Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2003 z dne 29. 5. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2003 z dne 29. 5. 2003

Kazalo

2442. Pravilnik o žganih pijačah, stran 5858.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena ter drugega odstavka 64. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o žganih pijačah*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa pogoje za kakovost, razvrščanje in označevanje, ki jih morajo v prometu izpolnjevati alkoholne pijače, ki vsebujejo alkohol, pridobljen z destilacijo (v nadaljnjem besedilu: žgane pijače).
2. člen
(uporaba)
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za vino, sadno vino in druge proizvode iz grozdja in vina, ki jih urejajo predpisi o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe tega pravilnika uporabljajo za žganje iz vina, brandy in žganje iz grozdnih tropin.
3. člen
(označevanje)
Predpakirane žgane pijače morajo biti označene v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in v skladu s tem pravilnikom.
4. člen
(dodatne označbe)
Imena kategorij žganih pijač iz 9. člena tega pravilnika se lahko nadomestijo ali dopolnijo z geografskimi označbami geografskega porekla iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
5. člen
(aditivi)
Žganim pijačam se lahko dodajajo aditivi v skladu s predpisom, ki ureja aditive za živila.
6. člen
(meroslovne zahteve)
Nazivna oziroma neto količina, dovoljena negativna odstopanja ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirane žgane pijače morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke.
7. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
a) sladkanje je uporaba enega ali več naslednjih izdelkov: polbeli sladkor, beli sladkor, rafinirani beli sladkor, dekstroza, fruktoza, fruktozni sirup, glukozni sirup, tekoči sladkor, invertni tekoči sladkor, invertni sladkorni sirup, rektificiran zgoščeni grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, sveži grozdni mošt, praženi sladkor, med, rožičev sirup, ali drugi naravni ogljikovi hidrati, ki imajo podoben učinek pri izdelavi žganih pijač;
b) praženi sladkor je izdelek, pridobljen izključno s kontroliranim segrevanjem saharoze brez baz, mineralnih kislin ali drugih kemičnih aditivov;
c) mešanje je združevanje dveh ali več vrst različnih pijač, pri čemer se dobi nova vrsta pijače;
d) dodatek alkohola je dodajanje etilnega alkohola kmetijskega porekla žgani pijači, dobljeni z destilacijo;
e) tipiziranje (blending) je mešanje dveh ali več vrst žganih pijač, ki pripadajo isti kategoriji in se zaradi metode priprave, metode za destiliranje, časa zorenja oziroma staranja ali geografskega območja proizvodnje razlikujejo po sestavi (tako izdelana žgana pijača pripada isti kategoriji, kot žgana pijača pred tipiziranjem);
f) staranje ali zorenje je naravni proces, ki poteka v ustreznih posodah, tako da žgana pijača pridobi senzorične lastnosti, ki jih pred tem ni imela;
g) aromatiziranje je uporaba ene ali več arom, določenih s predpisom, ki ureja arome v živilih;
h) barvanje je uporaba enega ali več barvil pri izdelavi žganih pijač;
i) maceracija je postopek izluževanja sadnih ali rastlinskih plodov ali njihovih delov v alkoholu, destilatu ali žganju, s katerim se pridobi macerat;
j) etilni alkohol kmetijskega porekla (v nadaljnjem besedilu: etanol) je alkohol, ki ima lastnosti iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in ki je pridobljen z destilacijo fermentiranih surovin naravnega porekla. Če se v etanolu navaja ime uporabljene surovine, mora biti alkohol pridobljen izključno iz navedene surovine;
k) destilat kmetijskega porekla (v nadaljnjem besedilu: destilat) je izdelek, pridobljen z destilacijo fermentiranih naravnih surovin in vsebuje več kot 52% alkohola;
l) vsebnost alkohola v volumskih odstotkih je razmerje med volumnom čistega alkohola, ki je prisoten v žgani pijači pri temperaturi 20 °C, in skupnim volumnom čistega alkohola pri enaki temperaturi;
m) vsebnost hlapnih snovi je količina vseh hlapnih snovi, razen alkohola in metanola, ki jih vsebuje žgana pijača, izdelana izključno z destilacijo, pri čemer je količina hlapnih snovi izključno proizvod destilacije ali ponovne destilacije uporabljenih surovin;
n) vinski destilat je proizvod, pridobljen z destilacijo vina za žganje ali drugega vina, primernega za ta namen, v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost grozdja, mošta in vina;
o) kraj izdelave je kraj ali območje, v katerem je potekala faza v procesu izdelave, v kateri je žgana pijača dobila svoj značaj in bistvene končne lastnosti;
p) kategorija žganih pijač je skupina žganih pijač, ki se v skladu s tem pravilnikom uvršča v posamezno kategorijo iz 9. člena tega pravilnika;
r) naravno žganje je žgana pijača, izdelana izključno z destilacijo fermentiranega soka, sadne ali žitne drozge, tropin iz sadja, grozdja ali jagodičja, ki je brez dodatka arom in vsebuje največ 52 vol % alkohola (pri izdelavi naravnega žganja ni dovoljeno dodajati alkohola in uporabljati sladkorja pred ali med postopkom fermentacije);
s) specialno naravno žganje je žgana pijača, izdelana iz naravnega žganja oziroma iz destilatov, ki je oplemeniteno z izvlečki aromatičnih zelišč, plodov, delov rastlin ali njihovih eteričnih olj.
8. člen
(definicija)
Žgana pijača je alkoholna pijača s posebnimi organoleptičnimi lastnostmi, namenjena za pitje, ki ima najmanjšo vsebnost alkohola 15 vol %, razen v primeru jajčnega likerja, ki ima najmanjšo vsebnost alkohola 14 vol %, in je izdelana:
1. neposredno z destilacijo naravno fermentiranih izdelkov oziroma z maceracijo rastlinskih snovi oziroma dodatkov arom, sladkorjev ali drugih izdelkov za sladkanje, določenih s tem pravilnikom, oziroma drugih kmetijskih proizvodov dodanih alkoholu, destilatu oziroma žganim pijačam po tem pravilniku ali
2. z mešanjem žgane pijače z:
– eno ali več drugih vrst oziroma kategorij žganih pijač,
– alkoholom, destilatom ali žganjem,
– eno ali več alkoholnimi pijačami,
– eno ali več drugimi pijačami.
9. člen
(razvrščanje in poimenovanje)
Žgane pijače se razvrščajo v kategorije in poimenujejo kot:
– žitno žganje,
– žganje iz vina,
– brandy ali weinbrand,
– žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec,
– žganje iz sadnih tropin ali sadni tropinovec,
– žganje iz rozin ali raisin brandy,
– žganje iz sadja,
– žganje iz jabolčnika, jabolčnikov brandy in žganje iz hruškovca,
– žganje iz brinja ali brinjevec,
– žganje iz encijana,
– travarica,
– medeno žganje,
– rum,
– whisky ali whiskey,
– vodka,
– sadna žgana pijača,
– žgana pijača z aromo brinja, gin in destilirani gin
– žgana pijača z aromo kumine,
– žgana pijača z aromo janeža,
– grenka žgana pijača ali bitter,
– liker,
– jajčni liker,
– liker z jajci,
– medeni liker
– grenki liker,
– domači rum,
– domači brandy.
V tem odstavku navedene kategorije žganih pijač, ki se uvažajo v Republiko Slovenijo, se lahko pod pogojem, da izpolnjujejo predpisane pogoje po tem pravilniku, poimenujejo tudi na naslednji način:
– žitno žganje ali žitni brandy se lahko poimenuje tudi kot korn ali kot kornbrand;
– brandy se lahko poimenuje tudi kot weinbrand;
– žgana pijača z aromo brinja se lahko poimenuje tudi kot giniévre, jenever, genever ali peket;
– žgana pijača z aromo kumine se lahko poimenuje tudi kot akvavit ali aquavit,
– žgana pijača z aromo janeža se lahko poimenuje tudi kot ouzo, pastis, anis ali destilirani anis;
– grenka žgana pijača se lahko poimenuje tudi kot bitter ali amer;
– jajčni liker se lahko poimenuje tudi kot advocaat, avocat ali advokat.
10. člen
(najmanjša vsebnost alkohola)
Pri posameznih žganih pijačah mora biti vsebnost alkohola v volumskih odstotkih najmanj:
– 40%    za whisky in pastis;
– 37,5%  za rum, rum-Verschnitt, žganje iz vina, žganje iz grozdnih tropin,
         žganje iz sadnih tropin, žganje iz rozin, žganje iz sadja, žganje in
         brandy iz jabolčnika, žganje iz hruškovca, žganje iz encijana, gin,
         destilirani gin, akvavit, aquavit, vodko, grappo, ouzo in kornbrand;
– 36%    za brandy in weinbrand;
– 35%    za žitno žganje ali žitni brandy in anis;
– 32%    za korn;
– 30%    za žgane pijače z aromo kumine, razen za akvavit in aqvavit;
– 25%    za sadne žgane pijače;
– 15%    za žgane pijače z aromo janeža, razen za ouzo, pastis in anis, in druge
         žgane pijače, ki niso navedene v tem členu;
– 14%    za jajčni liker in advocat.
11. člen
(uporaba arom)
Pri izdelavi žganih pijač, razen žgane pijače z aromo brinja, žgane pijače z aromo kumine, grenke žgane pijače in domačega ruma, se lahko uporabljajo samo naravne arome v skladu s predpisom, ki ureja arome.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je pri izdelavi likerjev dovoljena uporaba naravnim enakih arom in aromatičnih pripravkov, razen v primeru:
– sadnih likerjev iz ananasa, črnega ribeza, češenj, malin, murv, borovnic in citrusov;
– rastlinskih likerjev iz mete, encijana, janeža in pelina.
Pri izdelavi naravnih žganj uporaba arom ni dovoljena.
12. člen
(uporaba etanola)
Etanol, ki se uporablja pri izdelavi žganih pijač, mora biti izključno kmetijskega porekla.
Za redčenje ali raztapljanje barvil, arom ali drugih dovoljenih aditivov, namenjenih za izdelavo žganih pijač, se lahko uporablja le etanol kmetijskega porekla.
13. člen
(uporaba vode)
Pri izdelavi žganih pijač se lahko uporablja pitno vodo, ki ustreza predpisom, ki urejajo zdravstveno ustreznost pitne vode. Voda je lahko destilirana, demineralizirana ali mehčana, vendar se s tem ne sme spremeniti narave žganih pijač.
II. POSEBNE DOLOČBE
14. člen
(žitno žganje)
Kot žitno žganje se označi naravno žganje, izdelano z destilacijo fermentirane žitne drozge z organoleptičnimi lastnostmi, ki izhajajo iz uporabljenih surovin.
Žitno žganje je lahko označeno kot žitni brandy, če je destilirano na manj kot 95% vol alkohola iz fermentirane žitne drozge z organoleptičnimi lastnostmi, ki izhajajo iz uporabljenih surovin.
Če je žitno žganje izdelano v Nemčiji ali v regijah Evropske unije, kjer je nemški jezik eden od uradnih jezikov, se lahko označi kot “korn“ ali “kornbrandt“, pod pogojem, da se ta pijača proizvaja na teh območjih po tradicionalnih postopkih in brez uporabe aditivov.
15. člen
(žganje iz vina)
Kot žganje iz vina se označi naravno žganje, izdelano izključno iz vinskega destilata, ki je pridobljen z destilacijo vina ali vina, ojačenega z destilacijo, ali s ponovno destilacijo vinskega destilata pri manj kot 86 vol %, in ki:
– vsebuje najmanj 125 gramov na hektoliter hlapnih snovi, računano na 100% vol alkohola;
– vsebuje največ 200 gramov na hektoliter metanola, računano na 100% vol alkohola.
Žganje iz vina je lahko označeno kot vinsko žganje, če se je najmanj eno leto staralo v hrastovih posodah ali najmanj šest mesecev v hrastovih sodih s prostornino manj kot 1000 litrov.
Žganje iz vina je lahko označeno kot vinjak, če se je najmanj dve leti staralo v hrastovih sodih.
Žganje iz vina je lahko označeno kot stari vinjak, če se je najmanj tri leta staralo v hrastovih sodih.
16. člen
(brandy)
Kot brandy se označi naravno žganje, ki:
– je izdelano iz vinskega žganja in je lahko mešano z vinskim destilatom, destiliranim na manj kot 94,8% vol alkohola, vendar vinski destilat ne sme presegati 50% alkohola v končnem izdelku;
– se je vsaj eno leto staralo v hrastovih posodah ali vsaj šest mesecev v hrastovih sodih, katerih prostornina ne sme presegati 1000 litrov;
– vsebuje najmanj 125 gramih na hektoliter hlapnih snovi, računano na 100 vol % alkohola, ki izhajajo izključno iz destilacije ali ponovne destilacije uporabljenih surovin;
– vsebuje največ 200 gramov na hektoliter metanola, računano na 100 vol % alkohola.
17. člen
(žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec)
Kot žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec se označi naravno žganje, ki:
– je izdelano iz fermentiranih grozdnih tropin in destilirano neposredno s paro ali po tem ko jim je bila dodana voda;
– lahko vsebuje destilat, ki je izdelan iz največ 25 kg fermentirane drozge iz grozdja na 100 kg grozdnih tropin, vendar količina alkohola, ki izvira iz te drozge, ne sme presegati 35% skupne vsebnosti alkohola v končnem izdelku. Destilacija se izvaja ob dodajanju drozge, do manj kot 86 vol % vsebnosti alkohola; dovoljena je ponovna destilacija do enake vsebnosti alkohola;
– vsebuje najmanj 140 gramov na hektoliter hlapnih snovi, računano na 100% vol alkohola;
– vsebuje največ 1000 gramov na hektoliter metanola, računano na 100% vol alkohola.
Če je žganje iz grozdnih tropin izdelano v Italiji, se lahko označi kot grappa.
18. člen
(žganje iz sadnih tropin ali sadni tropinovec)
Kot žganje iz sadnih tropin ali sadni tropinovec se označi naravno žganje, ki:
– je izdelano samo s fermentacijo sadnih tropin različnih vrst sadja, razen grozdnih, in z destilacijo na manj kot 86 vol % alkohola (dovoljena je ponovna destilacija pri enaki vsebnosti alkohola);
– vsebuje najmanj 200 gramov na hektoliter hlapnih snovi, računano na 100 vol % alkohola;
– vsebuje največ 1500 gramov na hektoliter metanola, računano na 100 vol % alkohola;
– v primeru žganja iz tropin koščičastega sadja vsebuje največ 10 gramov na hektoliter cianovodikove kisline, računano na 100 vol % alkohola.
Če je žganje iz sadnih tropin oziroma sadni tropinovec izdelan le iz tropin ene vrste sadja, je potrebno izdelek označiti na način, da je na označbi navedena tudi vrsta sadja (npr. žganje iz jabolčnih tropin ali jabolčni tropinovec, žganje iz hruškovih tropin ali hruškov tropinovec idr.).
19. člen
(žganje iz rozin ali raisin brandy)
Kot žganje iz rozin ali raisin brandy se označi naravno žganje, izdelano z destilacijo alkoholno-fermentiranega ekstrakta rozin sorte Corinth Black ali Malaga muscat, destiliranega na manj kot 94,5 vol % alkohola, tako da destilat ohrani vonj in okus uporabljenih surovin.
20. člen
(žganje iz sadja)
Kot žganje iz sadja se označi naravno žganje, izdelano izključno z alkoholno fermentacijo in destilacijo mesnatega sadja ali mošta tega sadja (s koščicami ali brez njih), ki je destilirano na manj kot 86 vol % alkohola, tako da ima destilat vonj in okus po destiliranem sadju.
Žganje iz sadja:
– mora vsebovati najmanj 200 gramov na hektoliter hlapnih snovi, računano na 100 vol % alkohola;
– lahko vsebuje največ 1500 gramov na hektoliter metanola, računano na 100 vol % alkohola, razen v primeru žganja iz:
sliv, mirabel, češplj, jabolk in hrušk (razen sorte viljamovka /Pyrus communis Williams/), ki lahko vsebujejo največ 1200 gramov na hektoliter metanola, računano na 100 vol % alkohola;
– lahko v primeru koščičastega sadja vsebuje največ 10 gramov na hektoliter cianovodikove kisline, računano na 100 vol % alkohola.
Žganje iz sadja se lahko označi tudi tako, da je na označbi pred besedo žganje, navedeno ime posamezne vrste sadja (npr. višnjevo žganje, slivovo žganje ali slivovka, breskovo žganje, jabolčno žganje, hruškovo žganje, marelično žganje, figovo žganje, limonino žganje, grozdno žganje, idr.).
Hruškovo žganje, izdelano izključno iz hrušk sorte viljamovka, se lahko označi kot viljamovka.
Če se mešata destilata dveh ali več vrst sadja ali se hkrati destilirata dve ali več fermentiranih sadnih drozg, se izdelek označi kot sadno žganje ali sadjevec. Na označbi se lahko ime izdelka dopolni z imenom posamezne vrste sadja v padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino posameznega sadja (npr. sadno žganje iz jabolk in hrušk, sadno žganje iz marelic, fig in limon, idr.).
21. člen
(žganje iz jabolčnika oziroma žganje iz hruškovca)
Kot žganje iz jabolčnika oziroma žganje iz hruškovca se označi naravno žganje, izdelano izključno z destilacijo jabolčnika oziroma hruškovca, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
22. člen
(whisky ali whiskey)
Kot whisky ali whiskey se označi naravno žganje, izdelano z destilacijo žitne drozge ječmena, rži, koruze ali pšenice, ki je:
– oslajena s sladno diastazo, z ali brez drugih naravnih encimov,
– fermentirana z delovanjem kvasa,
– destilirana na manj kot 94,8% vol alkohola, tako da ima destilat aromo in okus, ki izhajata iz uporabljenih surovin in
– je najmanj tri leta starana v lesenih sodih, katerih prostornina ne presega 700 litrov.
Če se pri izdelavi žgane pijače iz prejšnjega odstavka uporablja žitna drozga, pri kateri znaša delež koruze najmanj 51%, se lahko pijača označi kot whisky Bourbon.
23. člen
(žganje iz brinja ali brinjevec)
Kot žganje iz brinja ali brinjevec se označi naravno žganje iz brinjevega destilata, izdelano izključno z destilacijo alkoholno fermentiranih brinovih jagod. Destilacija mora potekati po klasičnem postopku (šaržno), ki je specifičen za pridobivanje brinjevega destilata.
Žganje iz brinja mora vsebovati:
– najmanj 40 vol % alkohola;
– največ 1500 gramov na hektoliter metanola, računano na 100% vol alkohola;
– najmanj 200 gramov na hektoliter hlapnih snovi, računano na 100% vol alkohola.
24. člen
(žganje iz encijana)
Kot žganje iz encijana se označi specialno naravno žganje iz destilata encijana, izdelano s fermentacijo korenin encijana, z ali brez dodatka etanola.
Žganje iz encijana lahko vsebuje največ 1500 gramov na hektoliter metanola, računano na 100% vol alkohola.
25. člen
(travarica)
Kot travarica se označi specialno naravno žganje, izdelano iz naravnih žganj ali naravnih destilatov sadja, grozdja ali vina, z dodatkom aromatičnih in grenkih zelišč v obliki maceratov ter aromatičnih destilatov ali ustreznih eteričnih olj.
Travarica mora vsebovati:
– najmanj 40 vol % alkohola;
– najmanj 140 gramov na hektoliter hlapnih snovi, računano na 100% vol alkohola;
– največ 1500 gramov na hektoliter metanola, računano na 100% vol alkohola.
26. člen
(medeno žganje ali medenovec)
Kot medeno žganje ali medenovec se označi specialno naravno žganje, izdelano izključno z destilacijo fermentirane medene raztopine.
Medeno žganje mora vsebovati:
– najmanj 32 vol % alkohola;
– največ 300 gramov na hektoliter metanola, računano na 100% vol alkohola.
27. člen
(rum)
Kot rum se označi žgana pijača, izdelana izključno z alkoholno fermentacijo in destilacijo sirupa iz melase sladkornega trsa ali soka sladkornega trsa, destilirana do največ 96% vol alkohola, pri čemer mora imeti pridobljeni destilat specifične organoleptične lastnosti za rum.
Kot rum se označi tudi naravno žganje, izdelano izključno z alkoholno fermentacijo in destilacijo soka sladkornega trsa, ki ima značilno aromo za rum in vsebuje vsaj 225 gramov na hektoliter hlapnih snovi, računano na 100% vol alkohola.
Kot naravni rum se lahko označi rum, ki je označen z označbo geografskega porekla francoskih prekomorskih področij, kot je določeno v prilogi 2 tega pravilnika.
28. člen
(vodka)
Kot vodka se označi žgana pijača, izdelana z rektifikacijo (izboljšanjem) alkohola ali s filtriranjem le-tega skozi aktivno oglje, čemur sledi takojšnja destilacija ali ustrezna obdelava, tako da so organoleptične lastnosti uporabljenih surovin selektivno zmanjšane. Vodki se lahko dodajo arome za pridobitev specifičnih organoleptičnih lastnosti (npr. uležan okus).
29. člen
(žgana pijača z aromo brinja)
Kot žgana pijača z aromo brinja se označi žgana pijača, izdelana iz etanola oziroma žitnega žganja oziroma žitnega destilata, ki so aromatizirani z brinovimi jagodami (Juniperus communis).
Pri izdelavi žganih pijač z aromo brinja se lahko uporabljajo tudi naravne in naravnim enake aromatične snovi, aromatični pripravki oziroma aromatične rastline ali deli aromatičnih rastlin, vendar morajo ostati zaznavne organoleptične značilnosti brina.
Žgana pijača iz prvega odstavka tega člena se lahko označi kot gin, če se izdeluje z aromatiziranjem organoleptično ustreznega etanola, z naravnimi oziroma naravnim enakimi aromatičnimi snovmi in aromatičnimi pripravki, ki dajejo prevladujoč okus po brinu.
Žgana pijača iz prvega odstavka tega člena se lahko označi kot destiliran gin, če:
– je izdelana izključno s ponovno destilacijo organoleptično primernega etanola ustrezne kakovosti z začetno vsebnostjo alkohola najmanj 96 vol %,
– je izdelana v posodah za destiliranje, ki se tradicionalno uporabljajo za gin, ob prisotnosti brinovih jagod in drugih naravnih rastlin, vendar mora prevladovati okus po brinu.
Kot destiliran gin se lahko označi tudi mešanica destilata iz prejšnjega odstavka in etanola enake sestave, čistosti in vsebnosti alkohola. Za aromatiziranje destiliranega gina se lahko dodajo naravne oziroma naravnim enake aromatične snovi oziroma aromatični pripravki.
Gin, ki je izdelan z dodajanjem esenc ali arom etanolu, se ne sme označiti kot destiliran gin.
Žgana pijača iz prvega odstavka tega člena se lahko označi kot ginivre, jenever, genever ali peket, če:
– so alkoholi, ki se uporabljajo za izdelavo, organoleptično primerni;
– ne vsebuje več kot 5 gramov na hektoliter metanola, računano na 100 vol % alkohola;
– ne vsebuje več kot 0,2 grama na hektoliter aldehida, izraženega kot acetaldehid, računano na 100 vol % alkohola. V primeru teh pijač ni potrebno, da je zaznaven okus po brinovih jagodah.
30. člen
(žgana pijača z aromo kumine)
Kot žgana pijača z aromo kumine se označi žgana pijača, izdelana iz etanola, ki je aromatiziran s kumino (Carum carvi L.) ali drugimi naravnimi ali naravnim enakimi aromatičnimi snovmi in aromatičnimi pripravki, vendar mora v pijači prevladovati okus kumine. Vsebnost ekstrakta ne sme presegati 1,5 grama na 100 mililitrov.
Žgana pijača iz prejšnjega odstavka se lahko označi kot akvavit ali aquavit, če je aromatizirana z destilatom rastlin ali začimb ali naravnimi in naravnim enakimi aromami, vendar mora okus teh pijač izhajati predvsem iz destilatov semena kumine oziroma kopra (Anethum graveolus L.), pri čemer je uporaba eteričnih olj prepovedana.
31. člen
(žgana pijača z aromo janeža)
Kot žgana pijača z aromo janeža se označi žgana pijača, izdelana iz etanola, aromatiziranega z naravnimi izvlečki zvezdastega janeža (Illicium verum), janeža (Pimpinella anisum), koromača (Foeniculum vulgare) ali drugih rastlin, ki vsebujejo enake glavne aromatične sestavine, z uporabo enega od naslednjih postopkov:
– maceracijo oziroma destilacijo;
– ponovno destilacijo alkohola ob prisotnosti semen ali drugih delov navedenih rastlin;
– dodajanjem naravnih destiliranih izvlečkov rastlin z aromo janeža;
– kombinacija postopkov iz prve, druge in tretje alinee tega odstavka.
Pri izdelavi žgane pijače z aromo janeža se lahko uporabljajo tudi drugi naravni rastlinski izvlečki ali aromatična semena, vendar mora prevladovati okus po janežu.
Žgana pijača iz prvega odstavka tega člena se lahko označi kot pastis, če vsebuje tudi naravne izvlečke sladkega golostebelnega korena (Glycyrrhiza glabra), pri čemer morajo biti prisotna barvila halkoni in glicirizinska kislina, katere vsebnost mora znašati od 0,05 do 0,5 gramov na liter. Pastis mora vsebovati manj kot 100 gramov na liter sladkorja in od 1,5 do 2 grama anetola na liter.
Žgana pijača iz prvega odstavka tega člena se lahko označi kot ouzo, če je:
– izdelana izključno v Grčiji,
– izdelana s tipiziranjem destilatov, aromatiziranih s pomočjo destilacije ali maceracije janeža oziroma janeževega semena, mastike iz otoka Chios (Pistacia lenticus Chia ali latifolia) in drugih aromatičnih semen, rastlin ter sadežev; destilat, aromatiziran z destilacijo, mora predstavljati najmanj 20% vsebnosti alkohola pijače ouzo in
– brezbarvna in ne vsebuje več kot 50 gramov sladkorja na liter.
Destilat mora:
– biti izdelan z destilacijo v tradicionalnih nepovezanih bakrenih posodah za destiliranje, katerih prostornina ne presega 1000 litrov in
– imeti od 55 vol % do 80 vol % alkohola.
Žgana pijača iz prvega odstavka tega člena se lahko označi kot “anis“, če njena značilna aroma izhaja izključno iz janeža (Pimpinella anisum), zvezdastega janeža (Illicieum verum) oziroma sladkega janeža (Foeniculum vulgare).
Žgana pijača iz prvega odstavka tega člena se lahko označi kot destiliran anis, če vsebuje alkohol, destiliran v prisotnosti semen janeža (pimpinella anisum), zvezdastega janeža (illicieum verum) oziroma sladkega janeža (foeniculum vulgare), vendar mora ta alkohol predstavljati najmanj 20 vol % vsebnosti alkohola v žgani pijači.
32. člen
(grenka žgana pijača)
Kot grenka žgana pijača se označi žgana pijača, pri kateri prevladuje grenak okus in je izdelana z aromatiziranjem etanola z naravnimi oziroma naravnim enakimi aromatičnimi snovmi ter aromatičnimi pripravki.
33. člen
(sadna žgana pijača)
Kot sadna žgana pijača se označi žgana pijača, izdelana z maceracijo sadja v etanolu, v destilatu oziroma v žganju, ki vsebuje najmanj pet kilogramov sadja na 10 litrov alkohola pri 100 vol %.
Pri sadnih žganih pijačah se lahko aromo dopolni z aromatičnimi snovmi oziroma aromatičnimi pripravki, ki ne izhajajo iz uporabljenega sadja, vendar morata značilna okus in barva izhajati izključno iz uporabljenega sadja.
Sadne žgane pijače se lahko označijo tudi tako, da je v oznaki pred besedama žgana pijača navedeno ime sadja (npr. jabolčna žgana pijača, slivova žgana pijača, idr.).
Žgana pijača iz prvega odstavka tega člena, ki je izdelana v Španiji, se lahko označi kot pachran, če je izdelana z maceracijo trnulj (prunus espinosa) in ima najmanj 250 gramov sadnega deleža na liter čistega alkohola.
34. člen
(žgana pijača iz jagodičja)
Kot žgana pijača iz jagodičja se označi žgana pijača, izdelana z maceracijo določenega jagodičja in drugega sadja, ki ni koščičasto ali pečkato sadje (npr. maline, robidnice, borovnice, ribez) in je delno fermentirano ali nefermentirano, v etanolu, v žganju ali v destilatu, čemur sledi destilacija.
Žgane pijače iz jagodičja morajo vsebovati najmanj 100 kilogramov sadja na 20 litrov čistega alkohola.
Najvišje vsebnosti metanola v žganjih pijačah iz jagodičevja:
– v primeru rdečega in črnega ribeza (Ribes Species), jagod jerebike (Sorbus aucuparia) in bezgovih jagod (Sambucus nigra), 1350 gramov na hektoliter, računano na 100 vol % alkohola;
– v primeru malin (Rubus idaeus L.) in robidnic (Rubus fruticosus L.), 1200 gramov na hektoliter, računano na 100 vol % alkohola.
Žgana pijača iz naslednjih vrst jagodičja:
– robidnice (Rubus fruticosus L.),
– jagode (Fragaria L.),
– borovnice (Vaccinium myrtillus L.),
– maline (Rubus idaeus L.),
– rdečega ribeza (Ribes vulgare Lam.),
– trnulje (Prunus spinosa L.),
– plodu jerebike (Sorbus domestica L.),
– jagod jerebike (Sorbus domestica L.),
– slezovih jagod (Ilex cassine L.),
– jagod breka (Surbus turminalis L.),
– bezgovih jagod (Sambucus nigra L.),
– šipka (Rosa canina L.),
– črnega ribeza (Ribes nigrum L.)
se lahko označi kot žganje, kateremu je dodano ime sadja (npr. robidovo žganje, jagodno žganje, malinovo žganje ipd.), če je na označbi tudi navedba “proizvedeno z maceracijo in destilacijo“.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za žgane pijače, ki so izdelane na francoskih prekomorskih ozemljih in področjih, kjer uspevajo naslednje vrste sadja: banana (Musa paradisiaca), pasjonka (Passiflora edulis), zlata sliva (Spondias dulcis) in jamajška sliva (Spondias mombin).
Žgana pijača iz prvega odstavka tega člena, ki je izdelana z maceracijo nefermentiranega celega sadja po postopku iz prvega odstavka tega člena, se lahko označi kot geist, kateremu je dodana vrsta sadja.
35. člen
(liker)
Kot liker se označi žgana pijača, ki je izdelana z aromatiziranjem etanola ali destilata ene ali več žganih pijač ali njihove mešanice in:
– je sladkana,
– lahko vsebuje dodane tudi izdelke naravnega porekla (npr. smetana, mleko in drugi mlečni proizvodi, sadje in izdelki iz sadja, vino ali aromatizirano vino, rastlinski izvlečki, med, ipd.).
Liker mora vsebovati:
a) najmanj 100 gramov na liter sladkorja, izraženega kot invertni sladkor, razen v primeru:
– encijanovega likerja, ki mora vsebovati najmanj 80 gramov na liter sladkorja,
– češnjevega likerja, ki mora vsebovati najmanj 70 gramov na liter sladkorja in
– grenkega likerja, ki lahko vsebuje največ 80 gramov na liter sladkorja;
b) v primeru likerjev iz sadnih sokov najmanj 20 litrov sadnega soka na 100 litrov končne pijače;
c) v primeru grenkega likerja največ 100 gramov na liter skupnega ekstrakta.
Žgana pijača iz prvega odstavka tega člena se lahko označi na način, da se pred besedo liker navede ime uporabljene surovine (npr. sadni liker, rastlinski liker, mlečni liker, čokoladni liker, ipd.).
Liker z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 250 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor, se lahko označi dodatno z besedama “creme de…“ za katerima se doda ime sadja ali druge uporabljene surovine, razen mlečnih izdelkov.
Liker iz črnega ribeza, ki vsebuje najmanj 400 gramov na liter sladkorja, izraženega kot invertni sladkor, se lahko označi kot creme de cassis.
36. člen
(jajčni liker)
Kot jajčni liker se označi žgana pijača, aromatizirana ali ne, izdelana iz etanola, ki vsebuje kakovostni jajčni rumenjak, jajčni beljak, mleko in najmanj 150 gramov na liter sladkorja oziroma medu ter najmanj 140 gramov na liter rumenjaka v končni pijači.
Pijača iz prejšnjega odstavka se lahko označi kot avocat, advocaat ali advocat.
37. člen
(liker z jajcem)
Kot liker z jajcem se označi žgana pijača, aromatizirana ali ne, izdelana iz etanola, ki vsebuje kakovostni jajčni rumenjak, jajčni beljak, mleko in najmanj 150 gramov na liter sladkorja oziroma medu ter najmanj 70 gramov na liter rumenjaka v končni pijači.
38. člen
(medeni liker)
Kot medeni liker se označi pijača, ki je narejena iz sadnega žganja ali sadnega destilata, kateremu je bil dodan med. V končni pijači morata prevladovati vonj in okus po medu.
Medeni liker mora vsebovati:
– največ 1500 gramov na hektoliter metanola, računano na 100 vol % alkohola;
– najmanj 16 vol % alkohola.
39. člen
(žgane pijače po posebnem postopku)
Žgane pijače po posebnem postopku so pijače, ki so proizvedene na območju Republike Sloveniji in so:
– izdelane iz etanola oziroma destilata;
– lahko obarvane z barvili, dovoljenimi za žgane pijače;
– lahko aromatizirane.
Žgani pijači iz prvega odstavka sta:
– domači brandy in
– domači rum.
40. člen
(domači brandy)
Kot domači brandy se označi žgana pijača, ki je izdelana z mešanjem največ 70% etanola in najmanj 30% vinskega destilata.
Domači brandy mora vsebovati:
– najmanj 38 vol % alkohola in
– največ 100 gramov na hektoliter metanola, računano na 100 vol % alkohola.
41. člen
(domači rum)
Kot domači rum se označi žgana pijača po posebnem postopku, izdelana iz etanola, ki je aromatiziran z značilno naravni enako ali umetno aromo in dodanimi barvili.
Domači rum mora vsebovati:
– najmanj 30 vol % alkohola in
– največ 100 gramov na hektoliter metanola, računano na 100 vol % alkohola.
42. člen
(mešana žgana pijača)
Če se žgane pijače iz 44. člena tega pravilnika mešajo z:
– eno ali več žganimi pijačami iz 9. člena tega pravilnika oziroma
– enim ali več destilati,
se mora takšna mešanica označiti na dobro vidnem mestu s splošnim imenom “žgana pijača“ ali “žganje“, brez navedbe katere od kategorije imen za žgano pijačo iz 9. člena tega pravilnika.
Ne glede na prejšnji odstavek se takšna mešanica lahko označi z imenom kategorije iz 9. člena tega pravilnika, če izpolnjuje pogoje za uvrstitev v posamezno kategorijo v skladu s tem pravilnikom.
Predpisano ime kategorije ne sme biti navedeno v imenu žgane pijače, ampak v istem vidnem polju na seznamu, kjer morajo biti navedeni deleži vseh alkoholnih sestavin, ki jih mešanica vsebuje, in sicer za besedami “mešana žgana pijača“. To mora biti napisano v enotnih črkah iste pisave in barve kot v imenu pijače. Črke ne smejo biti večje od polovične velikosti črk, ki se uporabljajo za ime končne pijače.
Alkoholne sestavine v mešanici se navedejo v vol % glede na skupno vsebnost alkohola v mešanici, in sicer po padajočem vrstnem redu od največje do najmanjše vsebnosti.
43. člen
(označevanje žganih pijač)
Imena kategorij žganih pijač iz 9. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: predpisano ime kategorije) se lahko uporabljajo samo za žgane pijače, ki izpolnjujejo pogoje za posamezno kategorijo iz tega pravilnika.
Če kategorija žgane pijače ne ustreza pogojem iz prejšnjega odstavka, je lahko označena samo kot žgana pijača ali v primeru naravnega žganja kot žganje.
Predpisana imena kategorij so lahko dopolnjena z označbami geografskega porekla iz 4. člena tega pravilnika.
Predpisano ime kategorije je lahko dopolnjeno z dodatnim imenom le v primeru žganih pijač, navedenih v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
Žgana pijača, pri kateri alkohol ne izvira izključno iz žgane pijače, navedene na označbi, se mora označiti le z opisnim (sestavljenim) imenom, ki ne sme vsebovati predpisanih imen kategorije.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko pri predstavitvi in označevanju likerjev, izdelanih v Evropski uniji, uporabijo samo naslednja opisna (sestavljena) imena:
– prune brandy,
– orange brandy,
– apricot brandy,
– cherry brandy,
– solbaerrom ali blackcurrant rum,
vendar mora biti to opisno (sestavljeno) ime navedeno v eni vrsti z enako obliko pisave, pri čemer mora biti beseda liker v neposredni bližini imena zapisana s črkami, ki niso manjše od opisnega (sestavljenega) imena.
Če alkohol ne izhaja iz žgane pijače, navedene na označbi, mora biti njegovo poreklo na označbi navedeno v istem vidnem polju kot opisno (sestavljeno) ime in “liker“, z navedbo vrste kmetijskega alkohola ali z navedbo “kmetijski alkohol“, v obeh primerih za besedami “izdelano iz“ ali “izdelano z uporabo“.
Če je na označbi navedena surovina, iz katere je proizveden alkohol, mora biti vsak uporabljen alkohol naveden v padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino surovine.
Predpisano ime kategorije se lahko dopolni z navedbo tipizirana (blend), če je žgana pijača proizvedena s postopkom tipizacije.
44. člen
(prepoved uporabe imena)
Če:
– rum;
– whisky oziroma whiskey;
– žitno žganje oziroma žitni brandy;
– vinsko žganje in vinjak (brandy);
– žganje iz grozdnih tropin;
– žganje iz rozin;
– žganje iz sadja, razen žgane pijače iz jagodičevja;
– žganje iz jabolčnika, brandy iz jabolčnika in žganje iz hruškovca,
vsebujejo dodani etanol, ne smejo biti v prometu tako poimenovane.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko rum z dodanim etanolom označen kot Rum-Verschnit, če je izdelan v Nemčiji in če najmanj 5 vol % alkohola v končni pijači izvira iz ruma. Na označbi mora biti navedena sestava alkohola.
III. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
45. člen
(preskušanje in spremljanje kakovosti)
Za ugotavljanje skladnosti žganih pijač z zahtevami iz tega pravilnika in za spremljanje kakovosti žganih pijač se uporabljajo metode iz predpisa, ki ureja jemanje vzorcev in metode fizikalnih in kemičnih analiz za kontrolo kakovosti alkoholnih pijač.
Lahko se uporabljajo tudi druge validirane metode, v primeru dobljenih neenakih rezultatov pa so odločilni rezultati, dobljeni s predpisanimi metodami iz prejšnjega odstavka.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
(prehodno obdobje)
Žgane pijače morajo biti proizvedene in označene v skladu s posebnimi zahtevami iz tega pravilnika do 1. januarja 2004.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so žgane pijače, proizvedene in označene še pred 1. januarjem 2004, lahko v prometu do porabe zalog.
47. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe od 12. do 65. člena pravilnika o kakovosti alkoholnih pijač (Uradni list SFRJ, št. 16/88, 63/88 ter Uradni list RS, št. 59/99, 2/00 in 71/00).
48. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01-12/01
Ljubljana, dne 24. februarja 2003.
EVA 1998-2311-0169
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Soglašam!
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje
* Ta pravilnik vsebinsko povzema uredbo EU, št. 1576/89, ki določa splošna pravila za razvrščanje, definicije in predstavitev žganih pijač ter uredbo EU, št.1014/90, ki določa podrobna pravila za razvrščanje, definicije in predstavitev žganih pijač

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti