Uradni list

Številka 117
Uradni list RS, št. 117/2003 z dne 28. 11. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 117/2003 z dne 28. 11. 2003

Kazalo

5127. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil, stran 15990.

Na podlagi 191. in 197. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/00 – odl. US, 39/00 – popr. odl. US, 61/00, 100/00 – odl. US, 21/02 in 67/02) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil
1. člen
V pravilniku o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 95/01, 52/02 in 37/03) se v prvem odstavku 2. člena doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov vozil je prostor za merjenje emisij izpušnih plinov, ki je lahko sestavni del preizkuševalne steze, površina ob preizkuševalni stezi ali kot poseben prostor, v katerem so predpisani merilniki emisij ter druge, s tem pravilnikom predpisane naprave in oprema.«
Dosedanje 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točka postanejo 4., 5., 6., 7., 8. in 9 točka.
2. člen
3. člen se črta.
3. člen
V 14. členu se na koncu doda nov naslov, ki se glasi: «VI. MERILNO MESTO ZA MERJENJE EMISIJ IZPUŠNIH PLINOV«.
Pod naslovom se doda novo besedilo, ki se glasi:
»Merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov posameznih vrst vozil je lahko izvedeno tudi kot površina ob preizkuševalni stezi ali kot poseben prostor v poslovnih prostorih pooblaščene organizacije, ki izpolnjuje pogoje za merilna mesta, določene v točkah I.4., II.3. oziroma III.3. prvega odstavka tega člena.«
4. člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»47. člen
Med meritvijo izpušnih plinov mora biti lijak odsesovalne naprave nameščen tako, da je vzdolžna os lijaka odsesovalne naprave v osi izpušne cevi in na taki razdalji, da je zagotovljeno učinkovito odsesavanje.«
5. člen
V 48. členu se doda nov, peti odstavek, ki se glasi:
»Tehnikoma-kontrolorjema lahko pri meritvi emisij izpušnih plinov, meritvi zavornih učinkov pnevmatskih zavornih sistemov, odstranitvi oziroma namestitvi nalepke za tehnični pregled na vozilo pomaga strokovno usposobljen delavec, zaposlen v pooblaščeni organizaciji, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo avtomehanične ali avtoelektrične smeri in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje teh postopkov, pred komisijo iz 28. člena tega pravilnika.«
6. člen
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
»49. člen
Stranka mora pripeljati na tehnični pregled redno vzdrževano, nepoškodovano in očiščeno vozilo.
Tehnik-kontrolor lahko odkloni opravljanje tehničnega pregleda vozila, ki je okvarjeno, tako da tehničnega pregleda vozila ni mogoče opraviti v celoti (motor ne deluje, motor v slabem stanju ipd.) in v primeru, če je vozilo poškodovano, slabo vzdrževano ali neočiščeno, razen kadar pregled takega vozila odredi policist.«
7. člen
V 60. členu se 4. točka prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»4. Merjenje zavornih sil in izračun zavornih učinkov:
Zavorni učinek vozil se meri z napravo za merjenje zavornih sil na obodu koles, ki po nosilnosti in merilnem območju ustreza vrsti pregledanega vozila. Istočasno se praviloma meri tudi pritisna sila na stopalki zavore.
Na posameznih kolesih vozila se zavorne sile meri ob enakomernem povečevanju pritisne sile na stopalko zavore.
Zavorni učinek (z) izražen v [%] je razmerje med vsoto zavornih sil izraženo v [N] in silo teže vozila v [N].
a) na merilne priključke priključimo senzorje tlaka;
– izmerjeni zavorni tlaki, morajo ustrezati tlakom, ki jih je določil proizvajalec vozila;
b) izmerimo zavorne sile in zavorne tlake tik preden kolesa zablokirajo, za vsako os posebej;
c) izračunamo zavorne učinke delovne in pomožne zavore za prazno vozilo in razliko zavornih sil;
d) z uporabo enotočkovne ekstrapolacijske metode izračunamo zavorni učinek delovne zavore obremenjenega vozila, za primer, ko je masa vozila enaka največji dovoljeni masi, pri tem pa morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
– enotočkovna ekstrapolacijska metoda, zahteva eno merjenje zavorne sile za vsako os. Preskus se izvede z največjimi uporabnimi zavornimi silami in ustreznim tlakom krmilnika pod blokirnim limitom koles;
– zaželjena je ekstapolacija iz čim višjega zračnega tlaka;
– med preskusom vsake osi mora biti doseženo najmanj 30% konstrukcijskega tlaka, oziroma najmanj 200 kPa, kar je manjše;
– začetna točka ekstrapolacije je fiksna vrednost za vse mejne tlake in znaša 40 kPa;
– izmerjene zavorne sile na vsaki osi ekstrapoliramo na najmanjši konstrukcijski tlak P(Aobri);
– v primeru, da kolesa blokirajo, predeno je doseženih najmanj 30% konstrukcijskega tlaka, oziroma najmanj 200 kPa, kar je manjše, se ekstrapolacija ne izvrši.
Zavorno razmerje obremenjenega vozila se izračunava po naslednjih formulah:
8. člen
64. člen se spremeni tako, da se glasi:
»64. člen
1. Na vozilih z vgrajenim štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se ne čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola izpušnih plinov v naslednjem obsegu:
Pregled tesnosti izpušnega sistema, vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov. Meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja ter brez obremenitve motorja.
Koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči predpisanih vrednosti.
2. Na vozilih z vgrajenim s štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola izpušnih plinov v naslednjem obsegu:
Pregled tesnosti izpušnega sistema, vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov.
Meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja in pri povišanem prostem teku ter določitev faktorja lambda pri povišanem prostem teku motorja brez obremenitve motorja.
Koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčnih vrednosti za posamezno vozilo ni na razpolago ter za vozila, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. 12. 2003, koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči predpisane vrednosti.
Faktor lambda, ki se izračunava po Brettschneiderjevi formuli iz koncentracij ogljikovega monoksida (CO), ogljikovega dioksida (CO(2)), ogljikovodikov (HC) in kisika (O(2)), v izpušnih plinih ne sme preseči območja vrednosti, ki jo je predpisal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčnih vrednosti za posamezno vozilo ni na razpolago ter za vozila, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. 12. 2003, faktor lambda znaša 1 ± 0,03.
V zapisnik o tehničnem pregledu vozila se vpiše izmerjena vrednost ogljikovega monoksida (CO) v prostem teku, pri povišanem prostem teku in lambda faktor ter povišana vrtilna hitrost.
3. Na vozilih z vgrajenim motorjem s kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se opravlja kontrola v naslednjem obsegu:
Pregled tesnosti izpušnega sistema, vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih sestavnih delov, meritev koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti) pri najmanj treh in največ osmih zaporednih pospeševanjih motorja s prostega teka na maksimalno vrtilno hitrost motorja ter brez obremenitve motorja.
Aritmetična srednja vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti), izmerjenih pri zadnjih treh zaporednih pospeševanjih, ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. V primeru, da referenčnih vrednosti za posamezno vozilo ni na razpolago ter za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. 12. 2003, dimnost ne sme preseči najvišje predpisane vrednosti.
Za motorna vozila katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, (tovorna vozila, delovna vozila, vlečna vozila, avtobusi, tovorna specialna vozila), ter za preglede vozil po resoluciji CEMT, dimnost ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila. Kolikor te vrednosti niso na voljo, koeficient motnosti ne sme preseči predpisanih vrednosti.
Pasovna širina posameznih koeficientov motnosti (Dk) izpušnih plinov (dimnosti) ne sme preseči 0,5 m(na -1). Pasovna širina je definirana kot razlika med največjim in najmanjšim koeficientom motnosti (k) izpušnih plinov, izmerjenim pri zadnjih treh pospeševanjih.«
9. člen
Doda se nov, 64.a člen, ki se glasi:
»64.a člen
Meritev emisij izpušnih plinov se opravlja za vsa motorna vozila, razen za traktorje, kolesa z motorjem, motorna kolesa, vozila z vgrajenim dieselskim motorjem, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. 1. 1980 in vozila z vgrajenim bencinskim motorjem, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. 8. 1976.«
10. člen
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
»65. člen
Na vozilih z vgrajenim štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se ne čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola po naslednjem postopku:
1. Priprava merilne naprave na meritev
– namestitev senzorjev za meritev temperature motorja na vozilo,
– namestitev senzorjev za meritev vrtilne hitrosti na vozilo,
– namestitev sonde za izpušne pline na izpušno cev vozila.
2. Vnos podatkov v merilno napravo
Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu
– registrska oznaka,
– znamka vozila,
– tip vozila,
Referenčne vrednosti:
– najnižja vrtilna hitrost prostega teka: 500 min(na -1);
– najvišja vrtilna hitrost prostega teka: 1100 min(na -1);
– najvišja dovoljena koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja [vol %]:
4,5% (vol), za vozila brez katalizatorja, prvič registrirana pred 1. 10. 1986,
3,5% (vol), vozilo brez katalizatorja, prvič registrirano po 1. 10. 1986.
3. Ogrevanje motorja na delovno temperaturo.
Pred pričetkom meritve koncentracije ogljikovega monoksida, mora biti motor segret na delovno temperaturo.
4. Meritev emisij izpušnih plinov
– meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja; meritev traja 30 sekund.
5. Ocena uspešnosti preizkusa
– ocena uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen – da/ne).
6. Izpis rezultatov meritev
Izpis mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– podatke o preizkusnem mestu (pooblaščeni organizaciji),
– datum in čas preizkusa,
– identifikacijski podatki o vozilu (v skladu s točko 2),
– referenčne vrednosti (v skladu s točko 2),
– izmerjene vrednosti temperature motorja [°C], vrtilna hitrost motorja [min(na -1)], volumska koncentracija CO [vol %],
– oceno uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen/neuspešen).«
11. člen
66. člen se spremeni tako, da se glasi:
»66. člen
Na vozilih z vgrajenim motorjem s prisilnim vžigom (bencinskim motorjem), katerih izpušni plini se čistijo s sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo, se opravlja kontrola po naslednjem postopku:
1. Priprava merilne naprave na meritev:
– namestitev senzorjev za meritev temperature motorja na vozilo,
– namestitev senzorjev za meritev vrtilne hitrosti motorja na vozilo,
– namestitev sonde za izpušne pline na izpušno cev vozila.
2. Vnos podatkov v merilno napravo
Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu
– registrska oznaka,
– znamka vozila,
– tip vozila.
Vnos referenčnih vrednosti:
– najnižja vrtilna hitrost prostega teka: 500 min(na -1),
– najvišja vrtilna hitrost prostega teka: 1100 min(na -1),
– najnižja vrtilna hitrost povišanega prostega teka: 2000 min(na -1),
– najvišja vrtilna hitrost povišanega prostega teka: 3200 min(na -1),
– najvišja dovoljena koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja: 0,5% (vol),
– najvišja dovoljena koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri povišanem prostem teku motorja 0,3% (vol),
3. Ogrevanje motorja in katalizatorja na delovno temperaturo.
Pred pričetkom meritve emisij izpušnih plinov, morata biti motor in katalizator segreta na delovno temperaturo.
4. Kondicioniranje katalizatorja:
– ogrevanje katalizatorja na delovno temperaturo po podatkih proizvajalca oziroma delovanje motorja najmanj dve minuti pri vrtilni hitrosti od 2500 min(na -1) do 4000 min(na -1) kadar ti podatki niso na razpolago.
5. Meritev emisij izpušnih plinov:
– meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja; meritev traja 30 sekund,
– meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ter izračunavanje faktorja lambda pri povišanem prostem teku motorja; meritev traja 30 sekund.
6. Ocena uspešnosti preizkusa:
– ocena uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen – da/ne).
7. Izpis podatkov preko tiskalnika:
Izpis mora vsebovati naslednje podatke:
– podatke o preizkusnem mestu (pooblaščeni organizaciji),
– datum in čas preizkusa,
– identifikacijske podatke o vozilu (v skladu s točko 2),
– referenčne vrednosti (v skladu s točko 2),
– izmerjene vrednosti (temperatura motorja [°C], vrtilna hitrost motorja [min(na -1)], volumske koncentracije CO [vol %], CO(2) [vol %], HC [vol ppm], O(2) [vol %], faktor lambda),
– oceno uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen/neuspešen).«
12. člen
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
»68. člen
Na vozilih z vgrajenim motorjem s kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se opravlja kontrola po naslednjem postopku:
1. Priprava merilne naprave na meritev:
– namestitev senzorjev za meritev temperature motorja na vozilo,
– namestitev senzorjev za meritev vrtilne hitrosti motorja na vozilo,
– namestitev, glede na vrsto vozila oziroma premer izpušne cevi, ustrezne sonde za izpušne pline na izpušno cev vozila.
2. Vnos podatkov v merilno napravo:
Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu:
– registrska oznaka,
– znamka vozila,
– tip vozila.
Vnos referenčnih vrednosti:
– najnižja vrtilna hitrost prostega teka motorja: 500 min(na -1),
– najvišja vrtilna hitrost prostega teka motorja: 1100 min(na -1),
– najnižja vrtilna hitrost pri maksimalni vrtilni hitrosti: 4000 min(na -1)
– najvišja vrtilna hitrost pri maksimalni vrtilni hitrosti: 6000 min(na -1),
– najvišja aritmetična srednja vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov meritev:
3. Segrevanje motorja na delovno temperaturo.
Pred pričetkom meritev dimnosti, mora biti motor segret na delovno temperaturo.
4. Meritev emisij izpušnih plinov:
– Pred pričetkom pospeševalnih ciklov morata motor in turbo polnilnik (če je vgrajen) delovati v prostem teku.
– Vsa pospeševanja je treba opraviti s hitrim, a nenasilnim pritiskom na pedal plina ter v času, krajšem od ene sekunde.
– Pedal plina je treba pritisniti do konca ter ga v tem položaju zadržati najmanj 2 sekundi, da vbrizgovalna tlačilka doseže največjo zmogljivost tlačenja goriva.
– Pri vsakem pospeševalnem ciklu mora pred sprostitvijo pedala plina motor vozila doseči maksimalne vrtljaje, motor vozila, opremljenega s samodejnim menjalnikom pa s strani proizvajalca podane vrtljaje oziroma 2/3 maksimalnih vrtljajev, če podatki proizvajalca niso na voljo.
– Ves čas meritve emisij je treba nadzirati vrtljaje motorja.
– Opravijo se tri čistilna pospeševanja, pred katerimi mora motor delovati na prostem teku najmanj 10 s;
– Opravijo se tri merilna pospeševanja, pred katerimi mora motor delovati na prostem teku najmanj 10 s.
Po tretjem merilnem pospeševalnem ciklu se izračunata aritmetična srednja vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti) ter pasovna širina posameznih koeficientov motnosti (Dk) izpušnih plinov (dimnosti) zadnjih treh merilnih pospeševanj.
Če ena od vrednosti presega predpisane vrednosti, se lahko opravi dodatno merilno pospeševanje, nakar se ponovno opravi ovrednotenje zadnjih treh merilnih pospeševanj. Dodatna merilna pospeševanja se lahko opravljajo tako dolgo, dokler skupno število zaporednih merilnih pospeševanj ne doseže števila 8. Faktor dimnosti ne sme preseči referenčne vrednosti.
V primeru, da je po manj kot treh čistilnih oziroma merilnih pospeševanjih izmerjena vrednost dimnosti izpušnih plinov že manjša od določenih referenčnih vrednosti, se postopek meritev zaključi in kot rezultat meritve upošteva to vrednost.
Prav tako se lahko po manj kot treh čistilnih ali merilnih pospeševanjih, pri katerih izmerjena vrednost faktorja dimnosti znatno preseže referenčno vrednost, postopek meritve zaključi in poda ocena, da preizkus ni uspešen.
V primeru, da tehnik-kontrolor ugotovi, da je motor v slabem tehničnem stanju in bi izvedba meritve lahko povzročila okvaro motorja, se meritev ne opravi, razen na izrecno zahtevo in odgovornost stranke.
5. Ocena uspešnosti preizkusa:
– ocene uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen – da/ne).
6. Izpis podatkov preko tiskalnika:
Izpis mora vsebovati naslednje podatke:
– podatke o preizkusnem mestu (pooblaščeni organizaciji),
– datum in čas preizkusa,
– identifikacijske podatke o vozilu (v skladu s točko 2),
– referenčne vrednosti (v skladu s točko 2),
– izmerjene vrednosti (temperaturo motorja [°C], vrtilna hitrost prostega teka motorja [min(na -1)], maksimalna vrtilna hitrost motorja [min(na -1)], absorbcijske koeficiente (k) izpušnih plinov (dimnosti) posameznih merilnih pospeševanj [m(na -1)], aritmetično srednjo vrednost koeficientov dimnosti (k) izpušnih plinov zadnjih treh merilnih pospeševanj [m(na -1)], pasovno širino posameznih koeficientov dimnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti) zadnjih treh merilnih pospeševanj [m(na -1)],
– oceno uspešnosti preizkusa (preizkus uspešen/neuspešen).«
13. člen
V prvem odstavku 77. člena se črta drugi stavek.
14. člen
90. člen se črta.
15. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1344/02-217/267-2003
Ljubljana, dne 25. novembra 2003.
EVA 2003-1711-0106
dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za notranje zadeve

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti