustreznejše variantne rešitve in okoljsko poročilo;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant ter predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi pripravljavec stališča ministrstva, pristojnega za promet, in naročnika;
– pripravljavec k predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi stališče nosilcev urejanja prostora iz IV.3 točke tega programa priprave; hkrati pripravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, poleg predloga najustreznejše variantne rešitve tudi okoljsko poročilo in njegovo revizijo, da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja v 30 dneh oblikuje mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v največ 36 dneh pa mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga najustreznejše variantne rešitve.
3. Javna seznanitev in prostorska konferenca:
– minister, pristojen za prostor, po pridobljenem mnenju o ustreznosti okoljskega poročila s sklepom odredi javno seznanitev s predlogom najustreznejše variantne rešitve, okoljskim poročilom in njegovo revizijo na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občinah;
– pripravljavec v času javne seznanitve organizira javno obravnavo, ki mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve, in drugo prostorsko konferenco na sedežu pripravljavca z namenom, da se k predlagani najustreznejši variantni rešitvi pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi oziroma mnenja lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– javna seznanitev traja najmanj 30 dni.
4. Potrditev najustreznejše variantne rešitve:
– naročnik zagotovi dopolnitev študije variant in predloga najustreznejše variantne rešitve, tako da pri tem smiselno upošteva stališča nosilcev urejanja prostora iz IV.3 točke tega programa priprave, priporočila druge prostorske konference in kar najbolj mnenja in pripombe javnosti ter nosilcev urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave, pri čemer mora naročnik obrazložiti način upoštevanja in razloge za neupoštevanje;
– pripravljavec pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, dopolnjeno študijo variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve, da v 30 dneh izda sklep o potrditvi predloga najustreznejše variantne rešitve oziroma izdajo potrdila zavrne;
– po pridobljenem sklepu o potrditvi, na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet, o variantni rešitvi odloči Vlada Republike Slovenije;
– s potrjenim predlogom najustreznejše variantne rešitve, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, pripravljavec seznani nosilce urejanja prostora iz IV.4 točke tega programa priprave z obvestilom, javnost pa z javnim naznanilom v enem dnevnem časopisu, ki pokriva območje celotne države, na krajevno običajen način in na svetovnem spletu.
VII.4 Faza predloga državnega lokacijskega načrta in presoje vplivov na okolje:
1. Dopolnitev smernic k izbrani varianti:
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev dopolnjenih smernic k izbrani varianti (lega potrjene variantne rešitve prostorske ureditve v ožjem prostoru s tehničnim poročilom);
– pripravljavec pridobi potrebne dopolnitve smernic k izbrani varianti od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora, ki so za to zaprošeni, predložijo dopolnitve smernic k izbrani varianti v 30 dneh po prejemu vloge;
– načrtovalec pregleda dopolnjene smernice k izbrani varianti in jih analizira.
2. Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnik na podlagi usmeritev iz študije variant, smernic in njihovih dopolnitev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.2 točke tega programa priprave, vključno s poročilom o vplivih na okolje;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag, vključno s poročilom o vplivih na okolje, izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– naročnik zagotovi revizijo poročila o vplivih na okolje;
– pripravljavec zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po predložitvi pripomb od pripravljavca in po reviziji dopolnjenega poročila o vplivih na okolje dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, predlog državnega lokacijskega načrta, poročilo o vplivih na okolje in revizijo poročila o vplivih na okolje, da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja pripravi osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju;
– pripravljavec seznani zadevne občine z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
3. Javna razgrnitev in javne obravnave:
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje, mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje in osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju na sedežu pripravljavca ter v zadevnih občini/ah;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– pripravljavec obvesti javnost o dejstvu, da je za načrtovane ureditve treba izvesti presojo vplivov na okolje, o ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, o organu, ki bo izdal okoljevarstveno soglasje, posredoval zahtevane podatke o načrtovanih ureditvah, kraju in času javne razgrnitve ter javne obravnave, kjer je omogočen vpogled v predlog državnega lokacijskega načrta, v poročilo o vplivih na okolje in v revizijo poročila o vplivih na okolje ter o načinu dajanja mnenj in pripomb z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, v enem od dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, v svetovnem spletu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– pripravljavec med javno razgrnitvijo organizira javno obravnavo, ki mora biti v zadevni/-h občini/-ah, na katere se nanaša načrtovana prostorska ureditev;
– pripravljavec v sodelovanju z zadevno občino med javno razgrnitvijo in javno obravnavo evidentira vse pisne in ustne pripombe ter predloge organov, organizacij in posameznikov;
– pripravljavec v sodelovanju z naročnikom, ministrstvom, pristojnim za promet, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– pripravljavec s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, in pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov ter z odločitvijo seznani zadevne občine.
4. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta:
– naročnik zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjeni predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in konča analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– pripravljavec zagotovi pregled predloga državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
– naročnik zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
5. Pridobitev mnenj in okoljevarstvenega soglasja:
– pripravljavec pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta od nosilcev urejanja prostora iz IV.1 točke tega programa priprave;
– nosilci urejanja prostora dajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– pripravljavec predloži naročniku mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjeni predlog državnega lokacijskega načrta;
– pripravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, mnenja nosilcev urejanja prostora iz IV.5 točke tega programa, da na njihovi podlagi v roku treh mesecev od pridobitve gradiva iz šeste alinee točke VII.4.2. odloči o okoljevarstvenem soglasju;
– ministrstvo, pristojno za varstvo okolja na njihovi podlagi v sedmih dneh odloči o okoljevarstvenem soglasju.
6. Sprejetje državnega lokacijskega načrta:
– po pridobljenem pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predloži usklajen dopolnjeni predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejetje. Sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc in stališča do pripomb ter predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.