Na podlagi 5. člena in v zvezi s 25. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa pravila glede varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno cenovne politike, določene v Uredbi Komisije EGS o enotnih natančnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode št. 2220/85 (UL L 205, 3. 8. 1985, str. 5) z vsemi spremembami, ki jih je potrebno dati v skladu z uredbami, ki določajo skupne tržne ureditve za kmetijske proizvode, in z drugimi izvedbenimi uredbami, ki urejajo to področje, z vsemi spremembami.

Pristojni organ, ki sprejema varščine in o njih odloča v skladu s predpisi iz prejšnjega člena, je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(1) Agencija ne zahteva položitve varščine, če je vrednost zavarovanega zneska nižja od 500 evrov v protivrednosti SIT po tečaju iz Uredbe ES o podrobnih pravilih za uporabo kmetijsko monetarnega sistema za evro za kmetijstvo št. 2808/98 (UL L 349, 24. 12. 1998, str. 36-40), z vsemi dopolnitvami in spremembami. V tem primeru se mora zavezanec pisno zavezati k plačilu zneska, ki je enak tistemu, ki bi ga moral plačati, če bi dal varščino in bi bila ta varščina naknadno delno ali v celoti zasežena. Pisno se zaveže na obrazcu iz Priloge 1: »Izjava o obveznostih za plačilo zneska zapadlosti«, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Določbe te uredbe se ne uporabljajo, kadar je zavezanec za plačilo varščine:
a) oseba javnega prava, ki je odgovorna za izvajanje nalog javne uprave, ali
b) oseba zasebnega prava, ki izvaja javne naloge na podlagi javnega pooblastila, koncesije in podobno.

(1) Varščina se lahko predloži:
a) z gotovinskim pologom kot nakazilo gotovine
Gotovinski polog se nakaže na transakcijski račun Izvrševanje proračuna Republike Slovenije 01100-6300109972 z navedbo sklica na številko odobritve po modelu 18: 18 23183-2010020-0000xxxx. Zadnje štiri številke v sklicu so namenjene letnici nakazila;
b) z bančno garancijo na obrazcih iz Priloge 2, Priloge 3, Priloge 4 in Priloge 5, ki so sestavni del te uredbe
Bančna garancija se lahko predloži za izpolnitev več obveznosti (v nadaljnjem besedilu: globalna varščina) ali za izpolnitev ene obveznosti.
(2) Kot varščino sprejme Agencija le:
– garancije bank, hranilnic in hranilno kreditnih služb, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij, in
– garancije bank držav članic, ki so upravičene izdajati garancije na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
V primeru garancij bank iz držav članic, ki nimajo nobene registrirane oblike v Republiki Sloveniji, morajo predlagatelji garancij predhodno pridobiti pisno odobritev Agencije.
(3) Če zavezanec ne more pridobiti bančne garancije oziroma predložiti varščine z gotovinskim pologom, mora:
– predložiti obvestilo banke o neodobritvi bančne garancije;
– predložiti obrazec BON 1 in obrazec BON 2, ki sta izdana s strani Agencije za javnopravne evidence in storitve.
(4) Zavezancu se na podlagi dokumentacije iz prvega odstavka tega člena odobri druga oblika varščine. V ta namen zavezanec posreduje pisno vlogo za dodelitev druge oblike varščine na Agencijo.
(5) V primeru iz prejšnega odstavka Agencija presodi o tem, ali bo varščina dana:
a) s porokom;
b) s hipoteko;
c) z zastavo gotovinskega pologa v banki;
č) z zastavo priznanih terjatev do osebe javnega prava ali javnih sredstev, ki so zapadle in so plačljive, in do katerih nima nobena druga terjatev prednosti;
d) z zastavo vrednostnih papirjev, ki so unovčljivi v določeni državi članici pod pogojem, da jih je ta država izdala ali za njih jamči;
e) z zastavo obveznic, ki so jih izdala združenja za hipotekarna posojila in ki kotirajo na borzi vrednostnih papirjev in so na prodaj na odprtem trgu, pod pogojem, da je njihova boniteta enaka državnim obveznicam.

(1) Agencija zavrne ponujeno varščino ali zahteva drug predmet varščine, če meni, da je neprimerna ali nezadostna, ali če varščina ne daje kritja za dovolj dolgo obdobje.
(2) Vsaka varščina se lahko nadomesti z drugo varščino, določeno v prejšnjem členu te uredbe.
(3) Kadar je prvotna varščina zasežena, vendar še ni bila unovčena, nadomestitev ni dovoljena.
(4) Globalna varščina se nadomesti z drugo globalno varščino pod pogojem, da nova globalna varščina krije najmanj tisti del prvotne globalne varščine, ki je bila prenesena v času nadomestitve, da bi se zagotovila izpolnitev ene ali več še neizpolnjenih obveznosti.

Če je obveznost, za katero je bila varščina dana, izpolnjena, se varščina na pisno zahtevo zavezanca za plačilo varščine, ki je naslovljena na Agencijo, povrne.

(1) V postopku zasega varščine:
a) Agencija z odločbo obvesti stranko o zasegu varščine;
b) je rok pritožbe na odločbo iz prejšnje točke tega člena 15 dni od prejema odločbe.
(2) Po končanem pritožbenem postopku mora udeležena stranka, ki v pritožbi ni uspela, plačati obresti od vsote, ki je bila dejansko zasežena.
(3) Obrestna mera, ki se obračuna po končanem postopku pritožbe stranki, ki v pritožbi ni uspela, se izračuna v skladu s predpisi, ki urejajo predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

Od celotnih vplačanih varščin, se ob neizpolnitvi obveznosti s strani upravičenca, po poteku rokov iz Uredbe Komisije EGS iz prvega člena te uredbe, del varščin postane prihodek integralnega proračuna Republike Slovenije, del pa se poračuna ob povračilu izdatkov s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada v skladu z Uredbo Sveta ES št. 352/78 (UL L 50, 22. 2. 1978) o dodelitvi zaseženih varščin, poroštev in jamstev, danih v skladu s skupno kmetijsko politiko.

Ta uredba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. maja 2004.