Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2006 in 2007 (ZIPRS0607), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. decembra 2005.

(1) S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2006 in proračun Republike Slovenije za leto 2007 določa sestava proračuna, posebnosti izvrševanja proračuna, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, znesek primerne porabe na prebivalca, zagotavljanje dodatnih prihodkov občinam, prevzemanje obveznosti in urejajo druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2006 in 2007, razen če je za posamezni proračun urejeno drugače.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo za neposredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v posameznih členih drugače določeno.

(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. proračun po tem zakonu so: proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun);
2. predlagatelji finančnih načrtov so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
3. področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;
4. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni programi so določeni s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna. Glavni program ima določene splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in na katerega se nanašajo kazalci učinkovitosti ter uspešnosti;
5. podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti in z njim se izvajajo cilji glavnega programa;
6. proračunska postavka (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del aktivnosti, projekta ali ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;
7. postavka-podskupina kontov je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov postavke;
8. proračunska vrstica je postavka-konto in je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna;
9. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, da prevzema in plačuje obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
10. obveznosti v breme proračunov prihodnjih let so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let in so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
11. namensko prejeta sredstva iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) so prihodki, ki jih država prejeme iz proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) za: skupno kmetijsko politiko, strukturno in kohezijsko politiko ter izvajanje notranjih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
12. postavke slovenske udeležbe so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči in sofinanciranje programov donacij;
13. postavke namenskih sredstev EU so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
14. predpristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
15. postavke predpristopnih pomoči so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
16. popristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih EU donatorjev, na podlagi mednarodnih pogodb;
17. plačni konti so konti iz: podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost in konto 4028 – Davek na izplačane plače;
18. projekt so projekti in programi v načrtu razvojnih programov;
19. evidenčni projekt je načrt financiranja še neznane skupine projektov, za katero pa so znani cilji in namen, niso pa v načrt razvojnih programov še uvrščeni projekti, s katerimi bodo cilji doseženi.

(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do nivoja konta. V bilanci prihodkov in odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo prejeta sredstva iz EU ter odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v proračun EU.
(2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme. Podprogram je razdeljen na postavke, te pa na podskupine kontov ter konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, do ravni postavke – podskupine kontov.
(3) Načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) sestavljajo projekti. V NRP se izkazujejo poleg zahtev iz 12. člena ZJF tudi projekti, ki se financirajo iz namensko prejetih sredstev EU in iz naslova predpristopnih in popristopnih pomoči.

Novi državni organ, ki se ustanovi po sprejemu proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal ustanovitev tega državnega organa.

(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje v skladu z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na nivoju proračunske vrstice.
(4) Neposredni uporabnik je pri izvrševanju projektov iz načrta razvojnih programov odgovoren za izvedbo projekta v celoti, vključno z delom, ki se financira iz ostalih neproračunskih virov.

(1) Prilivi namenskih sredstev EU se štejejo kot prihodki proračuna šele, ko se nakažejo na podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se sredstva obravnavajo kot sredstva Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) in izkazujejo kot obveznosti do EK.
(2) Prihodki po Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99; v nadaljnjem besedilu: ZIOOZP) in prihodki po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01, 67/02 in 54/04 – ZDoh-1; v nadaljnjem besedilu: ZSPOZ), ki jih Republika Slovenija prejme od Slovenske odškodninske družbe, d.d. in se uporabijo za plačilo obresti za izdane obveznice, se evidentirajo kot prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov. Prihodki po ZIOOZP in prihodki po ZSPOZ, ki jih Republika Slovenija prejme od Slovenske odškodninske družbe, d.d. in se uporabijo za odplačilo glavnic iz naslova izdaje obveznic, se evidentirajo kot prejemki v računu finančnih terjatev in naložb.

Za izvajanje politik in programov, ki se financirajo iz prejetih sredstev iz EU in za namen predsedovanja EU v okviru glavnega programa 0304-Predsedovanje EU, lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med letom odpre nove postavke ter določi način zagotavljanja pravic porabe na njih.

(1) Če Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), zaradi slabših gospodarskih gibanj, ugotovljenih v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj, oceni, da bodo prihodki za več kot 10.000.000.000 tolarjev in manj kot za 25.000.000.000 tolarjev nižji glede na načrtovane v sprejetem proračunu leta 2006 in 2007, mora vlada poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF, uporabiti ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe. Ta ukrep se uporabi do višine 15.000,000.000 tolarjev, razlika do 25.000,000.000 tolarjev pa se zagotovi z dodatnim zadolževanjem države.
(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih uporabnikih določijo v enakem odstotku glede na pravice porabe, iz katerih se financirajo blago in storitve (razen podkonto 402104 – Material in oprema za vojsko), subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, tekoči transferi v tujino in investicijski odhodki ter investicijski transferi.

(1) Obveznosti na:
1. postavkah v področju porabe 21 – Pokojninsko varstvo,
2. postavkah v področju porabe 22 – Servisiranje javnega dolga,
3. postavkah v področju porabe 24 – Prispevek v proračun Evropske unije,
4. postavkah namenskih sredstev EU,
ki presegajo pravice porabe, zagotovljene na teh postavkah v proračunu, se na podlagi odločitve vlade, plačujejo tudi nad to višino.
(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka se zagotovijo:
1. iz večjih prihodkov proračuna, kot so bili načrtovani, in/ali
2. z dodatnim zadolževanjem države, če gre za primere iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
(3) Za znesek povečane realizacije odhodkov proračuna iz prejšnjega odstavka se poveča finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika in skupni obseg odhodkov proračuna, v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka pa tudi s proračunom določen primanjkljaj proračuna.

Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta.

(1) Namenski prihodki proračuna za leto 2006 in 2007 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi:
1. predpristopne pomoči in popristopne pomoči, ki se uporabijo za namene, ki jih dogovorita vlada in EK;
2. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02 – ZGO-1), ki se po kriterijih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
3. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), ki se v skladu s programi vlade uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
4. prihodki po ZIOOZP, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
5. prihodki po ZSPOZ, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6. prihodki obresti na sredstva predpristopnih in popristopnih pomoči, ki se uporabijo na način kot ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
7. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah, in jih upravne enote uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
8. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) vplačujejo v proračun Republike Slovenije, in ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
9. prihodki po 110. členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01, 62/03 – avtentična razlaga, 73/03 – odločba US, 113/03 – odločba US, 16/04 – odločba US, 123/04 – odločba US in 96/05 – ZRTVS-1) iz naslova letnih in mesečnih pristojbin, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
10. prihodki po Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo), ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11. prihodki po 162. členu Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A in 41/04 – ZVO-1), in sicer:
– v letu 2006 vodna povračila do višine 3.117.553.000 tolarjev in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 1.000.000.000 tolarjev, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu, in
– v letu 2007 vodna povračila do višine 3.186.957.000 tolarjev in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 1.000.000.000 tolarjev, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
12. prihodki iz naslova okoljskih dajatev zaradi obremenjevanja voda po 112. členu Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) od leta 2007 dalje se uporabijo za financiranje izvedbe Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki ga je sprejela vlada v letu 2004 in jih podrobneje opredeljuje Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS št. 123/04, 142/04 – popr. in 68/05) za financiranje projektov v načrtu razvojnih programov;
13. prihodki iz naslova okoljskih dajatev zaradi obremenjevanja okolja po 112. členu ZVO-1 od leta 2007 dalje, ki se uporabijo za financiranje izvedbe Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin biorazgradljivih odpadkov za obdobje do konca leta 2008, ki ga je sprejela vlada v letu 2004 in jih podrobneje opredeljuje Uredba o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 129/04 in 68/05) za financiranje projektov v načrtu razvojnih programov.

Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so v skladu s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:
1. kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun leta 2006 in 2007 vplačajo na podlagi Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02) in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
2. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ti prejemki se v letih 2006 in 2007 do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kot prvotno.

Pravice porabe s postavke 5633-Sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij pri Ministrstvu za javno upravo, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. Za obseg prenesenih pravic porabe se povečata obseg pravic porabe v finančnem načrtu Ministrstva za javno upravo, in odhodki proračuna.

(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun.
(2) Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na in s postavk.

(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne sme neposredni uporabnik samostojno izvajati prerazporeditev s plačnih kontov integralnih postavk na druge podskupine kontov v svojem finančnem načrtu, s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU in s postavk glavnega programa 0304 – Predsedovanje EU.

(1) Predlagatelj finančnega načrta lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj glavnega programa v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, in sicer neomejeno znotraj posameznega podprograma, med podprogrami pa skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah s plačnih kontov integralnih postavk na druge podskupine kontov v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU in s postavk glavnega programa 0304 – Predsedovanje EU.

(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe, ne glede na omejitve iz 15. in 16. člena tega zakona, med:
1. podprogrami v okviru glavnega programa med predlagatelji finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu;
2. glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu, in
3. področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 3% obsega področja porabe v sprejetem proračunu.
(2) Vlada lahko odloča, ne glede na določbe 15. in 16. člena tega zakona ter prejšnjega odstavka tega člena, o prerazporeditvah pravic porabe:
1. na, med in s postavk slovenske udeležbe;
2. na in med postavkami namenskih sredstev EU;
3. na in s postavke 5633 – Sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij pri Ministrstvu za javno upravo;
4. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
5. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
6. na postavke v področju porabe 21 – Pokojninsko varstvo;
7. na postavke v področju porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
8. na postavke v področju porabe 24 – Prispevek v proračun Evropske unije;
9. na, med in s postavk v glavnem programu 0304 – Predsedovanje EU.
(3) O prerazporeditvah po prvem in drugem odstavku tega člena odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, pripravljenega na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(4) V primeru, da gre za prerazporeditev na in med postavkami za strukturno in kohezijsko politiko po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja, v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje strukturne in kohezijske politike, v sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organ upravljanja pripravi predlog za prerazporeditev in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa ga posreduje vladi, v primeru da predlagatelj finančnega načrta ne porablja sredstev strukturne in kohezijske politike v skladu z načrtovano dinamiko.
(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU, pa ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU.

(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 15., 16. in 17. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga.
(2) V primeru, da nastanejo stroški, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti kratkoročnega zadolževanja pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvrši v breme pravic porabe za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku ter v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki podrobneje uredi izvajanje tega člena.

Pravice porabe za realizacijo nacionalnih programov in zakonov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom ali posebnim zakonom.

(1) Kot najvišje vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko oddaja po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti, se v skladu s prvim odstavkom 124. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) določajo naslednje vrednosti:
1. 10.000.000 tolarjev za oddajo naročila za blago in storitve in
2. 20.000.000 tolarjev za oddajo naročila za gradnje.
(2) Predpisano zavarovanje po četrtem odstavku 23. člena ZJN-1 se mora zahtevati od ponudnika, če vrednost naročila presega:
1. 30,000.000 tolarjev – za blago in storitve,
2. 120.000.000 tolarjev – za gradnje.
(3) Zneski iz tega člena so navedeni brez davka na dodano vrednost.

(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v NRP, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah proračuna za tekoče leto.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2006 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2007 in ki zapadejo v plačilo v letu 2007, v višini 60% obsega pravic porabe na podskupinah kontov, načrtovanih v proračunu za leto 2007, v letu 2006 pa lahko sklene pogodbe za obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2008, do višine 40% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2007 po podskupinah kontov. Neposredni uporabnik lahko v letu 2007 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2007 in ki zapadejo v plačilo v letu 2008, v višini 60% obsega pravic porabe na podskupinah kontov, načrtovanih v proračunu za leto 2007, v letu 2007 pa lahko prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2009, do višine 40% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2007 po podskupinah kontov.
(3) Najemne oziroma zakupne pogodbe, razen pogodb iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, so lahko sklenjene za določen čas, ki ne sme biti daljši od 1 leta ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev.
(4) Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1. najemne oziroma zakupne pogodbe; v primerih, ko na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, se štejejo kot investicijski odhodek;
2. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
3. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
4. pogodbe v breme postavk predpristopnih pomoči in pripadajočih postavk slovenske udeležbe;
5. izvedbo projektov strukturnih in kohezijskih politik.
6. pogodbe o zagotavljanju prihranka energije, kjer se obveznosti pokrivajo z ustvarjenimi prihranki.
(5) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izda:
1. uredbe za izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja 2004-2006 v letu 2006, in sicer največ do višine 128.500.000 EUR, ki zapadejo v plačilo v letu 2006, 2007 in 2008;
2. uredbe za namen neposrednih plačil v letu 2006, in sicer največ do višine, ki ne presega 95% vrednosti plačil na enoto v EU, ki zapadejo v plačilo v letu 2006 in 2007;
3. uredbe za namen neposrednih plačil v letu 2007, in sicer največ do višine, ki ne presega 95% vrednosti plačil na enoto v EU, ki zapadejo v plačilo v letu 2007 in 2008.
Plačila iz uredb iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka se izvršijo v tolarski protivrednosti, preračunano glede na menjalne tečaje v skladu s pravnimi akti EK. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v primeru negativnih tečajnih razlik zagotovi pravice porabe v okviru svojega finančnega načrta.
(6) Kadar o pogodbah o najemu iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, pri katerih lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, ne odloča vlada, je potrebno soglasje ministrstva, pristojnega za finance. Soglasje ministrstva, pristojnega za finance, je potrebno tudi za navedene pogodbe, ki jih sklepajo neposredni uporabniki občinskih proračunov.

(1) Neposredni uporabnik lahko samostojno spreminja vrednost projektov iz NRP največ do 20% vrednosti projekta. O spremembi vrednosti projekta nad 20% odloča vlada. Vlada odloča na podlagi spremenjene dokumentacije predlagatelja. Spremembe morajo biti predhodno usklajene z ministrstvom, pristojnim za finance.
(2) Projekti, ki niso uvrščeni v NRP tekočega leta in se jim zaključek financiranja zaradi prenosa plačil iz predhodnega leta prestavi v tekoče leto, se v 30 dneh od uveljavitve proračuna brez soglasja vlade uvrstijo v NRP tekočega leta.
(3) Novi projekti se lahko uvrstijo v NRP tekočega leta samo na podlagi odločitve vlade po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za finance.
(4) Neposredni uporabnik mora evidenčni projekt nadomestiti s projekti, o vključitvi katerih v NRP odloča vlada. Neposredni uporabnik izbere projekte, ki jih vključi v NRP, na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov projektov ali operativnega ali drugega programa za določeno področje, ki ga je potrdila vlada. V breme evidenčnega projekta ni mogoče prevzeti obveznosti.
(5) Za sofinanciranje projektov občin iz državnega proračuna morajo pristojna ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin, razen za programe, pripravljene na osnovi predhodnega poziva občinam, ki jih je potrdila vlada.
(6) Skupna vsota vseh proračunskih virov za projekte NRP v letu 2008 (2009, 2010) pri posameznem predlagatelju finančnega načrta ne sme biti večja od vsote proračunskih virov za projekte v letu 2007 za več kot 10% (v letu 2008 15%, v letu 2009 20%), razen ko na predlog ministrstva, pristojnega za finance, drugače odloči vlada.
(7) Predlagatelj finančnega načrta mora v tridesetih dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP s finančnim načrtom neposrednega uporabnika, če NRP ni v skladu s sprejetim predlogom finančnega načrta neposrednega uporabnika.

(1) Vsota vseh proračunskih virov za projekte strukturne in kohezijske politike lahko za 20% presega vrednost proračunskih virov vseh projektov strukturne in kohezijske politike za celotno programsko obdobje na dan 1. 1. 2006.
(2) V letu 2007 lahko vsota proračunskih virov pri projektih za izvajanje strukturne in kohezijske politike za 20% preseže višino pravic porabe, zagotovljenih v proračunu za leto 2007.

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo:
1. obveznosti za investicijske odhodke, ki se plačujejo po posameznih situacijah, in investicijske transfere, je plačilni rok 60. dan;
2. vseh ostalih obveznosti je plačilni rok 30. dan.
(2) Plačilni rok se prične šteti z dnem, ko neposredni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, so plačilni roki lahko krajši za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračila stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev iz EU, postavk slovenske udeležbe, razen če minister, pristojen za finance, določi drugače;
4. s postavk predpristopnih in popristopnih pomoči, razen če EK določi drugače;
5. drugih tekočih domačih transferov;
6. transferov posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij;
7. v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi lahko nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(4) Določbe tega člena veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen v primeru, če občina v pogodbi dogovori krajše plačilne roke, ker na ta način doseže nižjo pogodbeno ceno.

(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje samo, če je to načrtovano v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF oziroma v NRP. Načrt nabav in gradenj mora biti usklajen z NRP.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je tovrsten izdatek nujen za izvedbo nepredvidenih popravil, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letu 2006 in 2007 lahko uporabi v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme presegati 60.000 tolarjev na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. december predhodnega leta.

(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb ter poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v čigar pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obveznosti iz naslova vračila zamudnih obresti od davka od prometa in storitev v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02, z dne 23. septembra 2004 plačujejo s podračuna "Davek na dodano vrednost po obračunu", številka: 01100-1008305527, ter se evidentirajo v breme prihodka 704000 – Davek na dodano vrednost po obračunu.

Neposredni uporabniki določijo dinamiko izplačil tekočih transferov javnim zavodom, javnim agencijam, javnim skladom in drugim izvajalcem javnih služb, ki niso proračunski uporabniki tako, da posredni uporabniki prejmejo sredstva za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredstva za blago in storitve pa praviloma dvakrat mesečno, in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri čemer morajo upoštevati roke plačil v breme državnega in občinskih proračunov, določene v tretjem odstavku 24. člena tega zakona.

(1) Proračunski skladi v letih 2006 in 2007 so:
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije, za obdobje 1994-2008 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/00 in 111/01) in
3. podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 79/03).
(2) Sredstva proračunske rezerve v letu 2006 in 2007 se uporabljajo tudi za izvajanje Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter programe za odpravo posledic nesreč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 75/03 in 98/05).

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, je dovoljeno odpisati dolg do višine 50.000 tolarjev, ki ga ima posamezen dolžnik do Republike Slovenije, in sicer največ do skupne višine 100,000.000 tolarjev vseh dolgov v posameznem letu.

(1) Vlada lahko med letom dopolnjuje odlok o programu prodaje finančnega in stvarnega premoženja države ne glede na prvi odstavek 80č. člena ZJF, če se dopolnitve nanašajo na vključitev kapitalskih naložb, katerih knjigovodska vrednost ne presega 1.000.000,00 tolarjev.
(2) Ne glede na določbe ZJF v letni program prodaje stvarnega premoženja države za proračunsko obdobje 2006 in 2007 ni potrebno vključiti premičnin, katerih ocenjena vrednost ne presega 3.000.000,00 tolarjev.
(3) O prodaji in drugih oblikah razpolaganja s premoženjem države iz prvega in drugega odstavka tega člena vlada poroča državnemu zboru v poročilu o zaključku posameznega programa prodaje skladno z določbo prvega 80č. člena ZJF.

(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2006 lahko zadolži do višine 359.980,578.000 tolarjev.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2007 lahko zadolži do višine 320.837,315.000 tolarjev.
(3) Ne glede na določbe 84. člena ZJF lahko minister, pristojen za finance, za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem z državnimi dolgovi, v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pooblasti drugo osebo s pisnim pooblastilom.
(4) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka se ne šteje:
1. zadolževanje po Zakonu o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994-2007 (Uradni list RS, št. 13/94, 42/00 – obvezna razlaga in 97/01);
2. izdaja obveznic po ZIOOZP;
3. izdaja obveznic po ZSPOZ;
4. izdaja enomesečnih zakladnih menic za razvoj denarnega trga, ki so deponirane pri Banki Slovenije. Ta del zadolževanja se ne šteje za likvidnostno zadolževanje iz tretjega odstavka 81. člena ZJF;
5. zadolževanje države za potrebe upravljanja z dolgovi države;
6. prevzem dolga.
(5) Ne glede na določbe prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena, se lahko država v letih 2006 in 2007 dodatno zadolži za potrebe izvrševanja proračuna, in sicer v vsakem letu največ do višine 15.000,000.000 tolarjev. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.

(1) Za učinkovito upravljanje z likvidnostjo sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko ministrstvo, pristojno za finance, likvidnostno zadolžuje izven sistema enotnega zakladniškega računa države v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v sistem enotnega zakladniškega računa države.
(2) Likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države poteka preko zakladniškega podračuna države.
(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan 31. december se šteje kot zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima na ta dan izkazan dolg do zakladniškega podračuna države.
(4) Izdaja enomesečnih zakladnih menic za razvoj denarnega trga, ki so na dan 31. december deponirane pri Banki Slovenije, se izkaže kot zadolževanje države za razvoj denarnega trga.

(1) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb v letu 2006, ne sme preseči skupne višine glavnic 150.000,000.000 tolarjev.
(2) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, ne sme v letu 2007 preseči skupne višine glavnic 150.000,000.000 tolarjev.
(3) Poroštva, dana za obveznice ali kredite, s katerimi se refinancira odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z državnim poroštvom, se ne štejejo v obseg poroštev po tem zakonu.

Poroštva se plačajo v breme finančnega načrta ministrstva, pristojnega za finance. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah ministrstva, pristojnega za finance, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v čigar delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo izdano poroštvo.

(1) Pravne osebe javnega sektorja se lahko v letu 2006 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 195.000,000.000 tolarjev.
(2) Pravne osebe javnega sektorja se lahko v letu 2007 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 195.000,000.000 tolarjev.
(3) Zadolževanje iz prvega in drugega odstavka tega člena predstavlja razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic zadolžitev v določenem koledarskem letu.

(1) V skladu s 5. členom Zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04) se za leto 2006 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 500.000,000.000 tolarjev;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut, v višini 163.000,000.000 tolarjev, in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 75.000,000.000 tolarjev.
(2) Višina črpanih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 33. člena tega zakona.
(3) Za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza se za leto 2007 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 500.000,000.000 tolarjev;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut, v višini 163.000,000.000 tolarjev, in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 90.000,000.000 tolarjev.
(4) Višina črpanih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 33. člena tega zakona.

(1) Znesek primerne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji se v skladu z 20. členom Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odločba US, 56/98, 59/99 – odločba US, 61/99 – odločba US, 79/99 – ZJF, 89/99 – odločba US in 90/05; v nadaljnjem besedilu: ZFO) za:
1. leto 2006 določi v višini 103.638 tolarjev in
2. leto 2007 določi v višini 108.302 tolarjev.
(2) Ne glede na 7. odstavek 24. člena ZFO se pri dokončnem izračunu finančne izravnave za leto 2005 in 2006 v oceno lastnih prihodkov posamezne občine dajatve iz 21. in 22. člena ZFO, za katere so stopnje določene z zakonom, upoštevajo v realizirani višini, vse ostale dajatve iz 22. člena ZFO, za katere stopnje niso določene z zakonom, pa se upoštevajo v ocenjeni višini, ki je bila upoštevana pri zadnjem sprejetem izračunu pripadajočih sredstev finančne izravnave.
(3) Ocena lastnih prihodkov posamezne občine iz 25. člena ZFO se do sistemske ureditve določi na podlagi metodologije, ki jo sprejme vlada.
(4) Metodologija za določitev ocene lastnih prihodkov iz prejšnjega odstavka se začne uporabljati s proračunskim letom 2007.

(1) Do sprejema zakona, ki bo na novo uredil financiranje občin, pripada občini, na območju katere leži nezazidano stavbno zemljišče, del davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), obračunanega od prodaje tega zemljišča, in sicer v znesku, ki je enak znesku davka na promet nepremičnin, ki bi se obračunal, če bi to zemljišče bilo obdavčeno z davkom na promet nepremičnin.
(2) Občina pridobi sredstva iz prejšnjega odstavka na način, določen v skladu s tretjim do šestim odstavkom tega člena. Ti prihodki občinskega proračuna se štejejo kot davek na promet nepremičnin.
(3) Davčni zavezanec, ki proda nezazidano stavbno zemljišče, mora davčnemu organu prijaviti takšno prodajo in v njej navesti predvsem podatke o lokaciji zemljišča, o vrednosti zemljišča in obračunanem davku na dodano vrednost. Davčni zavezanec prijavo predloži davčnemu organu hkrati s predložitvijo obračuna DDV, v katerem je obračunal DDV od prodaje nezazidanega stavbnega zemljišča.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov, zbranih v skladu s prejšnjim odstavkom, obvesti občine o zneskih davka, ki jim pripada v skladu s tem členom za vsak mesec.
(5) Uprava Republike Slovenije za javna plačila občinam v skladu z obvestilom ministrstva, pristojnega za finance, iz prejšnjega odstavka, nakaže sredstva v roku 45 dni po poteku vsakega meseca. Nakazilo občinam se izvede na ustrezne vplačilne račune davka na promet nepremičnin in se izvede kot zmanjšanje sredstev iz naslova davka na dodano vrednost na vplačilnih računih proračuna Republike Slovenije.
(6) Način izvajanja tega člena natančneje predpiše vlada.

(1) Neposredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da s prevzemanjem obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev na postavkah, ki vsebujejo plačne konte. V nasprotnem primeru so dolžni pokriti primanjkljaj v okviru svojega finančnega načrta oziroma finančnega načrta njegovega predlagatelja, upoštevaje omejitve prerazporejanja pravic porabe po tem zakonu.
(2) Neposredni uporabniki lahko do začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) iz sredstev za plače izplačujejo plače po:
1. prvem odstavku 65. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP, 38/99 in 56/02 – ZJU; v nadaljnjem besedilu: ZDDO),
2. 94. členu Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 98/05) in
3. 63. členu Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) le tistim zaposlenim, ki so razporejeni na delovna mesta, za katera je bil določen višji količnik na podlagi veljavnih pravilnikov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest do 1. januarja 2002 oziroma tistim, ki so razporejeni na delovna mesta, za katera je bil določen višji količnik v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/03, 61/05 in 90/05 – ZFO-B; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS0405).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko tudi po uveljavitvi tega zakona do izplačila plač po ZSPJS določi plača po prvem odstavku 65. člena ZDDO zaposlenim na delovnih mestih, za katera so potrebna posebna znanja in sposobnosti ter so nujno potrebna za nemoteno opravljanje prioritetnih nalog organa. K spremembam in dopolnitvam sistemizacije v organih državne uprave, s katerimi se določijo takšna delovna mesta, mora dati soglasje vlada.

(1) Predvidena sredstva splošne proračunske rezervacije se poleg namenov, določenih v 42. členu ZJF, uporabljajo tudi za plače novo zaposlenih javnih uslužbencev za potrebe predsedovanja EU. Pravice porabe iz splošne proračunske rezervacije se razporedijo neposrednim uporabnikom na postavko v glavnem programu 0304-Predsedovanje EU.
(2) Plače novo zaposlenih delavcev v Generalštabu slovenske vojske se izplačujejo v breme postavke 5866 – Plače. Zagotovljene pravice porabe na postavki 3504 – Plače – nove zaposlitve pri Generalštabu slovenske vojske, ki vključujejo sredstva za plače novo zaposlenih od 1. januarja 2006 dalje, se prerazporejajo na proračunsko postavko 5866 – Plače v višini nastalih obveznosti za novo zaposlene delavce od 1. januarja 2006 dalje.

(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v tolarjih in v nominalnem znesku, brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za obdobje daljše od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine, ki je določena s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).

(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 43. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00; v nadaljnjem besedilu: ZJS) se do nove sistemske ureditve financiranja javnih skladov sredstva za delo javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država ali občina, zagotavljajo iz:
1. prejemkov od upravljanja namenskega premoženja sklada, ki se v skladu z odločitvijo ustanovitelja enkrat ali večkrat na leto prenesejo iz denarnega podračuna za namensko premoženje, odprtega v skladu z 32. členom ZJS, na denarni podračun za vplačila in izplačila sredstev za delo, in
2. plačil za opravljene storitve in drugih prejemkov iz dejavnosti javnega sklada.
(2) Določbe 44. člena ZJS veljajo v primeru javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država ali občina, v kolikor prejemki iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo za zagotavljanje sredstev za delo, in če ustanovitelj tako odloči.

Obsojenci na prestajanju zaporne kazni in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom imajo do sistemske ureditve status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Plačnik prispevkov, katerih višino določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, je Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij.

Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov imajo lahko, do nove sistemske ureditve, na način določen s predpisom ministra, pristojnega za finance, pri izbranih poslovnih bankah odprte posebne račune z ničelnim stanjem, preko katerih opravljajo dvige gotovine.

(1) Delodajalec, ki zaposli za nedoločen čas brezposelno osebo, prijavljeno na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), starejšo od 55 let, za najmanj dve leti, je oproščen plačila prispevkov za to osebo za eno leto.
(2) Delodajalec, ki zaposli za nedoločen čas brezposelno osebo z dokončano najmanj visoko stopnjo izobrazbe, prijavljeno na zavodu, ima pravico do oprostitve plačila davka na izplačane plače za to osebo za dobo dveh let. Delodajalec, ki zaposli za nedoločen čas brezposelno osebo, prijavljeno na zavodu, z dokončano najmanj visoko stopnjo izobrazbe, ki je mlajša od 26 let, ima poleg pravic iz prejšnjega stavka tudi pravico do povračila prispevkov za to osebo za dobo dveh let.

Neporabljene pravice porabe iz naslova namenskih prejemkov po 11. in 13. točki prvega odstavka 11. člena ZIPRS0405 in iz naslova slovenske soudeležbe, definirane v 16. točki 2. člena ZIPRS0405, se ne prenesejo v proračun leta 2006.

Za sofinanciranje projektov občin iz državnega proračuna iz petega odstavka 22. člena tega zakona morajo pristojna ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona.

Do izdaje predpisa iz 38. člena tega zakona se uporablja Uredba za izvajanje 39. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 8/04).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2006.