PRILOGA 1

    METODE VZORČENJA ZA URADNI NADZOR VSEBNOSTI BENZO-A-PIRENA V ŽIVILIH

    1. Namen in področje uporabe
    Vzorci, namenjeni za uradni nadzor nad vsebnostjo benzo-a-pirena v
živilih, se odvzamejo v skladu z metodami iz te priloge. Tako dobljeni
sestavljeni vzorci so reprezentativni vzorci lotov. Skladnost z mejnimi
vrednostmi, ki so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8.
marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih
(UL L št. 77 z dne 16. 3. 2001, z vsemi spremembami; v nadaljnjem
besedilu: Uredba 466/2001/ES), se ugotavlja na podlagi vrednosti,
določenih v laboratorijskih vzorcih.

    2. Opredelitev pojmov
    Lot: določljiva količina živila, dostavljena istočasno, za katero
vzorčevalec ve, da ima skupne značilnosti, kot so izvor, sorta, vrsta
pakiranja, pakirnica, pošiljatelj ali druge označbe.
    Sublot: določen del večjega lota za izvedbo metode vzorčenja na tem
določenem delu, vsak sublot mora biti fizično ločen in določljiv.
    Primarni vzorec: količina materiala, vzetega iz enega mesta v lotu ali
sublotu.
    Sestavljeni vzorec: sestavljena celota vseh primarnih vzorcev, vzetih
iz lota ali sublota.
    Laboratorijski vzorec: vzorec, namenjen za laboratorijski preskus.

    3. Splošne določbe

    3.1. Osebje
    Vzorčenje izvajata zdravstveni inšpektor oziroma uradni veterinar,
vsak v skladu s svojimi pristojnostmi.

    3.2. Material za vzorčenje
    Vsak lot, namenjen pregledu, je treba vzorčiti ločeno.

    3.3. Previdnostni ukrepi
    Med vzorčenjem in pripravo vzorcev je treba ravnati previdno, da bi se
izognili vsem spremembam, ki bi vplivale na vsebnost benzo-a-pirena,
motile analitsko določanje ali bi povzročile nereprezentativnost
sestavljenih vzorcev.

    3.4. Primarni vzorec
    Če je mogoče, se primarni vzorci jemljejo na različnih mestih,
razporejenih po celotnem lotu ali sublotu. O odstopanju od tega postopka
je treba poročati v zapisniku.

    3.5. Priprava sestavljenega vzorca
    Sestavljeni vzorec pripravimo tako, da združimo primarne vzorce.
Sestavljeni vzorec je homogeniziran v laboratoriju, razen če to ni
združljivo z izvajanjem točke 3.6. te priloge.

    3.6. Enakovredni laboratorijski vzorci
    Enakovredni laboratorijski vzorci za uradni nadzor, za potrebe
nosilcev dejavnosti za drugo mnenje in za postopke na sodišču se vzamejo
iz homogeniziranega sestavljenega vzorca.

    3.7. Pakiranje in prenos vzorcev
    Vsak vzorec zapremo v čisto inertno posodo, kjer je primerno zaščiten
pred onesnaženjem in proti poškodbam med prevozom. Potrebni so vsi
previdnostni ukrepi, da preprečimo kakršne koli spremembe v sestavi
vzorca, ki bi lahko nastale med prenosom ali hrambo.

    3.8. Pečatenje in označevanje vzorcev
    Vsak vzorec, vzet za uradni nadzor, se na mestu vzorčenja zapečati in
označi v skladu s postopkom izvajanja uradnega nadzora.
    O vsakem vzorčenju je treba napisati zapisnik, ki omogoča nedvoumno
prepoznavanje vsakega lota, navaja datum in mesto vzorčenja ter vse
dodatne informacije, ki bi lahko bile v pomoč analitiku.

    4. Načrti vzorčenja
    Uporabljena metoda vzorčenja zagotovi, da je sestavljeni vzorec
reprezentativen za nadzorovan lot.

    4.1. Število primarnih vzorcev
    V primeru olj, za katera se lahko sklepa na homogeno porazdelitev
benzo-a-pirena v danem lotu, zadostuje, da se vzamejo trije primarni
vzorci iz lota za oblikovanje sestavljenega vzorca. Navesti je treba sklic
na številko lota. Za oljčno olje in olje iz oljčnih tropin so dodatni
podatki o vzorčenju navedeni v Uredbi Komisije (ES) št. 1989/2003 z dne 6.
novembra 2003 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega
olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah (UL L št.
295 z dne 13. 11. 2003, str. 57).
    Za druge proizvode je najmanjše število primarnih vzorcev, vzetih iz
lota, navedeno v preglednici 1 te točke. Primarni vzorci so podobne mase,
najmanj 100 g vsak, ki se združijo v sestavljeni vzorec z maso najmanj 300
g (glej točko 3.5. te priloge).

    Preglednica 1: Najmanjše število primarnih vzorcev, vzetih iz lota
    +----------------+------------------------------+
    |Masa lota (v kg)|      Najmanjše število vzetih|
    |                |             primarnih vzorcev|
    +----------------+------------------------------+
    |< 50            |                             3|
    +----------------+------------------------------+
    |50 do 500       |                             5|
    +----------------+------------------------------+
    |> 500           |                            10|
    +----------------+------------------------------+
    Če lot vključuje posamezna pakiranja, je število pakiranj, ki se vzame
za oblikovanje sestavljenega vzorca, navedeno v preglednici 2 te točke.

    Preglednica 2: Število pakiranj (primarni vzorci), vzetih za
oblikovanje sestavljenega vzorca, če je lot sestavljen iz posameznih
pakiranj
    +-----------------------+--------------------------------+
    |Število pakiranj ali   |Število vzetih pakiranj ali enot|
    |enot v lotu ali sublotu|                                |
    +-----------------------+--------------------------------+
    |1 do 25                |           1 pakiranje ali enota|
    +-----------------------+--------------------------------+
    |26 do 100              |           približno 5%, najmanj|
    |                       |           2 pakiranji ali enoti|
    +-----------------------+--------------------------------+
    |> 100                  |            približno 5%, največ|
    |                       |            10 pakiranj ali enot|
    +-----------------------+--------------------------------+
    4.2 Vzorčenje v prodaji na drobno
    Vzorčenje živil v prodaji na drobno se po možnosti izvede v skladu z
zgoraj navedenimi določbami za vzorčenje. Kjer to ni možno, se uporabijo
druge učinkovite metode vzorčenja v prodaji na drobno pod pogojem, da
zagotovijo zadostno reprezentativnost vzorčenega lota.

    5. Skladnost lota ali sublota s specifikacijo
    Preskusni laboratorij ponovi analizo laboratorijskega vzorca za uradni
nadzor v primerih, kjer so rezultati prvega preskušanja 20% pod ali nad
mejno vrednostjo in v teh primerih izračuna srednjo vrednost rezultatov.
    Lot je sprejet, če rezultat prvega preskušanja oziroma, kjer je
potrebna ponovitev preskušanja, srednja vrednost obeh, ne presega mejne
vrednosti (kot je določena v Uredbi 466/2001/ES) ob upoštevanju merilne
negotovosti in popravka za izkoristek.
    Lot je neskladen z mejno vrednostjo (kot je določena v Uredbi
466/2001/ES), če rezultat prvega preskušanja oziroma, kjer je potrebna
ponovitev preskušanja, srednja vrednost obeh, presega mejne vrednosti,
brez utemeljenega dvoma, ob upoštevanju merilne negotovosti in popravka za
izkoristek.

    PRILOGA 2

    PRIPRAVA VZORCA IN MERILA ZA METODE ANALIZE, UPORABLJENE ZA URADNI NADZOR
MEJNIH VREDNOSTI BENZO-A-PIRENA V ŽIVILIH

    1. Previdnostni ukrepi in splošna načela za benzo-a-piren v živilskih
vzorcih
    Osnovna zahteva je, da se dobi reprezentativen in homogen laboratorijski
vzorec, ne da bi prišlo do sekundarnega onesnaženja.
    Analitik zagotovi, da se vzorci med pripravo vzorca ne onesnažijo. Posode
se pred uporabo spere z acetonom ali heksanom visoke čistote (stopnji p.A.,
HLPC ali ekvivalentne), da se zmanjša možnost onesnaženja. Kadar je le mogoče,
bi morala biti oprema, ki pride v stik z vzorcem, narejena iz inertnih
materialov (npr. aluminija, stekla ali poliranega nerjavečega jekla).
Izogibati se je treba plastiki, kot je polipropilen, PTFE idr., kajti analit
se lahko adsorbira na te materiale.
    Ves vzorčni material, ki ga je laboratorij prejel, se uporabi za pripravo
preskusne snovi. Samo dobro homogenizirani vzorci dajo ponovljive rezultate.
    Obstaja veliko zadovoljivih posebnih postopkov priprave vzorca, ki se jih
lahko uporabi.

    2. Priprava laboratorijskega vzorca
    Drobno zmleti (kjer je ustrezno) in dobro premešati celoten sestavljeni
vzorec po postopku, s katerim se dokazano doseže popolna homogenizacija.

    3. Razdelitev vzorcev za uradni nadzor ali drugo mnenje
    Enakovredni vzorci za uradni nadzor, za nosilca dejavnosti za drugo mnenje
in za postopke na sodišču se vzamejo iz homogeniziranega sestavljenega vzorca.

    4. Metoda analize, ki jo uporablja laboratorij, in zahteve
laboratorijskega nadzora

    4.1. Opredelitev pojmov
    V nadaljevanju so navedene nekatere najsplošnejše opredelitve, ki jih bo
laboratorij uporabljal:
    r = Ponovljivost, vrednost manjša od absolutne razlike dveh posameznih
rezultatov preskusa, dobljenih pod ponovljivimi pogoji (tj. isti vzorec, isti
analitik, ista aparatura, isti laboratorij in kratek časovni razmik), za
katero se pričakuje, da bo dobljena z verjetnostjo 95% in zato je r = 2,8 ×
s(r.)
    s(r) = Standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih
ponovljivosti.
    RSD(r) = Relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih
pri pogojih ponovljivosti [(s(r) /) x 100].
    R = Obnovljivost, vrednost manjša od absolutne razlike dveh posameznih
rezultatov preskusa, dobljenih pod pogoji obnovljivosti (npr. identični
material, različni izvajalci, različni laboratoriji, z uporabo različne
metode), za katero se pričakuje, da bo dobljena z verjetnostjo 95%; R = 2,8 x
s(R).
    s(R) = Standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih
obnovljivosti.
    RSD(R) = Relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih
pri pogojih obnovljivosti [(s(R) / ) x 100], kjer je povprečje rezultatov za
vse laboratorije in vzorce.
    HORRAT(r) = upoštevani RSD(r), deljen z vrednostjo RSD(r), dobljeno s
Horwitzovo enačbo (1) z uporabo predpostavke r = 0,66R.
    HORRAT(R) = upoštevana vrednost RSD(R), deljena z vrednostjo RSD(R),
izračunana s Horwitzovo enačbo.
    U = razširjena negotovost, izračunana s faktorjem pokritja 2, ki ustreza
približno 95-% stopnji zaupanja.

    4.2. Splošne zahteve
    Metode analize, uporabljene za uradni nadzor živil, morajo biti v skladu z
Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004
o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z
zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in
zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. 4. 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v
nadaljnjem besedilu: Uredba 882/2004/ES).

    4.3. Posebne zahteve
    Kadar ni predpisanih, metod za določanje benzo-a-pirena v živilih na ravni
Skupnosti, laboratoriji lahko izberejo katero koli metodo, če izbrana metoda
izpolnjuje izvedbena merila, navedena v preglednici te točke. Validacija naj
po možnosti vključuje certificirani referenčni material.

    Preglednica: Izvedbena merila za metode analize za benzo-a-piren
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|Parametri       |                                          Vrednost/Pripomba|
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|Uporaba         |                           Živila iz Uredbe (ES) št. …/2005|
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|Meja zaznavnosti|                                       Ne več kot 0,3 µg/kg|
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|Meja            |                                       Ne več kot 0,9 µg/kg|
|določljivosti   |                                                           |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|Natančnost      |           Vrednosti HORRAT(r) ali HORRAT(R) nižji od 1,5 v|
|                |                   medlaboratorijskem primerjalnem preskusu|
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|Izkoristek      |                                                 50% – 120%|
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|Specifičnost    | Potrditev pozitivne detekcije brez matrice ali spektralnih|
|                |                                                interferenc|
+----------------+-----------------------------------------------------------+
    4.3.1. Merila doseženih rezultatov – Pristop, ki upošteva (merilno)
negotovost
    Vendar lahko laboratorij za oceno primernosti metode analize uporabi tudi
pristop, ki upošteva (merilno) negotovost. Laboratorij lahko uporabi metodo, s
katero se dobijo rezultati v okviru najvišje standardne negotovosti. Najvišja
standardna negotovost se izračuna po enačbi:

    pri čemer je:
    Uf najvišja standardna negotovost
    LOD meja zaznavnosti metode
    C izbrana koncentracija
    Če metoda analize zagotovi rezultate z merilno negotovostjo, ki je
nižja od najvišje standardne negotovosti, je metoda ravno tako primerna
kot tista, ki izpolnjuje izvedbena merila iz preglednice te točke.

    4.4. Izračun izkoristka in poročanje o rezultatih
    Rezultat analize se poroča z ali brez izkoristka. Navesti je treba
način poročanja in vrednost izkoristka. Rezultat preskušanja, kjer je
izkoristek upoštevan, se uporablja za preverjanje skladnosti (glej točko 5
Priloge 1).
    Analitik mora biti seznanjen s „Poročilom Evropske komisije o odnosu
med rezultati analize, merjenjem negotovosti, faktorji izkoristka in
določbami v zakonodaji EU v zvezi z živili“ (2).
    O rezultatu preskušanja je treba poročati kot x+-U, kjer je x rezultat
analize in U merilna negotovost.

    4.5. Standardi kakovosti za laboratorije
    Laboratoriji morajo biti v skladu z Uredbo 882/2004/ES.

    4.6. Druga načela v zvezi s preskušanjem
    Preskus strokovnosti
    Sodelovanje v ustreznih shemah medlaboratorijskih primerjalnih
preskušanj, ki so v skladu z „Mednarodnim harmoniziranim protokolom za
preskus strokovnosti (kemičnih) analitskih laboratorijev“(3), razvitih pod
pokroviteljstvom
       IUPAC/ISO/AOAC.
    Notranje obvladovanje kakovosti
    Laboratoriji morajo dokazati, da imajo uvedene postopke obvladovanja
kakovosti. Primer so „Smernice ISO/AOAC/IUPAC o notranjem obvladovanju
kakovosti v analitskih kemičnih laboratorijih“(4).

    REFERENČNA LITERATURA
    1. W. Horwitz, „Ovrednotenje metode analize za Uredbo o živilih in
zdravilih“, Anal. Chem., 1982, 54, 67A – 76A.
    2. Poročilo Evropske komisije o odnosu med rezultati analize,
nezanesljivostjo meritev, faktorji izkoristka in določbami v zakonodaji EU
v zvezi z živili, 2004.
       (http://europa.eu.int/comm/food/food/chemicalsafety/contaminants/i
dex_en.htm).
    3. ISO/AOAC/IUPAC Mednarodni harmonizirani protokol za preskus
strokovnosti (kemičnih) analitskih laboratorijev“, Izdala M. Thompson in
R. Wood, Pure Appl. Chem., 1993, 65, 2123 – 2144 (tudi objavljeno v J.
AOAC International, 1993, 76, 926).
    4. ISO/AOAC/IUPAC Mednarodne harmonizirane smernice za notranje
obvladovanje kakovosti v analitskih kemičnih laboratorijih, izdala M.
Thompson in R. Wood, Pure Appl. Chem., 1995, 67, 649 – 666.