Uradni list

Številka 90
Uradni list RS, št. 90/2004 z dne 13. 8. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 90/2004 z dne 13. 8. 2004

Kazalo

4117. Statut Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje, stran 11047.

Na podlagi 10. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03 – v nadaljevanju: ZZasV) in druge alinee 32. člena Statuta Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje (Uradni list RS, št. 6/01) je Skupščina Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje (v nadaljevanju: Zbornica) na svojem zasedanju z dne 21. 4. 2004 po sprejetju sprememb in dopolnitev statuta Zbornice, sprejela statut Zbornice v prečiščenem besedilu, na podlagi 67. člena statuta pa je nato v postopku uskladitve pripomb z Vlado Republike Slovenije Upravni odbor Zbornice na korespondenčni seji v dneh 1. in 2. 7. 2004 ter na redni seji dne 5. 8. 2004 sprejel spremembe in dopolnitve statuta in statut v naslednjem prečiščenem besedilu
S T A T U T
ZBORNICE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZASEBNO VAROVANJE
(prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje (v nadaljevanju: Zbornica) je na podlagi zakona ustanovljeno strokovno-gospodarsko interesno združenje, ki povezuje vse pravne in fizične osebe s poslovno dejavnostjo na področju zasebnega varovanja oseb in premoženja, kakor tudi glede na njihov interes druge subjekte, katerih dejavnost je povezana z dejavnostjo zasebnega varovanja oziroma je posebej pomembna za dejavnost zasebnega varovanja.
Zbornica je po zakonu pravna oseba javnega prava, s tem da Zbornica pridobi pravno osebnost z vpisom v sodni register.
2. člen
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo zasebno varovanje na področju Republike Slovenije, se obvezno združujejo v Zbornico.
V Zbornico se lahko skladno s tretjim odstavkom 8. člena ZZasV prostovoljno povezujejo tudi druge osebe javnega in zasebnega prava, ki so zaradi svoje strokovnosti pomembne za delo Zbornice.
3. člen
Zbornica deluje na območju celotne Republike Slovenije.
4. člen
Ime zbornice je: Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje.
Skrajšano ime Zbornice je: ZRSZV.
Sedež Zbornice je: Ljubljana, Dimičeva 9.
Zbornica ima svoj zaščitni znak v obliki temnega (črnega ali zasenčenega) kvadrata, v katerega notranjosti je enakomerno razvrščenih 16 belih točk krožne oblike (ob vsaki stranici 4 in v notranjosti skupno 4), katerega spodnji stranici sta pod kotom 45 stopinj na vodoravno podlago.
Zbornica ima svoj žig, okrogle oblike, premera 3,3 cm s kratico ZRSZV v sredini in izpisanim nazivom Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje ob notranji strani krožnega oboda.
II. ORGANIZACIJA ZBORNICE
5. člen
Zbornica ima v svoji notranji organiziranosti organiziran Center za usposabljanje varnostnega osebja (v nadaljevanju: CUVO) in ima za posamezna specializirana področja organizirane strokovne sekcije.
6. člen.
CUVO je del strokovne službe Zbornice, v katerem se opravljajo vse organizacijske, koordinacijske in administrativne naloge v zvezi z izobraževanjem (v obliki seminarjev – v nadaljnjem besedilu: »usposabljanje«) varnostnega osebja in izvajanjem vseh javnih pooblastil Zbornice na tem področju.
7. člen
Delo CUVO organizira in vodi njegov vodja, ki ga imenuje Upravni odbor Zbornice na predlog Strokovnega sveta, posamezne naloge v njem pa opravljajo delavci strokovne službe Zbornice v skladu sprejeto sistemizacijo njenih del in nalog.
Vodja CUVO je odgovoren za pravilno izpolnjevanje nalog in nemoten potek dela CUVO ter lahko v ta namen v nujnih primerih sprejema ukrepe za zagotovitev pogojev iz druge alinee prvega odstavka 12. člena ZZasV, ki jih mora takoj predložiti v odobritev pristojnemu organu Zbornice in o katerih mora ta organ odločiti najkasneje v roku 3 mesecev.
Vodja CUVO podpisuje skupaj s predsednikom Zbornice potrdila, ki jih izdaja Zbornica o opravljenem strokovnem usposabljanju na podlagi petega odstavka 29. člena ZZasV.
Vodja CUVO je za svoje delo odgovoren Upravnemu odboru Zbornice in Strokovnemu svetu iz 8. člena tega statuta.
8. člen
Za obravnavo strokovnih vprašanj izvajanja javnih pooblastil CUVO iz prvega odstavka prejšnjega člena tega statuta in odločanje o njih je v CUVO ustanovljen strokovni svet za usposabljanje varnostnega osebja.
Strokovni svet iz prejšnjega odstavka tega člena sestavljajo predsednik in štirje člani, ki jih imenujejo:
– Zbornica: predsednika in dva člana,
– ministrstvo, pristojno za notranje zadeve: enega člana,
– ministrstvo, pristojno za delo: enega člana.
Predsednik in člani strokovnega sveta iz prvega odstavka tega člena morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo takšne smeri in najmanj 3 leta takšnih delovnih izkušenj, ki ustrezajo zahtevam strokovno kompetentne obravnave vprašanj iz pristojnosti tega sveta.
Imenovani člani strokovnega sveta iz prvega odstavka tega člena ugotovijo na konstitutivnem zasedanju, ali so v svet imenovani člani v skladu z določili tega člena in ali se svet lahko v dani sestavi konstituira in prične z delom.
Odločitev strokovnega sveta iz prejšnjega odstavka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina predstavnikov Zbornice in vsaj en predstavnik navedenih ministrstev.
9. člen
Strokovni svet iz prejšnjega člena tega statuta:
– oblikuje predloge vsebin in poteka usposabljanja varnostnega osebja iz 29. člena ZZasV ter jih skladno s tretjo alineo 7. člena ZZasV posreduje v potrditev ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve
– sprejema druge strokovne programe usposabljanja varnostnega osebja,
– odobrava učno gradivo, teste, nabor vprašanj za preizkuse znanj, pripomočke in načine opravljanja strokovnega usposabljanja varnostnega osebja,
– odobri obrazec potrdila o opravljenem strokovnem usposabljanju iz petega odstavka 29. člena ZZasV,
– odobri obrazec evidence strokovnega usposabljanja iz 74. člena ZZasV,
– določa predlog tarife o višini prispevkov za izvajanje programov strokovnega usposabljanja varnostnega osebja, ki jo skladno s 13. členom ZZasV predpiše minister, pristojen za notranje zadeve,
– zagotavlja kadrovske pogoje za izvajanje programov usposabljanja varnostnega osebja in potrjuje predavateljski kader in člane komisij za preizkus znanja kot tudi komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki jih predlaga Zbornica,
– odloča o porabi sredstev za izvajanje strokovnega usposabljanja iz prvega odstavka 13. člena ZZasV,
– odloča o pogojih opravljanja andragoškega dela pri usposabljanu varnostnega osebja,
– preverja izpolnjevanje vseh drugih pogojev (materialnih, prostorskih, glede zagotovitve potrebne opreme) za izvajanje programov strokovnega usposabljanja varnostnega osebja, odloča o njihovi zagotovitvi in predlaga ukrepe in izboljšave pristojnim organom Zbornice in pristojnih ministrstev ter po potrebi tudi sam ukrepa v okviru svojih pristojnosti,
– obravnava in sprejme predlog poročila iz tretjega odstavka 12. člena ZZasV in predlaga pristojnim ministrstvom potrebne odločitve in ukrepe,
– predlaga spremembo višine prispevkov iz prvega odstavka 13. člena ZZasV,
– opravlja druge naloge in odloča o vseh drugih strokovnih vprašanjih izvajanja strokovnega usposabljanja varnostnega osebja.
Strokovni svet iz prejšnjega člena tega statuta sprejme pravilnik, s katerim natančneje uredi pogoje in način opravljanja nalog usposabljanja varnostnega osebja, in poslovnik, s katerim natančneje uredi vprašanja svojega oblikovanja in dela.
10. člen
Zbornica ima v svojem notranjem sestavu strokovne sekcije za posamezne oblike in vrste storitev varovanja.
Poleg sekcij iz prejšnjega odstavka tega člena se v Zbornici lahko organizirajo tudi sekcije na področjih reševanja in zaščite in na področju zavarovalništva kakor tudi sekcija uporabnikov storitev varovanja in sekcija strokovnih sodelavcev Zbornice.
V sekcije iz prvega odstavka tega člena se lahko povezujejo le tisti člani Zbornice, katerih članstvo v Zbornici je obvezno, v sekcije iz njegovega drugega odstavka pa lahko tudi tisti člani Zbornice, katerih članstvo v Zbornici je prostovoljno.
11. člen
Sekcijo lahko oblikujejo vsaj trije člani.
Članstvo v sekciji je prostovoljno, pridobi pa se s pristopno izjavo člana Zbornice, ki se deponira v strokovni službi Zbornice.
O oblikovanju sekcije obvestijo njeni ustanovni člani Upravni odbor Zbornice.
12. člen
Sekcija ima lahko po potrebi tudi posamezna strokovna telesa.
Sekcija oziroma njeno strokovno telo oblikuje svoje predloge oziroma sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.
13. člen
Sekcije iz prvega odstavka 10. člena tega statuta obravnavajo vprašanja strokovno pravilnega in kvalitetnega izvajanja storitev zasebnega varovanja s svojega področja, zlasti v zvezi s sprejemanjem standardov in tehničnih predpisov ter atestiranjem opreme in naprav za varovanje kakor tudi glede njihove uporabe v praksi, ter dajejo ustrezne pobude in predloge za njihovo reševanje pristojnim organom in organizacijam, zlasti strokovnemu odboru iz 14. člena tega statuta.
Sekcije iz drugega odstavka 10. člena tega statuta obravnavajo strokovna vprašanja iz svojega področja in dajejo prav tako ustrezne pobude in predloge pristojnim organom in organizacijam
14. člen
Članstvo v sekciji preneha z izstopno izjavo, ki se deponira v strokovni službi Zbornice.
Sekcija preneha, če število njenih članov pade pod tri ali če tako sklene večina vseh njenih članov.
15. člen
Za obravnavo strokovno pravilnega in kvalitetnega izvajanja storitev zasebnega varovanja je kot skupen organ strokovnih sekcij v Zbornici ustanovljen strokovni odbor za standarde, tehnične predpise in atestiranje opreme in naprav za varovanje.
Strokovni odbor iz prejšnjega odstavka tega člena sestavlja devet članov, ki jih izmed priznanih strokovnjakov za posamezno področje imenujejo:
– sekcije iz prvega odstavka 10. člena tega statuta vsaka po enega predstavnika
– ustanova, pristojna za standardizacijo, ustanova, pristojna za atestiranje opreme in naprav za varovanje, in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vsak po enega predstavnika.
Člani strokovnega odbora iz prvega odstavka tega člena morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo takšne smeri in najmanj 3 leta takšnih delovnih izkušenj, ki ustrezajo zahtevam strokovno kompetentne obravnave vprašanj iz pristojnosti tega odbora.
Dokler posamezna sekcija ni ustanovljena ali če pravočasno ne imenuje svojega predstavnika, imenuje Upravni odbor Zbornice v strokovni odbor iz prvega odstavka tega člena predstavnika za njeno strokovno področje.
Imenovani člani strokovnega odbora iz prvega odstavka ugotovijo na konstitutivnem zasedanju, ali so v odbor imenovani člani v skladu z določili tega člena in ali se odbor lahko v dani sestavi konstituira in prične z delom, ter na osnovi sklepa o konstituiranju izvolijo izmed sebe njegovega predsednika.
Strokovni odbor iz prvega odstavka tega člena je sklepčen, če je na zasedanju navzočih večina vseh njegovih članov, svoje odločitve pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
16. člen
Strokovni odbor iz prejšnjega člena tega statuta:
– sprejme pravilnik o izvajanju strokovnega nadzora nad delom članov glede pravilnega in kakovostnega opravljanja zasebnega varovanja,
– opravlja strokovni nadzor nad delom članov in v ta namen imenuje nadzorstvene organe skladno s pravilnikom iz prejšnje alinee,
– v primeru, da so z nadzorom iz prejšnje alinee ugotovljene nepravilnosti, sprejema skladno s pravilnikom iz prve alineje dokončne odločitve in ukrepa v okviru svojih pristojnosti,
– v primerih iz prejšnje alinee odloča o vlaganju pisnih predlogov iz prvega odstavka 40. člena ZZasV o začasnem odvzemu licence na ministrstvo, pristojno za notranje zadeve,
– sodeluje s Slovenskim inšitutom za standardizacijo pri oblikovanju predlogov standardov za vse oblike varovanja, določene z ZzasV,
– sprejme pravilnik, s katerim natančneje uredi postopke pri uresničevanju sodelovanja iz prejšnje alinee in odloča o sklenitvi dogovora s Slovenskim inštitutom za standardizacijo o tem sodelovanju,
– predlaga skladno z drugim odstavkom 34. člena ZZasV skupaj z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, varnostne standarde in standarde kakovosti Slovenskemu inštitutu za standardizacijo, da jih predpiše,
– sodeluje s pristojnim organom oziroma ustanovo v postopkih atestiranja alarmnih sistemov in drugih naprav za varovanje,
– sprejme pravilnik, s katerim natančneje uredi postopke pri uresničevanju sodelovanja iz prejšnje alinee in odloča o sklenitvi dogovora s pristojnim organom oziroma ustanovo, ki opravlja atestiranja navedenih sistemov in naprav,
– predlaga sprejem tehničnih predpisov za obvezno uporabo določenih varnostnih standardov in standardov kvalitete varovanja ter pogojev za atestiranje sistemov in naprav iz osme alinee tega člena,
– spremlja razvoj tehničnih sredstev in naprav in sodobnih tehnoloških dosežkov ter predlaga ustrezne spremembe predpisov,
– predlaga enotno strokovno terminologijo na področju varovanja, še posebej pri opredeljevanju standardov in tehničnih predpisov,
– določa predlog za oblikovanje dela obveznega članskega prispevka za izvajanje strokovnih nalog iz tega člena in odloča o porabi teh sredstev,
– sprejme pravilnik o poslovni odličnosti in pridobivanju certifikatov kakovosti na področju zasebnega varovanja,
– zagotavlja izvajanje postopkov za strokovno ugotavljanje izpolnjevanja predpisanih pogojev za pridobitev priznanj in certifikatov iz prejšnje alineje ter dokončno odloča o njihovi podelitvi,
– določa obrazce potrdil, priznanj in certifikatov, o katerih izdaji oziroma podelitvi odloča v okviru svojih pristojnosti in ki jih njegov predsednik podpisuje skupaj s predsednikom Zbornice,
– obravnava stanje in raven strokovnosti in kakovosti zasebnega varovanja v državi ter sprejema v tej zvezi poročila, ocene in pobude oziroma predloge pristojnim organom in organizacijam,
– sodeluje z zavarovalnicami zaradi uveljavljanja strokovnih meril zasebnega varovanja in oblikovanja ustreznih splošnih zavarovalnih pogojev v tej zvezi,
– obravnava druga vprašanja, ki so pomembna za strokovni dvig ravni zasebnega varovanja in uveljavitev sodobnih standardov in normativov na njegovem področju.
Strokovni odbor iz prejšnjega člena tega statuta sprejme tudi poslovnik, s katerim natančneje uredi vprašanja svojega oblikovanja in dela.
17. člen
Strokovni odbor iz 15. člena tega statuta mora obravnavati pobude in predloge strokovne sekcije, ki jih je naslovila nanj, praviloma na svojem prvem naslednjem zasedanju ter ji odgovoriti v 30 dneh od njihovega prejema oziroma najkasneje v roku 60 dni, če gre za posebno zahtevna vprašanja, ki zahtevajo posebno proučitev.
III. DEJAVNOSTI ZBORNICE
18. člen
Zbornica opravlja naloge, določene z ZZasV kot javna pooblastila ter druge naloge, določene s tem statutom, programom dela in drugimi akti Zbornice, sprejetimi na podlagi tega statuta.
a) Naloge na področju javnih pooblastil
19. člen
Zbornica izvaja kot javna pooblastila naslednje naloge:
– izvaja programe strokovnega usposabljanja iz 29. člena ZZasV,
– zagotavlja kadrovske, materialne in prostorske pogoje ter opremo za izvajanje programov strokovnega usposabljanja,
– vodi evidenco strokovnega usposabljanja iz 74. člena ZZasV,
– pripravlja predloge katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije,
– predlaga člane komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in opravlja druge naloge, določene z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
Upravni odbor Zbornice mora najmanj enkrat letno obravnavati poročilo CUVO oziroma strokovne službe Zbornice o izvrševanju javnih pooblastil iz prvega odstavka tega člena, in sicer najpozneje do 15. marca za preteklo koledarsko leto.
20. člen
O zagotovitvi materialnih in prostorskih pogojev ter potrebne opreme za izvajanje programov strokovnega usposabljanja izven sredstev za izvajanje javnega pooblastila odloča upravni odbor Zbornice na predlog strokovnega sveta iz 8. člena tega statuta; če pa o navedenih vprašanjih odloča na pobudo drugega organa ali na lastno pobudo, si mora pred dokončno odločitvijo o teh vprašanjih pridobiti mnenje navedenega strokovnega sveta.
21. člen
Za pripravo katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti imenuje strokovni svet iz 8. člena tega statuta predstavnike Zbornice v ustrezno delovno telo, ki se oblikuje v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, in sicer izmed priznanih strokovnjakov na področju, ki ga urejajo ti katalogi.
b) Druge naloge
22. člen
Poleg nalog na področju javnih pooblastil in nalog, določenih z zakonom, opravlja Zbornica v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi akti Zbornice še druge naloge, ki vključujejo neprofitne in profitne dejavnosti.
1. Neprofitne dejavnosti:
– opravljanje strokovnega nadzora nad delom članov,
– spremljanje in obravnavanje dela članov ter ugotavljanje aktualnih problemov v tej zvezi,
– sklepanje, spreminjanje in nadziranje izvajanja panožne kolektivne pogodbe na področju zasebnega varovanja z reprezentativnim sindikatom,
– sklepanje v imenu izvajalcev zasebnega varovanja pogodbe o kolektivnem zavarovanju njihove poklicne odgovornosti ter nadziranje njenega pravilnega izvajanja in opravljanje vseh nalog za učinkovito uresničevanje te pogodbe,
– sprejemanje kodeksa poklicne etike in ukrepanje ob njegovem kršenju,
– priprava, organizacija obravnave in sprejemanje statuta in drugih splošnih aktov Zbornice,
– oblikovanje predloga tarife za določitev višine prispevkov za izvajanje programov strokovnega usposabljanja,
– oblikovanje predlogov za določitev višine obveznega članskega prispevka in drugih virov financiranja zborničnih dejavnosti,
– organizacija dela vseh organov Zbornice in njenih strokovnih teles in izvajanje njihovih odločitev,
– spremljanje razvoja tehničnih sredstev in naprav in sodobnih tehnoloških dosežkov ter predlaganje ustreznih sprememb predpisov,
– sodelovanje s Slovenskim inštitutom za standardizacijo pri oblikovanju predlogov standardov za vse oblike varovanja, določene z ZZasV, ter njihovih sprememb in dopolnitev kakor tudi pri oblikovanju predlogov za sprejem tehničnih predpisov,
– sodelovanje s pristojnim organom oziroma ustanovo v postopkih atestiranja alarmnih sistemov in drugih naprav za varovanje ter oblikovanje predlogov ustreznih rešitev,
– spremljanje stanja in razmer na področju zasebnega varovanja in določanje razvojnih nalog na področju zasebnega varovanja ter strategije za njihovo uresničitev,
– oblikovanje predlogov ukrepov za pospeševanje razvoja dejavnosti varovanj oseb in premoženja in njihovo izvajanje,
– obravnavanje vseh predpisov s področja zasebnega varovanja oziroma predpisov, ki na to področje posegajo, ter predlaganje njihovih sprememb in dopolnitev,
– zastopanje interesov članov v postopkih sprejemanja in izvajanja ZZasV in vseh drugih predpisov in splošnih aktov ali vzročnih dokumentov s področja izvajanja storitev zasebnega varovanja, ki jih pripravljajo pristojni državni organi in inštitucije,
– sodelovanje in usklajevanje aktivnosti s pristojnimi državnimi organi in nevladnimi organizacijami na področjih zasebnega varovanja,
– sodelovanje z javnostmi zaradi boljšega razumevanja pomena zasebnega varovanja,
– zagotavljanje vseh informacij javnega značaja na področju zasebnega varovanja v skladu s posebnim zakonom,
– organizacija strokovnih srečanj za obravnavo posameznih tem oziroma problemov na področju zasebnega varovanja in predlaganje ustreznih rešitev vladnim organom in pristojnim institucijam,
– organizacija posvetov in sejmov oziroma drugih prireditev strokovnega ali promotivnega značaja, kadar upravni odbor Zbornice sklene, da v splošnem interesu panoge sodelovanje oziroma udeležba na njih ni odplačna,
– opravljanje drugih neodplačnih nalog in storitev v skladu s splošnimi akti Zbornice in sklepi njenega upravnega odbora (zlasti posredovanja poslovnih možnosti, podatkov analiz stanja na tržišču, nudenja vzorčnih aktov, strokovnega svetovanja ipd).
2. Profitne dejavnosti:
– uvajanje sodobnih tehnologij in metod vodenja ter organiziranja kot tudi drugih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti dela in poslovanja,
– organizacija sistema zvez in telekomunikacij za potrebe zasebnega varovanja,
– organizacija seminarjev, tečajev in drugih oblik izobraževanja in usposabljanja, ki so izven okvira izvajanja javnega pooblastila Zbornice po ZZasV,
– organizacija sejmov in drugih promotivnih dejavnosti na področju zasebnega varovanja za potrebe članov, ki se opravljajo odplačno,
– tržno posredovanje informacij, organizacija kooperacij in druge marketinške dejavnosti na področju zasebnega varovanja,
– strokovna pomoč (zlasti na tehničnem, organizacijskem, finančno-ekonomskem in pravnem področju) in druge poslovne storitve članom, ki se opravljajo odplačno.
Strokovna služba Zbornice lahko na podlagi pooblastila opravlja za račun članov vse storitve, za katere je strokovno in materialno usposobljena, ter jih lahko tudi zastopa pred pristojnimi državnimi organi in inštitucijami.
23. člen
Prednostna naloga Zbornice je promoviranje slovenskih izdelkov in storitev na področju varovanja oseb in premoženja na domačih in tujih sejmih oziroma drugih gospodarskih prireditvah, navezovanje poslovnih stikov in povezovanja z drugimi sorodnimi zbornicami in združenji v državah, članicah EU, kot tudi v državah izven EU.
24. člen
Upravni odbor Zbornice vsako leto sprejme program dela, ki predstavlja temeljne usmeritve za delo Zbornice.
25. člen
Zbornica glede na interes članov sodeluje z drugimi zbornicami in interesnimi združenji v državi pri raznih skupnih projektih, izvajanju storitev, pretoku informacij in drugih dogovorjenih aktivnostih.
IV. ORGANI ZBORNICE
26. člen
Organi zbornice so:
– skupščina,
– upravni odbor,
– nadzorni odbor,
– predsednik in podpredsednik Zbornice,
– arbitraža,
– častno razsodišče.
Organe Zbornice iz druge, tretje, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka izvoli volilna skupščina v skladu s tem statutom in posebnim pravilnikom za mandatno dobo 4 let, razen pri nadomestnih volitvah, ko se nadomestni član izvoli za čas do poteka mandatne dobe članu, ki mu je predčasno prenehal mandat.
Predsednika in podpredsednika Zbornice Skupščina izvoli za dve-letno mandatno dobo.
Upravni odbor Zbornice mora najprej pol leta in najpozneje 3 mesece pred iztekom mandata razpisati redne volitve v organe Zbornice, nadomestne volitve pa vsaj 15 dni pred dnevom zasedanja Skupščine.
Skupščina, upravni odbor in predsednik Zbornice lahko za preučitev določenega vprašanja ali izvršitev določene naloge iz njihove pristojnosti imenujejo ustrezne komisije oziroma druga strokovna in pomožna telesa, pri katerih delu lahko sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki.
27. člen
Skupščina Zbornice se v svojem sestavu določi in pooblaščeni predstavniki članov vanjo delegirajo skladno s tem statutom za vsak sklic posebej.
a) Skupščina
28. člen
Skupščino Zbornice sestavljajo predstavniki članov Zbornice skladno s pogoji in merili, kot jih določa ta statut.
29. člen
V Skupščino Zbornice delegira vsak član Zbornice, ki ima licenco za opravljanje ene izmed oblik zasebnega varovanja, svojega predstavnika, če na dan sprejema sklepa o sklicu Skupščine izpolnjuje za pridobitev te licence minimalne pogoje, določene v ZZasV, glede vrste in števila varnostnega osebja.
Vsak predstavnik glasuje na Skupščini s toliko glasovi, kot ima član Zbornice, ki ga zastopa, na dan sprejema sklepa o sklicu Skupščine po podatkih evidenc oseb, ki opravljajo varnostne storitve, iz 66. člena ZZasV evidentiranih oseb za varovanje od skupnega števila vseh tako evidentiranih oseb.
30. člen
Če ima posamezen član licenco za več oblik zasebnega varovanja ter so pri njem zaposleni delavci evidentirani skladno z drugim odstavkom prejšnjega člena hkrati kot varnostniki in delavci drugega varnostnega osebja, se njihovo število upošteva na način, kot velja za ugotovitev in obračun njegovega obveznega članskega prispevka Zbornici.
31. člen
Zasedanja Skupščine sklicuje in vodi njen predsednik, ki je po svojem položaju predsednik Zbornice. V njegovi odsotnosti sklicuje in vodi zasedanje Skupščine njen podpredsednik, ki je po svojem položaju podpredsednik Zbornice.
Poleg predsednika oziroma podpredsednika Zbornice izvoli Skupščina na začetku svojega zasedanja v delovno predsedstvo dva člana izmed navzočih delegatov.
32. člen
Skupščina opravlja naslednje naloge:
– sprejema vse temeljne akte Zbornice, to je akt o njeni ustanovitvi, vseh statusnih spremembah ter njenem prenehanju,
– sprejema statut Zbornice, njegove spremembe in dopolnitve,
– sprejema vse druge splošne akte Zbornice oziroma jih verificira, kadar jih je sprejel drug pristojen organ Zbornice,
– določa skladno z ZZasV osnovo za obvezni članski prispevek ter sklepa o povišanju ali znižanju stopnje obveznega članskega prispevka ter načinu in roku njegovega plačevanja
– sprejema poročila organov Zbornice,
– sprejema oziroma verificira program dela Zbornice in njegove spremembe in dopolnitve,
– sprejema oziroma verificira finančni načrt Zbornice, njegove spremembe in dopolnitve ter poročilo o zaključnem računu,
– sprejema vse druge akte v skladu z zakonskimi predpisi, tem statutom in drugimi akti Zbornice,
– voli organe Zbornice in jih odpoklicuje oziroma razrešuje.
33. člen
Skupščina Zbornice zaseda najmanj enkrat letno oziroma po potrebi z namenom razreševanja vprašanj, ki so ji poverjena po tem statutu in drugih aktih Zbornice.
Zasedanje Skupščine iz prejšnjega odstavka tega člena skliče njen predsednik na osnovi sklepa Upravnega odbora Zbornice, v katerem se določita čas in kraj zasedanja skupščine in njen dnevni red.
34. člen
Za obravnavo posebej aktualne problematike, ki se nanaša na stanje v panogi in delovanje Zbornice, se lahko skliče tudi izredno zasedanje skupščine.
Izredno zasedanje skupščine lahko skliče njen predsednik na lastno pobudo, mora pa ga sklicati v 15 dneh od prejema zahteve:
– Upravnega odbora Zbornice,
– Nadzornega odbora Zbornice,
– Častnega razsodišča Zbornice,
– Strokovnega sveta iz 8 člena tega statuta,
– Strokovnega odbora iz 15. člena tega statuta.
Pobuda oziroma zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena mora prav tako vsebovati podatke iz drugega odstavka 33. člena tega statuta.
35. člen
Sklic Skupščine, ki mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 33. člena tega statuta, mora biti javno objavljen najmanj 15 dni in največ 60 dni pred dnevom zasedanja skupščine.
36. člen
Skupščina lahko odloča, če so v skladu s pogoji, ki jih določa ta statut, na zasedanju navzoči predstavniki članov Zbornice, ki imajo več kot polovico vseh skupščinskih glasov. Če se ob pričetku zasedanja skupščine ugotovi, da ta ni sklepčna, se njeno zasedanje preloži za eno uro, nato pa je skupščina sklepčna, če imajo na njej navzoči predstavniki članov Zbornice v skladu s pogoji, ki jih določa ta statut, vsaj več kot četrtino vseh skupščinskih glasov.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo izrekla večina na Skupščini navzočih glasov.
Glasovanje je javno, če člani skupščine za posamezen primer ne odločijo drugače.
b) Upravni odbor
37. člen
Upravni odbor opravlja izvršilno funkcijo skupščine Zbornice.
Upravni odbor šteje enajst članov, ki jih izvoli skupščina. Člani Upravnega odbora z večino glasov na prvi seji izvolijo svojega predsednika. Predsednik Zbornice sodeluje v delu Upravnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.
Pri predlaganju sestave Upravnega odbora se upošteva tudi sorazmerna zastopanost različnih dejavnosti oziroma oblik zasebnega varovanja in sorazmerna teritorialna pokritost države.
38. člen
Zasedanja upravnega odbora so sklepčna, če je na njih navzoča več kot polovica vseh njegovih glasov.
Upravni odbor sprejema svoje odločitve z večino svojih navzočih glasov.
39. člen
Upravni odbor opravlja naslednje naloge:
– sprejema vse odločitve, ki so v pristojnosti skupščine, izvzemši statut in druge temeljne akte Zbornice ter o poročilih, volitvah, odpoklicu oziroma razrešitvi organov Zbornice, med dvema zasedanjema skupščine;
– sprejema vse druge splošne akte, za katere je pristojna Zbornica in njihov sprejem s tem statutom ni poverjen drugemu organu v Zbornici;
– predlaga vse splošne akte Zbornice, ki jih je sprejel, skupščini v verifikacijo na njenem prvem naslednjem zasedanju;
– skrbi in odgovarja za izvrševanje sklepov, odločitev in priporočil skupščine;
– sprejema program dela, finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun Zbornice;
– določa pogoje, po katerih strokovna služba Zbornice opravlja storitve za člane Zbornice in druge naročnike oziroma kupce;
– pripravlja predloge in gradiva, ki so v pristojnosti sprejemanja skupščine;
– samostojno odloča o specifičnih zadevah iz finančnega načrta;
– sprejema akt o sistematizaciji delovnih mest v strokovni službi Zbornice in odloča o zaposlitvah v njej;
– odloča na II. stopnji v posamičnih zadevah v skladu s tem statutom in drugimi akti Zbornice;
– usklajuje delo in postopke z drugimi zbornicami, interesnimi združenji ter organi in organizacijami v zadevah skupnega prometa;
– imenuje predstavnike Zbornice v strokovni svet CUVO in druge organe in strokovna oziroma delovna telesa drugih organov in organizacij oziroma institucij, kadar je to predvideno z veljavnimi predpisi, tem statutom in drugimi akti Zbornice ali teh drugih organov, organizacij ali institucij;
– določa, katere listine in podatki se štejejo za poslovno skrivnost Zbornice;
– odloča in sklepa o vseh drugih zadevah, za katere je pooblaščen po tem statutu in drugih splošnih aktih Zbornice v skladu z veljavnimi predpisi.
Kadar gre za obravnavo vprašanj, ki so strateškega pomena za panogo, se na osnovi sklepa upravnega odbora v stalni sestavi skliče v obdobju med obema letnima skupščinama razširjeni upravni odbor; le-tega poleg članov upravnega odbora v njegovi stalni sestavi sestavljajo delegati članov Zbornice, ki imajo na dan sklepa o njegovem sklicu najmanj dva skupščinska glasova. Razširjeni upravni odbor sprejema v zvezi z vprašanji, ki jih obravnava, smernice za delo upravnega odbora v stalni sestavi; pri tem se za ugotavljanje njegove sklepčnosti in sprejetje odločitev smiselno uporablja določilo 36. člena tega statuta.
c) Nadzorni odbor
40. člen
Nadzorni odbor kontrolira premoženjsko in denarno poslovanje Zbornice.
41. člen
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane, ki jih izvoli in razrešuje skupščina Zbornice.
42. člen
Nadzorni odbor se sestane najmanj enkrat letno, in sicer pred sprejetjem zaključnega računa za preteklo leto. Nadzorni odbor mora poročati skupščini o svojih ugotovitvah o materialno-finančnem poslovanju Zbornice in o svojem delu ter predlagati skupščini ustrezne ukrepe.
č) Predsednik zbornice
43. člen
Predsednik Zbornice predstavlja Zbornico pred državnimi in drugimi organi in organizacijami oziroma ustanovami ter predlaga in izvršuje sklepe in druge akte skupščine, ki jih tudi podpisuje; zaradi izvršitve sklepov skupščine lahko predsednik Zbornice zahteva sklic katerega koli organa Zbornice.
Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja v nujnih primerih v odsotnosti predsednika Zbornice, sicer pa po njegovem pooblastilu podpredsednik Zbornice.
Predsednik in podpredsednik Zbornice ne moreta biti izvoljena v noben drug organ Zbornice iz tretje do šeste alinee 26. člena tega statuta, vsekakor pa sta lahko izvoljena oziroma imenovana v ustrezne strokovne organe ali delovna telesa organov Zbornice.
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika in podpredsednika Zbornice.
44. člen
Predsednik in podpredsednik Zbornice sta za opravljanje svojih funkcij upravičena do ustreznega denarnega nadomestila, ki ga določi upravni odbor oziroma skupščina Zbornice.
Pri opravljanju svojih funkcij morata predsednik in podpredsednik Zbornice zastopati izključno interese celotnega članstva oziroma panoge ter morata o vseh sestankih, ki se jih udeležita pri opravljanju teh funkcij, redno obveščati upravni odbor.
Če se pojavi utemeljen sum, da je predsednik oziroma podpredsednik Zbornice zlorabil funkcijo zaradi parcialnih interesov, lahko vsak član upravnega odbora postavi to vprašanje na dnevni red upravnega odbora, ki lahko z večino glasov vseh svojih članov stalne sestave izreče predsedniku oziroma podpredsedniku Zbornice začasen ukrep, da do odločitve skupščine Zbornice ne more opravljati te svoje funkcije. Upravni odbor sprejme sklep o sklicu izrednega zasedanja Skupščine, ki mora v zvezi s tem ukrepom sprejeti sklep o razrešitvi in izvolitvi predsednika oziroma podpredsednika Zbornice najkasneje v roku 45 dni.
d) Arbitraža
45. člen
V Zbornici se ustanovi arbitraža za reševanje gospodarskih sporov, če se stranke v skladu z zakonom dogovorijo za njeno pristojnost.
Predsednika arbitraže ter listo arbitrov izvoli skupščina Zbornice za dobo štirih let in so po izteku mandata lahko ponovno izvoljeni.
Ob posameznem sporu odloča arbitražni senat, ki ga sestavljajo po en arbiter, imenovan od vsake stranke v sporu z liste arbitrov ter predsednik senata, ki ga določi predsednik arbitraže. Predsednik arbitraže določi po potrebi še dodatnega člana senata.
Število predsednika in članov arbitražnega senata mora biti liho. Če stranka v roku 15 dni po pozivu ne predlaga svojega člana v arbitražni senat, ga imenuje predsednik arbitraže.
Odločitev arbitraže je dokončna.
e) Častno razsodišče
46. člen
V Zbornici se ustanovi častno razsodišče za obravnavo kršitev obveznosti, ki jih imajo člani Zbornice po tem statutu in drugih aktih organov Zbornice, kakor tudi po etičnem kodeksu Zbornice.
Častno razsodišče ima predsednika in štirinajst članov, ki jih izvoli skupščina Zbornice.
V posameznih primerih odloča Častno razsodišče v sestavi treh članov, to je predsednika in dveh članov senata, ki jih imenuje predsednik Častnega razsodišča.
47. člen
Za kršitve obveznosti izreka Častno razsodišče Zbornice naslednje disciplinske ukrepe:
– opomin,
– javni opomin,
– zoper člana, katerega članstvo v Zbornici je prostovoljno, ukrep izključitve iz Zbornice, katerega izvršitev se lahko pogojno odloži za dobo dveh let,
– denarno kazen.
48. člen
Častno razsodišče posluje v skladu s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme skupščina Zbornice.
Ob pogojih in po merilih, ki jih določi pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena, morajo udeleženci v postopku pred Častnim razsodiščem povrniti stroške postopka.
Če Častno razsodišče izreče ukrep javnega opomina ali denarne kazni, odloči tudi, ali se ta ukrep objavi le v glasilu Zbornice ali tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja in katerih.
49. člen
Denarna kazen se lahko izreče v višini najmanj 500.000 SIT in največ 5,000.000 SIT.
Pogoje in merila za določitev denarne kazni ter rok za njeno plačilo predpiše pravilnik iz prvega odstavka prejšnjega člena tega statuta.
Sredstva od plačanih denarnih kazni se zbirajo na posebnem računu in jih mogoče uporabiti le za namen kolektivnega zavarovanja poklicne odgovornosti članov Zbornice.
50. člen
Če častno razsodišče ugotovi, da so podani zakonski razlogi za odvzem licence članu, zoper katerega se vodi postopek, poda predlog Upravnemu odboru Zbornice, da v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZZasV predlaga odvzem licence zoper takšnega člana. Navedeni predlog in morebitni postopek za odvzem licence in prenehanje članstva v Zbornici v ničemer ne vplivata na potek in dokončanje postopka pred Častnim razsodiščem.
51. člen
Glede zastaralnih rokov za začetek in vodenje postopka ter izvršitev izrečenega ukrepa, kakor tudi glede roka za izbris ukrepa iz evidence se uporabljajo določila zakona o prekrških, razen za kršitve, ki imajo znake kaznivega dejanja, ko se uporabijo določila kazenskega zakona RS.
IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ČLANOV
52. člen
Člani Zbornice so po ZZasV vsi imetniki licenc za zasebno varovanje, in sicer jim članstvo nastane z dnem pridobitve takšne licence; tem članom tudi preneha članstvo v Zbornici z dnem odvzema ali prenehanja licence po ZZasV.
Član Zbornice je lahko tudi vsaka druga oseba javnega in zasebnega prava, katere dejavnost lahko pripomore k zagotavljanju strokovnosti pri opravljanju zasebnega varovanja in varovanju javnega interesa na tem področju, če da pismeno izjavo, da želi postati član Zbornice, s predpisanimi podatki ter sprejme Kodeks poklicne etike Zbornice.
Član Zbornice ne more biti oseba iz drugega odstavka tega člena, ki huje krši Kodeks poklicne etike Zbornice, dokler ne odpravi teh kršitev.
Članu Zbornice iz drugega odstavka tega člena, ki ima odprte obveznosti do Zbornice, praviloma ne more prenehati članstvo v Zbornici, dokler ne poravna teh obveznosti; takšnemu članu pa preneha članstvo v Zbornici z dnem, ko je zoper njega uveden postopek prisilne poravnave ali stečajni postopek oziroma drug z zakonom predviden postopek njegovega prenehanja.
53. člen
O sprejemu članov iz drugega odstavka prejšnjega člena tega statuta odloča komisija za sprejem novih članov in prenehanje članstva v Zbornici, ki jo imenuje Upravni odbor Zbornice.
Komisija ima predsednika in šest članov, odloča pa v senatni sestavi predsednika in dveh članov, ki jih za posamezen primer imenuje predsednik komisije; senat lahko postopa le v polni sestavi, odloča pa z večino glasov vseh svojih članov.
54. člen
Komisija mora o vlogi za sprejem v članstvo oziroma za prenehanje članstva odločiti najkasneje v 30 dneh od dneva prejema vloge.
Če komisija vlogi ugodi, prične članstvo s 1. dnem v naslednjem mesecu oziroma članstvo preneha z zadnjim dnem v mesecu, v katerem je bila vloga prejeta na Zbornici.
55. člen
Komisija mora zavrnitev prošnje stranki iz drugega odstavka 49. člena tega statuta, ki prosi za članstvo oziroma za prenehanje članstva v Zbornici, pisno obrazložiti.
Zoper zavrnilno odločbo iz prvega odstavka tega člena ima prizadeta stranka pravico do ugovora na Upravni odbor Zbornice, ki o ugovoru dokončno odloči,
Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti pisno v roku 8 dni od dneva prejema zavrnilne odločbe.
56. člen
Člani Zbornice imajo naslednje pravice in obveznosti:
– pravico do upravljanja Zbornice po svojih predstavnikih v organih,
– brezplačno uporabljati neprofitne storitve Zbornice,
– po predpisanih pogojih uporabljati druge storitve Zbornice,
– redno plačevati skladno z ZZasV določeni članski prispevek,
– oblikovati stališča in dajati pobude za uresničevanje nalog,
– druge pravice in obveznosti, ki jih določajo splošni akti,
– člane se obvešča s pisnimi oziroma elektronskimi obvestili, preko zborničnega glasila in zbornične domače internetne strani in s pomočjo drugih medijev.
57. člen
Novi člani, katerih članstvo v Zbornici je obvezno, lahko prostovoljno plačajo poseben pristopni delež v višini, kot jo ugotovi Upravni odbor Zbornice na osnovi realne valorizacije vloženih sredstev. S plačilom pristopnega deleža pridobi član pravico do ustreznega deleža na sredstvih Zbornice.
Pristopni delež se vrne članu na njegovo zahtevo po prenehanju članstva v Zbornici, in sicer v roku dveh let po vplačani višini (brez obresti).
58. člen
Člani Zbornice plačujejo obvezni članski prispevek v višini in po pogojih, kot jih skladno z ZZasV določi Skupščina Zbornice s soglasjem Vlade RS.
Stopnjo članskega prispevka in pavšalni znesek, ki ga plačujejo člani, katerih članstvo v Zbornici je prostovoljno, lahko skupščina Zbornice s soglasjem Vlade RS glede na obseg nalog, ki se financirajo iz obveznega članskega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.
V. STROKOVNA SLUŽBA
59. člen
Strokovna, administrativno-tehnična in druga opravila za Zbornico opravlja njena strokovna služba.
60. člen
Delo strokovne službe vodi in organizira sekretar – izvršni direktor Zbornice, v njegovi odsotnosti pa namestnik sekretarja – izvršnega direktorja Zbornice.
Za uresničevanje pravic in obvez delavcev iz delovnega razmerja je pristojen sekretar oziroma izvršni direktor Zbornice oziroma njegov namestnik Zbornice.
Upravni odbor izbere in sklene pogodbo o zaposlitvi s sekretarjem – izvršnim direktorjem Zbornice. Upravni odbor odloči, kdo je namestnik sekretarja – izvršnega direktorja Zbornice.
61. člen
Sekretar – izvršni direktor Zbornice je imenovani profesionalni funkcionar Zbornice, zastopa Zbornico v premoženjskih in drugih poslih, je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta in za uporabo drugih sredstev Zbornice, vodi in organizira delo strokovne službe in opravlja naloge v skladu s statutom in drugimi akti Zbornice.
Sekretar – izvršni direktor Zbornice zastopa Zbornico v pravnih razmerjih s tretjimi in sklepa posle z njimi v okviru pooblastil, ki mu jih določa Upravni odbor.
62. člen
Upravni odbor določi s svojim aktom dela, ki se opravljajo v strokovni službi ter njihovo vrednotenje.
63. člen
Upravni odbor lahko poveri opravljanje del strokovne službe ustrezni za to usposobljeni organizaciji.
VI. SREDSTVA ZA DELO ZBORNICE
64. člen
Zbornica financira svoje delo iz naslednjih virov:
– iz obveznega članskega prispevka, določenega skladno z ZZasV in tem statutom;
– s prispevki za izvajanje javnih pooblastil, določenih na podlagi tarife, sprejete v skladu z ZZasV in tem statutom;
– s prodajo storitev, ki jih opravlja kot profitno dejavnost;
– iz sofinanciranja njenih neprofitnih dejavnosti s strani ustreznih organov, organizacij oziroma skladov ali inštitucij;
– iz daril in drugih donacij;
– iz drugih virov skladno s sklepom Skupščine ali Upravnega odbora Zbornice.
S članskim prispevkom iz prve alinee prejšnjega odstavka tega člena se financirajo storitve Zbornice, ki jih opravlja za svoje člane izven izvajanja javnih pooblastil.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
65. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo dosedanja združenja in njihovi organi v Zbornici kakor tudi odbor za licence in programski svet.
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati:
– pravilnik o vodenju evidenc in službenih izkaznicah z dne 21. 9. 1995;
– pravilnik o delovnih oblekah z dne 21. 9. 1995;
– katalog del za varnostnike z dne 23. 3. 1995 s spremembami in dopolnitvami z dne 8. 5. 1997;
– pravilnik o postopku sprejemanja odločitev glede določitve programov za preizkus znanja, izvajanja teh programov in načinu preverjanja znanja (v prečiščenem besedilu) z dne 28. 3. 2002 in njegove spremembe in dopolnitve, razen tistih njegovih določb, ki se po 82. členu ZZasV še uporabljajo in ki prenehajo veljati skladno z navedenim zakonskim določilom;
– sklep Sekcije mehanske zaščite Zbornice o opredelitvi dela dejavnosti mehanske zaščite, za katero je potrebna licenca, z dne 18. 1. 1996.
Drugi splošni akti Zbornice, sprejeti do uveljavitve tega statuta, morajo biti usklajeni z ZZasV in tega statuta v roku iz drugega odstavka 79. člena ZZasV.
66. člen
Dosedanji organi Zbornice iz druge do šeste alinee 26. člena tega statuta nadaljujejo s svojim delom v dosedanji sestavi do izvolitve novih organov v skladu s tem statutom, vendar najkasneje do 30. 9. 2004.
V roku iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni organi Zbornice v skladu z določili tega statuta tudi konstituirani.
Strokovni svet iz 8. člena tega statuta mora biti imenovan in konstituiran najpozneje v roku 90 dni od dneva, ko prejme Zbornica soglasje Vlade Republike Slovenije k temu statutu v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil.
Strokovni odbor iz 15. člena tega statuta mora biti imenovan in konstituiran najpozneje v roku 90 dni od dneva uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statutat, ki se ne nanašajo na izvajanje javnih pooblastil.
67. člen
Za uskladitev pripomb z Vlado Republike Slovenije na del statuta, na katerega daje skladno z ZZasV Vlada Republike Slovenije soglasje, in za sprejem sprememb oziroma dopolnitev statuta v zvezi s to uskladitvijo je pristojen med dvema zasedanjema skupščine Upravni odbor Zbornice.
68. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta in statut v tem prečiščenem besedilu začne veljati, ko ga sprejme skupščina Zbornice, v roku 8 dni po njegovi objavi v Uradnem listu RS razen njegovih določil, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil in ki začno veljati, ko da Vlada Republike Slovenije soglasje na ta del statuta, v roku 8 dni po objavi tega soglasja in morebitnih usklajenih sprememb in dopolnitev statuta v omenjenem delu skladno s prejšnjim členom tega statuta.
Predsednik Zbornice
Aleksander Jeras, dipl. inž. el. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti