Uradni list

Številka 103
Uradni list RS, št. 103/2003 z dne 24. 10. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 103/2003 z dne 24. 10. 2003

Kazalo

4548. Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin, stran 14265.

Na podlagi 5. in 119. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 ZDU-1 in 58/02 ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o uravnavanju obsega vinogradniških površin
I. poglavje:
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba ureja obseg vinogradniških površin, dovoljenja za obnovo in krčitev vinogradov, podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave in podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin.
2. člen
Izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. Pridelovalec je fizična ali pravna oseba, ki obdeluje vinograd za pridelavo grozdja in je vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register).
2. Pridelovalec za lastno uporabo je fizična oseba, ki obdeluje vinograd za pridelavo grozdja, vendar le za lastno uporabo, in pridela manj kot 240 litrov vina letno na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva oziroma obdeluje manj kot 0,02 ha vinograda na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva in ne več kot 0,1 ha oziroma največ 500 trsov na kmetijsko gospodarstvo.
3. Vinograd je vinograd za pridelavo grozdja iz 4. točke tega člena in za druge namene, ki niso pridelava grozdja za mošt in vino.
4. Vinograd za pridelavo grozdja je vsak vinograd, v katerem se ali se bo pridelalo grozdje, primerno za predelavo v vino, ne glede na to, če se v tem vinogradu hkrati izvaja raziskovalna dejavnost ali žlahtnenje oziroma trsničarska dejavnost.
5. Vinograd za pridelavo grozdja, ki ga obdeluje pridelovalec, je vinograd v skladu s predpisi, ki urejajo register.
6. Vinograd, potreben obnove zaradi izčrpanosti, je vinograd, ki zaradi starosti ali neustrezne obdelave ne omogoča več ekonomične pridelave. Star je najmanj 40 let in v njem vinska trta ne rodi več primerno in redno.
7. Vinograd, potreben obnove zaradi prestrukturiranja, je vinograd, star najmanj 10 in največ 40 let, na katerem ni možna ekonomična pridelava grozdja zaradi naravnih in izjemoma tudi tržnih pogojev.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je vinograd, potreben obnove zaradi prestrukturiranja, tudi vinograd, ki je:
– starejši od 40 let, če je iz podatkov o prijavljenem pridelku v registru razvidno, da je povprečen letni pridelek v zadnjih treh letih presegal 2500 kg grozdja na ha, in
– mlajši od 10 let, če pristojen fitopatološki organ ugotovi, da v vinogradu zaradi virusnih in virozam podobnih bolezni vinske trte število odmrlih trsov presega 15% trsov ali da je skupno število okuženih in odmrlih trsov večje od 30%.
8. Obnova vinograda je posaditev trsnih cepljenk žlahtne vinske trte na izkrčeno ali novo površino.
9. Posaditev vinograda je stanje, ki nastopi, ko so v vinogradu zasajeni vsi trsi.
10. Krčitev vinograda je popolna odstranitev vseh trsov na površini, posajeni s trto, in sicer na način, da se trse poseka pod cepljenim mestom oziroma se jih izruva. Če trsi niso cepljeni, jih je treba v celoti izruvati.
11. Rodnost vinograda je obdobje, v katerem vinska trta primerno rodi, in nastopi najpozneje tri leta po vinskem letu, v katerem je bil vinograd posajen.
12. Obseg vinogradniških površin v Republiki Sloveniji je seštevek površin obstoječih vinogradov za pridelavo grozdja, vpisanih v register, obsega pravic za ponovno posaditev vinograda in obsega pravic za posaditev vinograda iz rezerve pravic, razen vinogradov za pridelavo grozdja pridelovalcev za lastno uporabo in vinogradov, namenjenih izključno raziskovalni dejavnosti, žlahtnenju oziroma izključno pridelavi razmnoževalnega materiala.
13. Vinsko leto je obdobje od 1. avgusta do 31. julija naslednje leto.
3. člen
Vloge v skladu s to uredbo lahko vlaga le pridelovalec, ki je lastnik zemljišča, drug pridelovalec pa le s soglasjem lastnika.
II. poglavje:
PRAVICE IN DOVOLJENJA ZA OBNOVE
4. člen
Obseg vinogradniških površin se uravnava s pravicami za obnovo vinogradov.
5. člen
(1) Pravici za obnovo vinograda sta pravica za ponovno posaditev vinograda in pravica za novo posaditev vinograda.
(2) Pravica za ponovno posaditev vinograda se dodeli, če:
– je pridelovalec izkrčil obstoječi vinograd ali
– se vinograd sadi v okviru obsega pravic, ki izhaja iz v preteklosti izkrčenih vinogradov.
(3) Pravica za novo posaditev vinograda se dodeli, če:
– je bil pridelovalčev obstoječi vinograd razlaščen zaradi javnega interesa ali
– je bil pridelovalčev vinograd vključen v komasacijski sklad in je pridelovalec iz tega sklada pridobil novo zemljišče ali
– bo vinograd namenjen izključno trsničarski pridelavi ali
– bo vinograd namenjen izključno potrebam raziskovalne dejavnosti oziroma žlahtnenju ali
– so Republiki Sloveniji dodeljene površine za novo posaditev vinograda iz kvote, določene s predpisi.
6. člen
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) oblikuje rezervo pravic za obnovo vinogradov (v nadaljnjem besedilu: rezerva pravic). V rezervo pravic ministrstvo prenese:
– neizrabljene pravice za ponovno posaditev vinograda,
– pravice iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena,
– pravice iz pete alinee tretjega odstavka prejšnjega člena,
– pravice za obnovo vinograda za pridelavo grozdja, ki so se jim pridelovalci pred iztekom roka za izrabo pravice za obnovo vinograda pisno odpovedali.
7. člen
(1) Ministrstvo z odločbo dodeli pravico za obnovo vinogradov.
(2) Pravice za ponovno posaditev vinograda lahko pridobi pridelovalec takoj, ko izvede krčitev vinograda in jo prijavi v register. Ministrstvo na podlagi prijave krčitve po uradni dolžnosti izda pridelovalcu odločbo o dodelitvi pravice za ponovno posaditev vinograda in pravico vpiše v register.
(3) Pravice za novo posaditev vinograda in pravice za posaditev vinograda iz rezerve pravic pridobi pridelovalec na podlagi vloge za izdajo odločbe o dodelitvi pravice za obnovo vinograda.
8. člen
(1) Pravice za obnovo vinograda vodi ministrstvo v registru, in sicer po pridelovalcih in v rezervi pravic.
(2) Po pridelovalcih se vodijo pravice za ponovno posaditev vinograda iz prve alinee drugega odstavka 5. člena te uredbe in pravice za novo posaditev vinograda iz prve do četrte alinee tretjega odstavka 5. člena te uredbe.
(3) V rezervi pravic se vodijo pravice iz 6. člena te uredbe.
9. člen
(1) Pravico za ponovno posaditev vinograda iz prve alinee drugega odstavka 5. člena te uredbe lahko pridelovalec uveljavi do izteka petega vinskega leta po letu, v katerem se je opravila krčitev obstoječega vinograda. Pred iztekom tega obdobja lahko pridelovalec, če sam ni povzročil zamude, zaprosi za podaljšanje te pravice do izteka osmega vinskega leta po letu, v katerem se je opravila krčitev obstoječega vinograda.
(2) Pravico za novo posaditev vinograda iz prve do četrte alinee tretjega odstavka 5. člena te uredbe lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega leta po letu, ko je postala odločba o dodelitvi pravice za obnovo vinograda dokončna.
(3) Pravico za obnovo vinograda, dodeljeno iz rezerve pravic, lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega leta po letu, ko je odločba o dodelitvi pravice za obnovo vinograda postala dokončna.
(4) Pridelovalec se pravici za obnovo vinograda lahko pisno odpove pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.
(5) Odpovedane pravice za obnovo vinograda in tiste, ki jih pridelovalci niso uveljavili v predpisanem roku, ministrstvo prerazporedi v rezervo pravic.
(6) Če pravice iz rezerve pravic niso dodeljene do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene v rezervo pravic, se obseg vinogradniških površin v Republiki Sloveniji zmanjša za obseg teh pravic.
10. člen
(1) Pridelovalec, ki je pridobil odločbo o dodelitvi pravice za obnovo vinograda, lahko začne z obnovo po pridobitvi odločbe o dovolitvi obnove vinograda, ki jo na vlogo pridelovalca izda ministrstvo.
(2) Pridelovalec lahko z isto vlogo zahteva izdajo odločbe o dodelitvi pravice za obnovo vinograda in o dovolitvi obnove vinograda.
(3) Ministrstvo izda odločbo o dovolitvi obnove vinograda za vinograde na absolutni vinogradniški legi in posajene s sortami vinske trte, kot to določa predpis, ki ureja vino in druge proizvode iz grozdja in vina, in predpis, ki ureja razdelitev vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutne vinogradniške lege in dovoljene ter priporočene sorte vinske trte (v nadaljnjem besedilu: predpis o rajonizaciji), in če so pravice za obnovo vinograda razpoložljive.
(4) Na površinah, kjer je bila uveljavljena podpora za trajno opustitev vinogradniške pridelave, ni mogoče pridobiti odločbe o dovolitvi obnove vinograda, niti zasaditi vinograda, ki ga obdeluje pridelovalec za lastno uporabo.
11. člen
(1) Pridelovalcu za lastno uporabo ni potrebno pridobiti odločbe o dovolitvi obnove iz prejšnjega člena.
(2) Pridelovalec iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati podpor za trajno opustitev vinogradniške pridelave oziroma podpor za prestrukturiranje vinogradniških površin.
(3) Pridelovalec za lastno uporabo, ki postane pridelovalec, mora za vse vinograde, ki jih obdeluje, predhodno pridobiti odločbo o dovolitvi obnove vinograda po postopku iz 10., 12. in 13. člena te uredbe.
12. člen
(1) Vlogo za izdajo odločbe o dodelitvi pravice za obnovo vinograda oziroma o dovolitvi obnove vinograda vloži pridelovalec na ministrstvo do 30. marca v vinskem letu pred letom, v katerem se bo obnavljal vinograd.
(2) Vloga za izdajo odločbe o dodelitvi pravice za obnovo vinograda oziroma o dovolitvi obnove vinograda vsebuje:
– obrazec iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, in
– kopijo katastrskega načrta z vrisano površino, kjer se bo posadil vinograd.
13. člen
(1) Ministrstvo izdaja odločbe o dodelitvi pravice za obnovo vinograda oziroma o dovolitvi obnove vinograda enkrat letno, do 1. junija.
(2) Odločba o dovolitvi obnove vinograda velja do izteka roka, določenega v odločbi o dodelitvi pravice za obnovo vinograda.
(3) Ministrstvo vodi v registru odločbe o dodelitvi pravic za obnovo vinogradov in odločbe o dovolitvi obnove vinogradov z navedbo obdobja veljavnosti.
14. člen
(1) Neto površina vinograda, za katerega se izda odločba o dovolitvi obnove vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev vinograda, je lahko enaka ali manjša od površine izkrčenega vinograda, na podlagi katere je pridobljena pravica za ponovno posaditev, pri čemer se upošteva v register vpisana površina izkrčenega vinograda.
(2) Odločba o dovolitvi obnove vinograda iz prejšnjega odstavka se ne izda pridelovalcem, ki so izkrčili vinograd:
– ki ni bil namenjen pridelavi grozdja za vino ali
– ki je bil namenjen izključno pridelavi grozdja za lastno uporabo ali
– ki je bil zasajen s sorto vinske trte, ki za tisto območje ni priporočena ali dovoljena, kot to določa predpis o rajonizaciji.
(3) Površina, na katero se nanaša odločba o dodelitvi pravice za novo posaditev vinograda iz prve in druge alinee tretjega odstavka 5. člena te uredbe, lahko obsega do 105% neto površine v komasacijski sklad vloženega ali razlaščenega vinograda, vpisanega v register.
(4) Grozdje iz vinogradov, obnovljenih na podlagi pravice iz tretje in četrte alinee tretjega odstavka 5. člena te uredbe, se ne sme predelati v vino, zato se ne sme obrati ali pa se mora neškodljivo uničiti oziroma predelati v destilat, z vsebnostjo alkohola nad 80 vol.%. O načinu in času uničenja ali predelave mora pridelovalec najmanj 10 dni pred izvedbo obvestiti Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki nadzira uničenje ali predelavo. Izjemoma, če je zaradi narave raziskovalne dejavnosti ali žlahtnenja to potrebno, se tako pridelano grozdje lahko predela v vino, vendar se to vino ne sme tržiti.
(5) Po končanem raziskovalnem ali žlahtniteljskem obdobju oziroma po prenehanju trsničarske pridelave mora pridelovalec izkrčiti vinograd, obnovljen na podlagi odločbe o dovolitvi obnove vinograda na podlagi dodeljene pravice iz tretje in četrte alinee tretjega odstavka 5. člena te uredbe, ali si zanj pridobiti odločbo o dovolitvi obnove vinograda za pridelavo grozdja za vino, v skladu s to uredbo.
15. člen
Vloge za izdajo odločb o dodelitvi pravice za posaditev vinograda iz rezerve pravic obravnava ministrstvo po vrstnem redu vložitve popolnih vlog.
16. člen
Ne glede na določbo 13. člena te uredbe, ministrstvo v posameznem letu ne izda odločb o dodelitvi pravic za posaditev vinogradov iz rezerve pravic, če za posamezen vinorodni okoliš ali za celotno območje Republike Slovenije na podlagi podatkov iz registra o prodaji in zalogah vina ter podatkov iz tržno informacijskega sistema o cenah ugotovi, da so:
– zaloge vina s slovenskim geografskim poreklom porasle za več kot 60% nad običajnimi zalogami (triletno povprečje) ali
– cene vina s slovenskim geografskim poreklom realno padle za več kot 30% pod običajno ceno (primerjava triletnega povprečja za isto kategorijo vin).
17. člen
(1) Če je pridelovalec po uveljavitvi te uredbe vinograd posadil brez odločbe o dovolitvi obnove vinograda, je dolžan zanj naknadno pridobiti odločbo o dovolitvi obnove vinograda. Če pridelovalec navedene odločbe ne pridobi, mora vinograd izkrčiti najpozneje do prve trgatve.
(2) Pridelek iz vinograda, posajenega brez odločbe o dovolitvi obnove vinograda, je dolžan pridelovalec uničiti ali destilirati v destilat z vsebnostjo alkohola nad 80 vol.%. Uničen ali destiliran mora biti ves pridelek, ki ne sme biti manjši od 70 hl vina na ha z vsebnostjo naravnega alkohola najmanj 9,5 vol.%. Izjemoma (npr. toča, pozeba, suša, ipd.) lahko pridelovalec dokazuje, da je bil pridelek nižji. V tem primeru se upošteva dejanski pridelek.
(3) Če pridelovalec posadi vinograd, ki je strnjena s trto posajena površina, velikosti najmanj 0,01 ha in z gostoto sajenja najmanj 1000 trsov/ha, na površini, ki ni absolutna vinogradniška lega, ali s sorto vinske trte, ki ni dovoljena v skladu s predpisom o rajonizaciji, mora vinograd izkrčiti.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljena posaditev vinske trte za pridelavo grozdja za namen, ki ni pridelava mošta, vina in drugih proizvodov iz mošta in vina.
(5) Pridelovalec ali pridelovalec za lastno uporabo, ki obdeluje vinograd, ki je strnjena s trto posajena površina, velikosti najmanj 0,01 ha in z gostoto sajenja najmanj 1000 trsov/ha, posajen s trto, ki ni Vitis vinifera, mora vinograd nemudoma izkrčiti, ne glede na čas posaditve vinograda.
(6) Obvezno uničenje grozdja oziroma vina, destilacijo oziroma obvezno krčitev vinograda v skladu s tem členom izvede pridelovalec ali pridelovalec za lastno uporabo. O datumu in kraju uničenja, destilacije oziroma krčitvi mora pridelovalec ali pridelovalec za lastno uporabo najmanj deset dni pred izvedbo obvestiti kmetijsko inšpekcijo. Uničenje oziroma destilacija poteka pod nadzorom kmetijske inšpekcije, ki o izvedenem postopku obvesti ministrstvo.
III. poglavje:
PODPORA ZA TRAJNO OPUSTITEV VINOGRADNIŠKE PRIDELAVE
18. člen
(1) Za trajno opustitev vinogradniške pridelave lahko pridelovalec pridobi podporo. Podpora se dodeli za neto površino izkrčenega vinograda, ki ni manjša od 0,1 ha.
(2) Podpora za trajno opustitev vinogradniške pridelave se dodeli za vinograde:
– ki ne ležijo na prvem ali drugem razredu absolutnih vinogradniških leg, določenih s predpisom, ki ureja absolutne vinogradniške lege,
– za katere je bil v zadnjih petih letih pridelek grozdja oziroma vina prijavljen v register,
– ki so bili posajeni v skladu s predpisi, ki urejajo vino in druge proizvode iz grozdja in vina,
– za katere ni bila v zadnjih desetih letih izdana pravnomočna odločba kmetijske inšpekcije, iz katere izhaja, da so bili v zvezi s to površino oziroma pridelkom kršeni predpisi, ki urejajo pridobivanje podpor, in predpisi, ki urejajo vino in druge proizvode iz grozdja in vina (npr. neustrezna prijava v register, neustrezna obdelava ipd.),
– starejše od desetih let, pri čemer se upošteva povprečna starost trsov v vinogradu,
– ki niso izčrpani,
– pri katerih po krčitvi vinograda ni nevarnosti erozije.
19. člen
(1) Napoved krčitve vinograda, za katerega namerava pridelovalec uveljavljati podporo za trajno opustitev vinogradniške pridelave, mora pridelovalec posredovati na ministrstvo do 1. oktobra v letu pred vinskim letom, v katerem se bo izvajala predvidena krčitev, na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Sestavni del obrazca je tudi podpisana izjava strokovne osebe iz druge alinee 2. točke drugega odstavka 24. člena te uredbe, ki na podlagi poziva pridelovalca opravi ogled vinograda, o katerem sestavi zapisnik. V zapisniku ugotovi, ali se stanje vinograda v naravi ujema s podatki v uradnih evidencah in če krčitev vinograda povečuje nevarnost erozije.
(2) Ministrstvo na podlagi napovedi iz prejšnjega odstavka preveri podatke v uradnih evidencah glede izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Ministrstvo v treh mesecih po prejemu napovedi odloči o ustreznosti napovedane krčitve. V odločbi mora biti navedena tudi predvidena višina podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave, o dokončni višini podpore pa odloči z odločbo agencija.
20. člen
(1) Vlogo za podporo za trajno opustitev vinogradniške pridelave na obrazcu iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, vloži pridelovalec na agencijo najmanj 30 dni pred predvideno izkrčitvijo.
(2) Pridelovalec obvesti agencijo o datumu krčitve. Agencija opravi ogled opravljene krčitve vinograda in o tem sestavi zapisnik.
(3) Agencija na podlagi vloge za podporo za trajno opustitev vinogradniške pridelave, odločbe iz tretjega odstavka prejšnjega člena, zapisnika o ogledu iz prejšnjega odstavka ter podatkov o izbrisu vinograda iz registra odloči o višini podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave.
21. člen
Višina podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave se določi na način, kot je določeno v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
IV. poglavje:
PODPORA ZA PRESTRUKTURIRANJE VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN
22. člen
(1) Za prestrukturiranje vinogradniških površin lahko pridelovalci uveljavljajo podporo za vinograde, ki so glede na naravne pogoje tehnološko neprimerni, tako glede izbire sorte vinske trte, lege ali drugih tehnoloških zahtev, ali posajeni s sortami vinske trte, za katere ni ustreznega povpraševanja na trgu.
(2) Podpora iz prejšnjega odstavka se ne dodeli za vinograde, potrebne obnove zaradi izčrpanosti, če se posadijo na isto površino, z isto sorto vinske trte in s predvideno enako tehnologijo pridelave (npr. gostoto sajenja, gojitveno obliko ipd.).
(3) Podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin se pridelovalcu dodeli za pokrivanje dela stroškov prestrukturiranja v višini do 75% priznanih stroškov, pri čemer se upoštevajo stroški, izračunani v skladu s 24. členom te uredbe, in pri vinogradu, posajenem v skladu z odločbo o dovolitvi obnove vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev vinograda, pa tudi vrednost izpada dohodka v času, ko posajen vinograd ne rodi.
23. člen
Podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin lahko uveljavljajo pridelovalci, ki:
– obdelujejo skupaj z obnovljeno površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, najmanj 0,75 ha vinogradov, razen na območju vinorodnih okolišev Kras, Dolenjska, Bela krajina, Prekmurje in Haloze, kjer je ta meja 0,5 ha vinogradov. Če imajo pridelovalci pogodbo za prodajo grozdja, ki bo v veljavi še najmanj tri vinska leta od oddaje vloge, s katero prodajajo najmanj 85% svojega pridelka, morajo obdelovati skupaj s površino, ki je predmet podpore, najmanj 0,3 ha vinogradov, in
– obnavljajo vinograd, površine najmanj 0,1 ha, in
– imajo izdano odločbo o dovolitvi obnove vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev vinograda ali na podlagi pravice za posaditev vinograda iz rezerve pravic, in
– imajo za vinograd, ki je predmet prestrukturiranja, ustrezen program prestrukturiranja vinogradniških površin (v nadaljnjem besedilu: program prestrukturiranja), ki ga v skladu s 25. členom te uredbe potrdi ministrstvo.
24. člen
(1) Pridelovalci letno pripravijo za vinograde, potrebne prestrukturiranja, program prestrukturiranja na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Program prestrukturiranja mora vsebovati najmanj:
1. splošne podatke, ki obsegajo:
– podatke o pridelovalcu;
– navedbo površin, potrebnih prestrukturiranja, če gre za obnovo vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev vinograda;
– vlogo za izdajo odločbe o dovolitvi obnove vinograda iz 12. člena te uredbe ali izjavo, da je vloga že oddana;
– razloge, ki utemeljujejo prestrukturiranje, elemente, ki bodo zagotavljali omejitev in tehnološko kakovost pridelka v vinogradu po prestrukturiranju, predvidene tržne možnosti prodaje grozdja oziroma vina, pridelanega v vinogradu po prestrukturiranju;
2. finančno ovrednotenje programa prestrukturiranja, ki obsega:
– izračun vrednosti izpada dohodka, če se uveljavlja,
– izračun stroškov prestrukturiranja za vsak vinograd posebej glede na težavnost obnove, ki ga pripravi strokovna oseba, ki jo določi ministrstvo na podlagi javnega razpisa. Stroški se določijo v skladu s Tabelo za izračun stroškov prestrukturiranja, iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Izračun vrednosti izpada dohodka v času, ko vinograd ne rodi, se določi z upoštevanjem predvidenega dohodka v treh letih po posaditvi in sicer kot razlika med povprečno doseženo odkupno ceno vina zadnjega leta za posamezen vinorodni okoliš (iz tržno informacijskega sistema) in kalkulativnimi stroški pridelave vina, ki jih pripravi Kmetijski inštitut Slovenije, pomnožena s povprečno količino v register prijavljenega letnega pridelka grozdja in s faktorjem 2,25. Povprečje iz prejšnjega stavka je povprečje zadnjih treh let, pri čemer se leto, v katerem je vinogradnik utrpel škodo zaradi naravnih pogojev, ne upošteva.
(4) Povprečna količina letnega pridelka grozdja, ki se upošteva pri izračunu vrednosti izpada dohodka, ne sme presegati največjih dovoljenih hektarskih pridelkov za kakovostno vino, skladno s predpisom, ki ureja kakovost vina.
(5) Vrednost izpada dohodka in stroški prestrukturiranja na hektar ne smejo preseči za vsako leto predpisane višine.
(6) Minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), vsako leto do 10. januarja za programe prestrukturiranja za naslednje vinsko leto, predpiše:
– povprečno doseženo ceno vina in kalkulativne stroške pridelave vina iz tretjega odstavka tega člena,
– na osnovi dejanskih kalkulativnih stroškov, ki jih pripravi Kmetijski inštitut Slovenije, vrednost točke za izračun stroškov prestrukturiranja iz 7.2. točke priloge 5, ki je sestavni del te uredbe,
– najvišjo višino vrednosti izpada dohodka in
– najvišjo višino stroškov prestrukturiranja.
(7) Minister določi strokovne osebe za izračun stroškov prestrukturiranja in ogled stanja vinograda pred krčitvijo kot to določa 19. člen te uredbe.
25. člen
Program prestrukturiranja mora biti vložen na ministrstvo do 30. marca v letu pred vinskim letom, v katerem se začne izvajanje programa prestrukturiranja. O ustreznosti programa prestrukturiranja odloči ministrstvo z odločbo do 1. junija po prejemu programa prestrukturiranja. V odločbi mora biti navedena tudi predvidena višina podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin. O dokončni višini odloči z odločbo agencija. Ministrstvo pred izdajo odločbe o ustreznosti programa lahko naloži agenciji kontrolo ustreznosti programa prestrukturiranja.
26. člen
(1) Pridelovalec sme pričeti z deli za prestrukturiranje vinograda po prejemu odločbe o ustreznosti programa prestrukturiranja.
(2) Prestrukturiranje vinograda mora potekati na način in v obsegu, določenem s programom prestrukturiranja.
27. člen
(1) Pridelovalec pošlje do 10. maja v letu, ki sledi letu izdaje odločbe o potrditvi programa prestrukturiranja, na agencijo vlogo za odobritev podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin, na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe. Vlogo in morebitne dopolnitve vloge je treba poslati kot priporočeno poštno pošiljko.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– podatke o pridelovalcu,
– številko odločbe o ustreznosti programa prestrukturiranja, s čimer postane program prestrukturiranja sestavni del vloge in ga agencija lahko pridobi od ministrstva, in
– izjavo pridelovalca in strokovne osebe o zaključku prestrukturiranja in sicer, da je prestrukturiranje zaključeno – trsne cepljenke posajene v skladu s programom prestrukturiranja (kopija računa za nakup trsnih cepljenk se mora ujemati s programom prestrukturiranja) ali izjavo pridelovalca, da je začel izvajati program prestrukturiranja in navedbo deleža programa, ki je oziroma bo zaključen do 30. junija leta vložitve vloge ter deleža, ki bo zaključen od 1. julija do 15. oktobra v tem letu, ter dokazilo o plačilu varščine v višini 120% od pričakovane podpore.
(3) Če ob oddaji vloge za podporo prestrukturiranje še ni zaključeno, mora pridelovalec prestrukturiranje zaključiti do konca drugega vinskega leta po prejemu podpore. O zaključku programa prestrukturiranja pridelovalec agenciji predloži izjavo, sopodpisano od strokovne osebe, na obrazcu iz priloge 7, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Izjemoma, v primeru naravnih nesreč ali ukrepov pristojnih organov zaradi bolezni in škodljivcev na vinski trti, se rok iz prejšnjega odstavka na zahtevo pridelovalca lahko podaljša. Zahtevo iz prejšnjega stavka vloži pridelovalec na agencijo.
(5) Agencija obravnava vloge za podporo prestrukturiranja po vrstnem redu oddaje popolnih vlog.
(6) Ne glede na določbo o vrstnem redu obravnavanja vlog iz prejšnjega odstavka, se vloge tistih vlagateljev, ki v preteklih štirih letih niso v celoti izvedli programa prestrukturiranja, obravnavajo za ostalimi vlogami. Če je takšnih pridelovalcev več, velja med njimi vrstni red oddaje popolne vloge.
(7) Dodelitev podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin na območju vinorodne dežele Primorska se obravnava ločeno od ostalih vlog, če to izhaja iz predpisov.
28. člen
(1) Agencija do 5. junija vsako leto odobri vloge do skupne višine sredstev, ki jih Komisija Evropske unije določi za namen prestrukturiranja vinogradov v Republiki Sloveniji iz sredstev Evropskega sklada.
(2) Če agencija iz vlog pridelovalcev ugotovi, da je skupna izračunana višina podpor za prestrukturiranje vinogradov višja od sredstev določenih za Republiko Slovenijo iz Evropskega sklada za določeno tržno leto, Republika Slovenija zaprosi Komisijo Evropske unije za dodelitev dodatnih sredstev. Za pridelovalce, za katere se ob upoštevanju načela vrstnega reda vlog ugotovi, da bi sredstev iz Evropskega sklada zmanjkalo, agencija zahteva vplačilo varščine v višini pričakovane podpore.
(3) Varščina iz prejšnjega odstavka se pridelovalcu v celoti vrne, če Republika Slovenija pridobi dodatna sredstva Evropskega sklada. Če Republika Slovenija ne pridobi v zadostnem obsegu dodatnih sredstev Evropskega sklada, se varščina pobota s prejeto podporo.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena agencija ne zahteva vplačila varščine, če se v finančnem načrtu ministrstva zagotovi sredstva za celoten obseg prestrukturiranja vinogradov.
29. člen
Varščina iz drugega odstavka 27. člena, namenjena zagotovitvi izvedbe programa prestrukturiranja, se vrne pridelovalcu po prejeti izjavi pridelovalca, da je prestrukturiranje zaključeno (trsne cepljenke posajene).
30. člen
(1) Če se v postopku dodeljevanja podpore za prestrukturiranje vinogradov ugotovi, da vinograd ni prestrukturiran v roku oziroma v obsegu najmanj 80% površin za katere je bila dana vloga za pridobitev podpore za prestrukturiranje, pridelovalec ni upravičen do podpore.
(2) Če je pridelovalec prestrukturiral vinograd v roku, vendar v obsegu manjšem od 100% ter večjem od 80% površine, za katero je bila dana vloga za pridobitev podpore za prestrukturiranje, se višina podpore, do katere je pridelovalec upravičen, zmanjša za dvakratni znesek, ki bi bil izplačan proporcionalno za del površine, ki je pridelovalec ni prestrukturiral.
31. člen
Če se pri postopku kontrole ugotovi, da je obseg površin, na katerih se izvaja prestrukturiranje, manjši od prijavljenega obsega za več kot 5%, pridelovalec ni upravičen do podpore oziroma mora že izplačana sredstva vrniti skupaj z obrestmi.
V. poglavje:
PODATKI
32. člen
(1) Podatke o pravicah za obnovo vinogradov, izdanih odločbah o dovolitvi obnove vinograda in napovedanih krčitvah vinogradov ter programih prestrukturiranja vodi ministrstvo v registru in jih posreduje Evropski uniji.
(2) Podatki o podporah, dodeljenih na podlagi te uredbe, se vodijo v evidenci agencije in se povezujejo s podatki iz registra. Agencija v registru evidentira tudi izjave pridelovalcev o zaključenem prestrukturiranju.
VI. poglavje:
INŠPEKCIJSKI NADZOR
33. člen
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov, določenih s predpisi o inšpekcijah, izreče še naslednje ukrepe:
– odredi krčitev vinograda v primeru iz prvega, tretjega in petega odstavka 17. člena te uredbe;
– izreče denarno kazen na kraju samem, v višini 30% tržne vrednosti vina, pridelanega iz grozdja v vinogradu, za katerega pridelovalec ni pridobil odločbe o dovolitvi obnove vinograda in v skladu z drugim in šestim odstavkom 17. člena te uredbe pridelanega grozdja oziroma vina ni uničil ali destiliral, in sicer za celotno obdobje, ko je bil vinograd zasajen in je bil v rodnosti brez odločbe o dovolitvi obnove vinograda; do izdaje odločbe o dovolitvi obnove vinograda se izvršitev tega ukrepa zadrži;
– odredi, da se obvezno uničenje grozdja oziroma vina, destilacija oziroma obvezna krčitev vinograda iz šestega odstavka 17. člena te uredbe opravijo po drugi osebi na stroške pridelovalca oziroma pridelovalca za lastno uporabo, če jih ta ne izvede.
(2) Tržna vrednost vina iz druge alinee prejšnjega odstavka se izračuna kot zmnožek količine pridelka in cene vina, pri čemer se:
– cena vina določi na osnovi cene, ki jo tržno informacijski sistem beleži kot povprečno ceno vina v tem vinorodnem okolišu v obdobju zadnjih treh mesecev pred izdajo odločbe o plačilu kazni, in
– kot količina določi pridelek, naveden v drugem odstavku 17. člena.
VII. poglavje:
POSEBNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(1) Obseg vinogradniških površin na dan uveljavitve te uredbe predstavlja seštevek obsega vinogradov, vpisanih v register na dan uveljavitve te uredbe in obsega vinogradov, ki so bili izkrčeni in namesto njih ni bilo zasajenega novega vinograda, v obsegu 5.609 ha vinogradov, ki so v rezervi pravic.
(2) Obseg vinogradniških površin v Republiki Sloveniji se od uveljavite te uredbe do 31. julija 2010 ne sme povečevati, razen za obseg pravic za novo posaditev vinograda iz kvote, določene s predpisi.
35. člen
Ne glede na določbo tretjega odstavka 17. člena te uredbe sme pridelovalec v vinogradih, posajenih pred uveljavitvijo predpisa, ki ureja vino in druge proizvode, na površini, ki ni absolutna vinogradniška lega oziroma s sorto vinske trte (Vitis vinifera), ki ni dovoljena, do vključno leta 2012 pridelovati vino v skladu s pogoji, določenimi v predpisu, ki ureja vino in druge proizvode, ali pa mora vsako leto ves pridelek grozdja oziroma vina destilirati v destilat z vsebnostjo alkohola najmanj 80 vol.%.
36. člen
(1) Podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave in podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin se dodeljujejo od vinskega leta 2004/2005 dalje.
(2) Prva alinea drugega odstavka 18. člena te uredbe se uporablja od vzpostavitve kategorizacije absolutnih vinogradniških leg.
(3) Določba četrtega odstavka 24. člena te uredbe se začne uporabljati z uveljavitvijo predpisa o kakovosti vina.
(4) Določbe 27., 28. in 29. člena te uredbe, ki se nanašajo na varščine, se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve predpisa, ki ureja varščine.
(5) Do pridobitve podatkov o gibanju cen iz tržno informacijskega sistema, se kot podatki o cenah vina uporabljajo podatki o povprečnih odkupnih cenah vina, ki jih beleži Statistični urad Republike Slovenije.
37. člen
Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe, ki se nanašajo na poročanje Evropski uniji, pa se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
Št. 320-06/2002-2
Ljubljana, dne 16. oktobra 2003.
EVA 2003-2311-0237
Vlada Republike Slovenije
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti