“PRILOGA I

    Postopki vzorčenja vsebnosti aflatoksinov in ohratoksina A v nekaterih živilih
za namen uradnega nadzora

    1. Namen in obseg
    Vzorčenje živil, ki je namenjeno ugotavljanju vsebnosti aflatoksinov in
ohratoksina A, mora potekati v skladu s spodaj predpisanimi postopki.
    Po teh postopkih pridobljeni sestavljeni vzorci in laboratorijski vzorci
reprezentativno predstavljajo celoten lot živila.
    Skladnost z zgornjimi mejnimi vrednostmi (v nadaljnjem besedilu: ZMV)
aflatoksinov in ohratoksina A v živilih, predpisanimi s posebnim predpisom, se
določa v laboratorijskih vzorcih.

    2. Definicije
    Lot:    količina živila, ki je bila dostavljena istočasno in za
            katero vzorčevalec ve ali domneva, da ima enake
            značilnosti, kot so izvor oziroma proizvajalec, sorta
            oziroma vrsta, dobavitelj, vrsta pakiranja, pakirnica ali
            druge označbe.
    Podlot: prepoznaven del lota, v katerem se izvaja vzorčenje. Vsak
            podlot mora biti fizično ločen od preostalega dela lota.

    Posamezni vzorec: najmanjši vzeti del lota ali podlota.
    Sestavljeni vzorec: vzorec sestavljen iz več posameznih vzorcev, odvzetih iz
lota ali podlota.
    Laboratorijski vzorec: vzorec, poslan na analizo v laboratorij.

    3. Splošne določbe
    3.1. Osebje
    Vzorčenje izvajata zdravstveni oziroma veterinarski inšpektor, vsak v skladu s
svojimi pristojnostmi.
    3.2. Material za vzorčenje
    Vsak lot, ki je predmet preverjanja skladnosti, se mora vzorčiti ločeno. V
skladu s 4. točko te priloge, je potrebno velike lote razdeliti na podlote in jih
vzorčiti ločeno.
    3.3. Ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati
    Med vzorčenjem in pripravo laboratorijskih vzorcev je potrebno paziti, da ne
pride do pogojev, ki bi lahko vplivali na spremembo vsebnosti aflatoksinov ali
ohratoksina A v vzorcih ter posledično vplivali na analitsko določitev ali
nereprezentativnost vzorcev.
    3.4. Posamezni vzorci
    Če je le mogoče, je potrebno posamezne vzorce odvzeti na različnih mestih,
razporejenih v celotnem lotu ali podlotu. Odstopanja od tega postopka je potrebno
zapisati v zapisnik v skladu s 3.7 točko te priloge.
    3.5. Priprava sestavljenega vzorca in laboratorijskih vzorcev
    Združeni in dobro premešani posamezni vzorci predstavljajo sestavljeni vzorec.
Po premešanju se mora sestavljeni vzorec razdeliti na enakovredne laboratorijske
vzorce v skladu s 4. točko te priloge.
    S premešanjem se zagotovi, da vsak laboratorijski vzorec repezentativno
predstavlja celoten lot ali podlot.
    3.6. Shranjevanje in prevoz laboratorijskih vzorcev
    Vsak laboratorijski vzorec se postavi v čist vsebnik iz inertnih materialov,
ki varuje vzorec pred vsakršnim onesnaženjem in poškodbami med transportom. Med
transportom ali skladiščenjem je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe s
katerimi se preprečijo morebitne spremembe v sestavi laboratorijskega vzorca.
    3.7. Zapiranje in označevanje laboratorijskih vzorcev
    Vsak odvzeti vzorec se zapečati na mestu vzorčenja in označi v skladu s
postopkom izvajanja uradnega nadzora.
    O vsakem vzorčenju se vodi zapisnik, ki omogoča nedvoumno prepoznavanje
vsakega lota, ter navaja datum in kraj vzorčenja z vsemi dodatnimi informacijami,
ki bi lahko bile v pomoč analitiku.

    4. Posebne določbe
    4.1. Posebne določbe, ki veljajo za postopke vzorčenja za določanje vsebnosti
aflatoksinov v živilih
    4.1.1. Različne vrste lotov
    Živila se lahko dajejo v promet v razsutem stanju, v posodah, zabojih ali
posameznih pakiranjih (vrečke, vreče, maloprodajna pakiranja itd.).
    Navedeni postopek vzorčenja se lahko uporablja za vse oblike, v katerih se
živila dajejo v promet.
    Ne glede na točke 4.1.4. do 4.1.9. te priloge, se za vzorčenje lotov, ki se
tržijo v posameznih pakiranjih (vrečke, vreče, maloprodajna pakiranja itd.)
priporoča uporaba naslednje formule:
    pogostnost vzorčenja (SF)=(masa lota * masa posameznega vzorca)/(masa
sestavljenega
    vzorca * masa posameznega pakiranja)
    – masa je izražena v kg;
    – pogostnost vzorčenja (SF) je vsaka n-ta vrečka ali vreča, iz katere je treba
vzeti posamezni vzorec (decimalke se zaokroži na najbližje celo število).
    4.1.2. Masa posameznega vzorca
    Masa posameznega vzorca, ki ga je potrebno odvzeti za določanje aflatoksinov,
znaša približno 300 gramov, izjema so začimbe, za katere je masa posameznega
vzorca približno 100 g, in če v točkah 4.1.4. do 4.1.9. te priloge ni drugače
določeno. Če gre za lot, sestavljen iz maloprodajnih pakiranj, je masa posameznega
vzorca odvisna od mase maloprodajnega pakiranja.
    4.1.3. Število posameznih vzorcev za lote, ki tehtajo manj kot 15 ton
    Število posameznih vzorcev, ki jih je potrebno odvzeti, je odvisno od mase
lota, pri čemer je najmanjše število 10 in največje 100, razen če v točkah 4.1.4.
do 4.1.9. te priloge ni drugače določeno.

    Preglednica 1: Število odvzetih posameznih vzorcev glede na maso lota

---------------------------------------------
        Masa lota               Število
         (tona)            posameznih vzorcev
---------------------------------------------
          <=0,1                    10
      >0,1 – <=0,2                 15
      >0,2 – <=0,5                 20
      >0,5 – <=1,0                 30
      >1,0 – <=2,0                 40
      >2,0 – <=5,0                 60
      >5,0 – <=10,0                80
      >10,0 – <=15,0              100
---------------------------------------------

                  4.1.4. Splošen pregled postopka vzorčenja za
            zemeljske oreške, lupinarje, suho sadje, žita in začimbe

            Preglednica 2: Razdelitev lota na podlote glede na vrsto
                               živila in maso lota

---------------------------------------------------------------------------------
       Živilo            Masa lota        Masa         Število          Masa
                          (tona)      ali število     posameznih    sestavljenega
                                        podlotov       vzorcev      vzorca (kg)
---------------------------------------------------------------------------------
    Suhe fige in           >=15         15-30 ton        100             30
    druge vrste            <15              –        10-100 (*1)        <=30
    suhega sadja

  Zemeljski oreški,        >=500        100 ton          100             30
     pistacije,        > 125 in <500   5 podlotov        100             30
  brazilski orehi      >=15 in <=125     25 ton          100             30
 in drugi lupinarji        <15              –          10-1001          <=30

  Žita in izdelki         >=1500        500 ton          100             30
       iz žit          >300 in <1500    3 podloti        100             30
                       >=50 in <=300    100 ton          100             30
                           <50              -        10-100 (*2)        1-10

      Začimbe              >=15            25            100             10
                           <15              -        10-100 (*1)        1-10
---------------------------------------------------------------------------------

    (*1) odvisno od mase lota – glej preglednico 1
    (*2) odvisno od mase lota – glej preglednico 3

    4.1.5. Zemeljski oreški, pistacije in brazilski orehi, suhe fige in žita (loti
>=50 ton)
    4.1.5.1. Postopek vzorčenja:
    – vsak lot, ki se lahko fizično loči, je potrebno razdeliti na podlote v
skladu s preglednico 2 iz 4.1.4. točke te priloge. Ob upoštevanju, da masa lota ni
vedno natančen večkratnik mase podlotov, lahko masa podlota presega navedeno maso
za največ 20%;
    – vsak podlot je potrebno vzorčiti ločeno;
    – število posameznih vzorcev je 100. Če je masa lota nižja od 15 ton, je
število odvzetih posameznih vzorcev odvisno od mase lota, pri čemer je najmanjše
število 10 in največje 100 (glej točko 4.1.3.);
    – masa sestavljenega vzorca je 30 kg, vzorec se pred mletjem oziroma
drobljenjem temeljito premeša in razdeli na tri enakovredne laboratorijske vzorce
z maso 10 kg (delitev na tri laboratorijske vzorce ni potrebna za zemeljske
oreške, lupinarje in suho sadje, ki so namenjeni nadaljnjemu sortiranju ali drugi
vrsti mehanske obdelave, če naprava za homogenizacijo omogoča istočasno mletje 30
kg vzorca). Če tehta sestavljeni vzorec manj kot 10 kg, se ga ne sme razdeliti na
tri vzorce. Pri začimbah delitev sestavljenega vzorca, ki tehta manj kot 10 kg, na
podvzorce, ni potrebna;
    – laboratorijski vzorec predstavlja vzorec, ki tehta 10 kg (vsak vzorec mora
biti drobno zmlet oziroma zdrobljen in temeljito premešan, da se doseže popolna
homogenost vzorca);
    – če postopka vzorčenja ni mogoče izvesti na zgoraj opisani način zaradi
posledic, ki izhajajo iz poškodb lota (zaradi oblike pakiranja, načina transporta
itd.), se lahko uporabijo alternativni postopki vzorčenja. Alternativni postopek
mora biti čim bolj reprezentativen in v celoti dokumentiran.
    4.1.5.2. Sprejemljivost lota ali podlota:
    a) za zemeljske oreške, lupinarje in suho sadje, namenjeno sortiranju ali
drugim vrstam mehanske obdelave ter začimbe:
    – sprejemljiv, če vsebnost aflatoksinov v sestavljenem vzorcu ali povprečne
vrednosti aflatoksinov v laboratorijskih vzorcih ne presegajo ZMV aflatoksinov,
določenih s posebnim predpisom;
    – nesprejemljiv (zavrnjen), če vsebnost aflatoksinov v sestavljenem vzorcu ali
povprečne vrednosti aflatoksinov v laboratorijskih vzorcih presegajo ZMV
aflatoksinov, določene s posebnim predpisom;
    b) za zemeljske oreške, lupinarje, suho sadje in žita, namenjena za neposredno
prehrano ljudi:
    – sprejemljiv, če vsebnost aflatoksinov v nobenem izmed laboratorijskih
vzorcev ne presega ZMV aflatoksinov, določenih s posebnim predpisom;
    – nesprejemljiv (zavrnjen), če vsebnost aflatoksinov v enem ali večih
laboratorijskih vzorcih presegajo ZMV aflatoksinov, določene s posebnim predpisom;
    c) če tehta sestavljeni vzorec manj kot 10 kg:
    – sprejemljiv, če vsebnost aflatoksinov v sestavljenem vzorcu ne presega ZMV
aflatoksinov, določenih s posebnim predpisom;
    – nesprejemljiv (zavrnjen), če vsebnost aflatoksinov v sestavljenem vzorcu
presega ZMV aflatoksinov, določene s posebnim predpisom.
    4.1.6. Lupinarji, razen zemeljskih oreškov, pistacij in brazilskih orehov ter
suho sadje, razen suhih fig ter žita (loti <= 50 t)
    4.1.6.1. Postopek vzorčenja
    Za ta živila se lahko uporabi postopek vzorčenja, predpisan v točki 4.1.5.1.
te priloge. Kadar je pogostnost onesnaženja z aflatoksini zelo majhna in/ali pri
novejših oblikah pakiranj, v katerih so živila v prometu, se lahko uporabijo tudi
preprostejši postopki vzorčenja.
    Pri lotu, sestavljenem iz žit, ki tehta manj kot 50 ton, se odvzame, glede na
maso lota, od 10 do 100 posameznih vzorcev, od katerih tehta vsak po 100 gramov.
Sestavljeni vzorci tehtajo od 1 do 10 kg.

    Preglednica 3: Število posameznih vzorcev, odvzetih glede na maso lota, ki ga
sestavljajo žita

---------------------------------------------
        Masa lota               Število
         (tona)            posameznih vzorcev
---------------------------------------------
          <=1                      10
        >1 – <=3                   20
        >3 – <=10                  40
       >10 – <=20                  60
       >20 – <=50                 100
---------------------------------------------

    4.1.6.2. Sprejemljivost lota
    (glej točko 4.1.5.2.)
    4.1.7. Mleko
    4.1.7.1. Postopek vzorčenja:
    – vzorčenje poteka v skladu s predpisom, ki ureja analitske metode in metode
preskušanja surovega in toplotno obdelanega mleka;
    – število posameznih vzorcev mora biti najmanj 5;
    – masa sestavljenega vzorca mora biti najmanj 0,5 kg ali litra.
    4.1.7.2. Sprejemljivost lota ali podlota:
    – sprejemljiv, če vsebnost aflatoksinov v sestavljenem vzorcu ne presega ZMV
aflatoksinov, določene s posebnim predpisom;
    – nesprejemljiv (zavrnjen), če vsebnost aflatoksinov v sestavljenem vzorcu
presega ZMV aflatoksinov, določeno s posebnim predpisom.
    4.1.8. Predelana in sestavljena živila
    4.1.8.1. Mlečni izdelki
    4.1.8.1.1. Postopek vzorčenja:
    – vzorčenje poteka v skladu s predpisom, ki ureja postopke vzorčenja za
kemijske analize spremljanja in nadzora predelanih mlečnih izdelkov;
    – število posameznih vzorcev mora biti najmanj 5;
    – za druge mlečne izdelke se uporablja enakovreden postopek vzorčenja.
    4.1.8.1.2. Sprejemljivost lota ali podlota:
    – sprejemljiv, če vsebnost aflatoksinov v sestavljenem vzorcu ne presega ZMV
aflatoksinov, določene s posebnim predpisom;
    – nesprejemljiv (zavrnjen), če vsebnost aflatoksinov v sestavljenem vzorcu
presega ZMV aflatoksinov, določeno s posebnim predpisom.
    4.1.8.2. Druga predelana živila z zelo majhno maso delcev, npr. moka, figova
pasta, arašidovo maslo (homogena porazdelitev onesnaženja z aflatoksini)
    4.1.8.2.1. Postopek vzorčenja:
    – število posameznih vzorcev je 100. Za lote, ki tehtajo manj kot 50 ton, je
število posameznih vzorcev od 10 do 100, odvisno od mase lota (točka 4.1.6.1. te
priloge, preglednica 3);
    – masa posameznega vzorca znaša približno 100 gramov. V primeru lota, ki je
sestavljen iz maloprodajnih pakiranj, je masa posameznega vzorca odvisna od mase
maloprodajnega pakiranja;
    – sestavljeni vzorec, ki tehta od 1 do 10 kg, mora biti temeljito premešan
tako, da je zagotovljena homogenost vzorca.
    4.1.8.2.2. Število vzorcev, ki jih je potrebno odvzeti:
    – število posameznih vzorcev, ki jih je potrebno odvzeti, je odvisno od mase
lota. Delitev večjih lotov na podlote se opravi, kot je predpisano za žita v
preglednici 2 pod točko 4.1.4. te priloge;
    – vsak podlot je potrebno vzorčiti ločeno.
    4.1.8.2.3. Sprejemljivost lota ali podlota:
    – sprejemljiv, če vsebnost aflatoksinov v sestavljenem vzorcu ne presega ZMV
aflatoksinov, določenih s posebnim predpisom;
    – nesprejemljiv (zavrnjen), če vsebnost aflatoksinov v sestavljenem vzorcu
presega ZMV aflatoksinov, določene s posebnim predpisom.
    4.1.8.3. Druga predelana živila z relativno velikimi delci (heterogena
porazdelitev onesnaženja z aflatoksini)
    Postopek vzorčenja in sprejemljivost je enaka, kot je določeno v točkah 4.1.5.
in 4.1.6. te priloge.
    4.1.9. Vzorčenje živil v maloprodaji
    Vzorčenje živil v maloprodaji je potrebno izvajati, če je mogoče, v skladu z
zgoraj navedenimi postopki vzorčenja. Če to ni mogoče, se lahko uporabljajo drugi
učinkoviti postopki za živila v maloprodaji, če zagotavljajo zadovoljivo
reprezentativnost za vzorčen lot.
    4.2. Posebne določbe, ki veljajo za postopke vzorčenja za določanje vsebnosti
ohratoksina A v živilih
    4.2.1. Različne vrste lotov
    Živila se lahko dajejo v promet v razsutem stanju, v posodah, zabojih ali
posameznih pakiranjih (vrečke, vreče, maloprodajna pakiranja itd.).
    Navedeni postopek vzorčenja se lahko uporablja za vse oblike, v katerih se
živila dajejo v promet.
    Ne glede na točke 4.2.3., 4.2.4. in 4.2.5. te priloge, se za vzorčenje lotov,
ki se tržijo v posameznih pakiranjih (vrečke, vreče, maloprodajno pakiranja itd.)
priporoča uporaba naslednje formule:
    pogostnost vzorčenja (SF)=(masa lota * masa posameznega vzorca)/(masa
sestavljenega vzorca * masa posameznega pakiranja)
    – masa je izražena v kg;
    – pogostnost vzorčenja (SF) je vsaka n-ta vrečka ali vreča, iz katere je treba
vzeti posamezni vzorec (decimalke se zaokroži na najbližje celo število).
    4.2.2. Masa posameznega vzorca
    Masa posameznega vzorca, ki ga je potrebno odvzeti za določanje ohratoksina A
v živilih znaša približno 100 gramov, če ni v tej prilogi drugače določeno. Če gre
za lot, sestavljen iz maloprodajnih pakiranj, je masa posameznega vzorca odvisna
od mase maloprodajnega pakiranja.
    4.2.3. Splošni pregled postopka vzorčenja za žita in izdelke iz žit ter sušeno
grozdje

               Preglednica 4: Razdelitev lota na podlote glede na
                            vrsto živila in maso lota

-----------------------------------------------------------------------------
       Živilo        Masa lota        Masa         Število          Masa
                      (tona)      ali število     posameznih    sestavljenega
                                    podlotov       vzorcev      vzorca (kg)
-----------------------------------------------------------------------------
  Žita in izdelki     >=1500        500 ton          100             10
       iz žit      >300 in <1500    3 podloti        100             10
                   >=50 in <=300    100 ton          100             10
                       <50              -        10-100 (*1)        1-10

       Sušeno          >=15         15–30 ton        100             10
      grozdje          <15              -        10-100 (*2)        1-10
-----------------------------------------------------------------------------

    (*1) odvisno od mase lota – glej preglednico 3
    (*2) odvisno od mase lota – glej preglednico 1

    4.2.4. Žita in izdelki iz žit (loti >=50 ton) ter sušeno grozdje (loti >=15
ton)
    4.2.4.1. Postopek vzorčenja:
    – vsak lot, ki se lahko fizično loči, je potrebno razdeliti na podlote v
skladu s preglednico 4 iz 4.2.3. točke. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno
natančen večkratnik mase podlotov, lahko masa podlota presega navedeno maso za
največ 20%;
    – vsak podlot je potrebno vzorčiti ločeno;
    – število posameznih vzorcev je 100. Če gre za lote žita z maso nižjo od 50
ton in lote sušenega grozdja z maso nižjo od 15 ton, glej točko 4.2.5. te priloge.
Masa sestavljenega vzorca je 10 kg;
    – če postopka vzorčenja ni mogoče izvesti na zgoraj opisani način zaradi
posledic, ki izhajajo iz poškodb lota (zaradi oblike pakiranja, načina transporta
itd.) se lahko uporabi alternativni postopek vzorčenja. Alternativni postopek mora
biti čim boljj reprezentativen ter v celoti opisan in dokumentiran.
    4.2.5. Žita in izdelki iz žit (loti < 50 ton) in suho grozdje (loti < 15 ton)
    4.2.5.1. Postopek vzorčenja
    Za lote sestavljene iz žit ali izdelkov iz žit z maso nižjo od 50 ton in za
sušeno grozdje z maso nižjo od 15 ton, je število odvzetih posameznih vzorcev
odvisno od mase lota, pri čemer je najmanjše število 10 in največje 100. Posamezni
vzorci se združijo v sestavljeni vzorec z maso od 1 do 10 kg. Za določitev števila
vzetih posameznih vzorcev za sušeno grozdje se lahko uporabijo podatki iz
preglednice 1 in žita ali izdelke iz žit podatki iz preglednice 3.
    4.2.6. Sprejemljivost lota ali podlota:
    – sprejemljiv, če vsebnost ohratoksina A v sestavljenem vzorcu ne presega ZMV
ohratoksina A, določenih s posebnim predpisom;
    – nesprejemljiv (zavrnjen), če vsebnost ohratoksina A v sestavljenem vzorcu
presega ZMV ohratoksina A, določene s posebnim predpisom.
    4.2.7. Vzorčenje živil v maloprodaji
    Vzorčenje živil v maloprodaji je treba izvajati, če je mogoče, v skladu z
zgoraj navedenimi postopki vzorčenja. Če to ni mogoče, se lahko uporabljajo drugi
učinkoviti postopki za živila v maloprodaji, če zagotavljajo zadovoljivo
reprezentativnost za vzorčen lot.

                                                                        PRILOGA II

    Priprava vzorcev in zahteve za metode preskušanja, ki se uporabljajo za
določanje vsebnosti aflatoksinov in ohratoksina A v nekaterih živilih za namen
uradnega nadzora

    1. Uvod
    1.1. Previdnostni ukrepi
    Aflatoksini se pod vplivom sončne svetlobe postopno razgrajujejo, zato mora
priprava vzorcev za preskušanje potekati tako, da so vzorci čim bolj zaščiteni
pred svetlobo.
    Porazdelitev aflatoksinov in ohratoksina A je izjemno nehomogena, zato je
pripravo vzorca, posebno postopek homogenizacije, potrebno opraviti z največjo
pazljivostjo.
    Za pripravo laboratorijskega vzorca, v katerem se preskušanje izvaja, je
potrebno uporabiti celoten vzorec, ki je prispel v laboratorij.
    1.2. Določanje vsebnosti aflatoksinov pri lupinarjih: izračun razmerja med
lupino in jedrcem ZMV aflatoksinov za lupinarje, ki jih določajo posebni predpisi,
se nanašajo na užitni del (jedrce).
    Vsebnost aflatoksinov v užitnem delu (jedrcih) se lahko določi:
    – z odstranitvijo lupine pri lupinarjih, vsebnost aflatoksinov se določi
neposredno v užitnem delu (jedrcih),
    – lupinarji se homogenizirajo z lupino vred in se po pripravi vzorca analizira
vsebnost aflatoksinov. Pri vzorčenju in analitskem postopku je potrebno oceniti
maso jedrc lupinarjev v sestavljenem vzorcu. Maso jedrc v sestavljenem vzorcu je
potrebno oceniti po določitvi faktorja razmerja med maso lupine in maso jedrca.
Faktor razmerja se uporabi za določitev količine jedrc v vzorcu, ki se analizira
in se lahko določi na dva načina:
    1. Za vsak laboratorijski vzorec se naključno vzame približno 100 lupinarjev z
lupino. Faktor razmerja se določi tako, da se stehtajo celi lupinarji, nato se
strejo in izluščijo ter ponovno stehtajo, posebej delež lupin in delež jedrc.
    2. Na podlagi večjega števila vzorcev lupinarjev z lupino se ugotovi razmerje
med maso jedrc in maso lupine in to razmerje uporabi pri izračunavanju vsebnosti
aflatoksinov v vzorcih. V tem primeru je potrebno pred analizo vzorca od vsakega
sestavljenega vzorca naključno odvzeti približno 100 lupinarjev z lupino in jih
shraniti.
    Če določen laboratorijski vzorec preseže ZMV aflatoksinov, je potrebno
določiti točno razmerje mas jedro/lupina s pomočjo shranjenih lupinarjev in ta
faktor uporabiti pri izračunu rezultata.
    2. Priprava laboratorijskega vzorca
    Celoten laboratorijski vzorec se po postopku, ki dokazano omogoča popolno
homogenizacijo, drobno zmelje in temeljito premeša.
    3. Delitev vzorca za ponovitev analize
    Od celotnega homogeniziranega vzorca se odvzame del vzorca za potrebe ponovnih
analiz oziroma preverjanj skladnosti z ZMV aflatoksinov in ohratoksina A, ki so
določene s posebnim predpisom.

    4. Analitske metode, ki se uporabljajo v laboratoriju in kontrola kakovosti
    4.1. Definicije
    Laboratorij mora glede metod upoštevati naslednje zahteve:
    r (b) meja ponovljivosti: vrednost, manjša od ali enaka absolutni razliki dveh
rezultatov, dobljenih pod ponovljivimi pogoji (n. pr. isti vzorec, isti operator,
ista naprava, isti laboratorij in kratek časovni razmak) za katero se pričakuje,
da bo dobljena z verjetnostjo 95%, torej r = 2,8 *sr.
    s(r) (b)standardni odmik: izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih
ponovljivosti.
    RSDr (b) relativni standardni odmik: izračunan iz rezultatov, dobljenih pri
pogojih ponovljivosti[(sr/x) * 100], kjer je x povprečje rezultatov vseh vzorcev
dobljenih pri pogojih ponovljivosti.
    R (b) meja obnovljivosti: vrednost, manjša od ali enaka absolutni razliki dveh
rezultatov, dobljenih pod pogoji obnovljivosti (npr. identični vzorec, v različnih
laboratorijih, z različnimi izvajalci, z uporabo različne metode) za katero se
pričakuje, da bo dobljena z verjetnostjo 95%; R = 2,8 * s(R).
    s(R) (b) standardni odmik: izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih
obnovljivosti.
    RSD(R) (b) relativni standardni odmik: izračunan iz rezultatov, dobljenih pri
pogojih obnovljivosti [(s(R) /x) * 100], kjer je x povprečje rezultatov vseh
vzorcev dobljenih pri pogojih obnovljivosti.
    HORRAT(r) ugotovljeni RSD(r), deljen z vrednostjo, ocenjeno s Horwitzevo
enačbo, s predpostavko r = 0,66*R.
    HORRAT(R) ugotovljena vrednost RSD(R), deljena z vrednostjo RSD(r), izračunano
iz Horwitzeve enačbe.
    4.2. Splošne zahteve
    Laboratorij za določanje vsebnosti aflatoksinov in ohratoksina A v živilih
mora uporabljati analitske metode, ki izpolnjujejo zahteve standarda SIST EN
ISO/IEC 17025.

                               4.3. Posebne zahteve
               Kadar za določanje vsebnosti aflatoksinov v živilih
           niso predpisane nobene posebne metode, lahko laboratoriji
           izberejo katerokoli metodo, ki ustreza naslednjim zahtevam:

--------------------------------------------------------------------------------
      Zahteva      Koncentracijsko    Priporočena vrednost        Najvišja
                       območje                               dovoljena vrednost
--------------------------------------------------------------------------------
    slepi vzorec         vse              zanemarljiva

     izkoristek    0,01-0,05 µg/kg          60-120%
   aflatoksina M1    >0,05 µg/kg            70-110%

  izkoristek vsote     <1 µg/kg             50-120%
    aflatoksinov       1-10 µgkg            70-110%
   B1, B2, G1, G2      >10 µg/kg            80-110%

     natančnost          vse            kot je določeno s   2x vrednost določena
       RSD(R)                           Horwitzovo enačbo   s Horwitzovo enačbo
--------------------------------------------------------------------------------
    natančnost RSD(r), se lahko izračuna kot 0,66-kratna natančnost RSDR pri
ustrezni koncentraciji

    – vrednosti se nanašajo na aflatoksin B1 kot na vsoto aflatoksinov B1 + B2 +
G1 +G2;
    – v primeru izražanja (LS) aflatoksinov kot vsoto B1 + B2 + G1 +G2, je
potrebno zagotoviti, da vsak posamezni analit izpolnjuje zahteve, navedene v
zgornji preglednici.
    Kadar niso predpisane nobene posebne metode za določanje ohratoksina A v
živilih, laboratoriji lahko izberejo katero koli metodo, če izbrana metoda
izpolnjuje naslednje zahteve:

ZMV (µg/kg)      RSD(r)(%)    RSD(R)(%)     Izkoristek (%)
< 1              <=40         <=60              50-120
1-10             <=20         <=30              70-110

Opombe:
    – meje detekcije uporabljenih metod niso navedene, ker so dane vrednosti
natančnosti pri ustrezni koncentraciji;
    – vrednosti natančnosti se izračunajo s Horwitzovo enačbo, npr.:
RSD(R)=2(1-0,5 logC), pri čemer:
       – je RSD(R) relativni standardni odmik, izračunan na podlagi rezultatov,
dobljenih pri pogojih obnovljivosti [(S(R)/x) * 100]
       – je C razmerje koncentracije (npr. 1 = 100 g/100 g, 0,001 = 1000 mg/kg).

    To je posplošena enačba za izračunavanje natančnosti, ki se je izkazala kot
neodvisna od analita in matrice in je pri večini običajnih metod preskušanja
odvisna samo od koncentracije.
    4. 4. Izračun izkoristka
    Rezultat se lahko izrazi brez ali z upoštevanjem izkoristka. Pri podajanju
rezultata je potrebno navesti, ali je pri izračunu upoštevan izkoristek ali ne.
Kadar je upoštevan je potrebno navesti tudi njegovo vrednost.”