Na podlagi 18. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek; v nadaljnjem besedilu: ZUreP–1) minister za okolje, prostor in energijo izdaja

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) ter vrste njenih strokovnih podlag.

Prostorska strategija vsebuje zlasti:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja Slovenije,
– zasnovo prostorskega razvoja Slovenije s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja Slovenije,
– razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za prostorski razvoj na regionalni in lokalni ravni, predvsem za razvoj poselitve, razvoj gospodarske infrastrukture in razvoj krajine,
– ukrepe za izvajanje prostorske strategije.

(1) V izhodiščih prostorskega razvoja Slovenije se opredeli:
– stanje in probleme v prostoru ter težnje prostorskega razvoja Slovenije,
– načela prostorskega razvoja, ki izhajajo iz dokumentov, smernic in priporočil organov Organizacije združenih narodov, Sveta Evrope in Evropske unije,
– gospodarska, družbena in okoljska izhodišča, ki vplivajo na prostorski razvoj v Sloveniji in so opredeljena v področnih nacionalnih dokumentih in predpisih,
– vključevanje v širši evropski in sosednji čezmejni prostor.
(2) S prostorsko strategijo se opredelijo cilji, s katerimi se ob upoštevanju izhodišč in temeljnih ciljev urejanja prostora razrešujejo obstoječi in pričakovani prostorski problemi v Sloveniji, preusmerjajo morebitne negativne težnje ter dosega večjo stopnjo urejenosti v prostoru.

(1) Na podlagi soočanja različnih razvojnih potreb dejavnosti in varstvenih zahtev ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in okolja v prostoru na podlagi analiz razvojnih možnosti posameznih dejavnosti v prostoru in študije ranljivosti prostora ter izhajajoč iz izhodišč prostorskega razvoja v Sloveniji se v zasnovi prostorskega razvoja Slovenije določijo koncept prostorskega razvoja Slovenije kot celote, zlasti z vidika urbanega razvoja, razvoja infrastrukturnih povezav, prepoznavnosti krajine Slovenije ter povezav s širšim evropskim in sosednjim čezmejnim prostorom.
(2) Za dolgoročno usmerjanje vzdržnega prostorskega razvoja se v prioritetah in usmeritvah za dosego ciljev prostorskega razvoja določijo prednostne naloge za uresničevanje zasnove prostorskega razvoja Slovenije.

(1) Prostorski sistem je sistem fizičnih struktur, ki so rezultat prostorske razmestitve in organizacije gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti. Glede na prevladujoči značaj dejavnosti, ki oblikujejo prostorski razvoj se prostorski sistemi delijo na prostorski sistem poselitve, gospodarske javne infrastrukture in krajine.
(2) Razvoj posameznega prostorskega sistema določa zasnovo prostorskega razvoja, ki konkretizira koncept prostorskega razvoja Slovenije za posamezen prostorski sistem na državni ravni in poda usmeritve za prostorski razvoj na regionalni in lokalni ravni in sicer:
– Zasnova prostorskega razvoja poselitve določa prostorske usmeritve za razvoj mest in drugih naselij, organizacijo dejavnosti v omrežju naselij, usmeritve za urejanje naselij, strukturo urbane rabe naselij (zlasti za stanovanjska območja, javne funkcije, gospodarska območja, javne površine, zeleni sistem mest), komunalno urejanje naselij ter urejanje specifičnih območij in objektov.
– Zasnova prostorskega razvoja gospodarske javne infrastrukture v povezavi z razvojem omrežja naselij določa prostorske usmeritve za razvoj predvsem prometnega, energetskega, komunalnega sistema, območij državnih blagovnih rezerv in druge pomembne infrastrukture.
– Zasnova prostorskega razvoja krajine določa prostorske usmeritve za preurejanje, obnavljanje in ohranjanje prostorskih razmerij med fizičnimi strukturami pri umeščanju novih ali posodabljanju obstoječih dejavnosti (predvsem kmetijstva, gozdarstva, rabe voda, rudarstva, obrambe, rekreacije) tako, da se ohranja narava, varuje kulturna dediščina in okolje, omogoča trajnostna raba naravnih dobrin, zagotavlja kakovosti naravnega in bivalnega okolja ter s tem ohranja prepoznavnost krajine Slovenije.

V prostorski strategiji se določijo ukrepi za njeno izvajanje, in sicer zlasti:
– programi in projekti za izvajanje prostorske strategije,
– naloge in aktivnosti nosilcev urejanja prostora ter drugih subjektov, pristojnih za izvajanje ciljev prostorske strategije, skladno s predpisi s posameznih področij,
– ukrepi za zagotavljanje skladnosti razvojnih aktov in prostorskih aktov s prostorsko strategijo,
– spremljanje uspešnosti doseganja ciljev prostorske strategije.

(1) Prostorsko strategijo sestavljata besedilo in kartografski del.
(2) Besedilo prostorske strategije vsebuje vsebine, ki so določene s tem pravilnikom.
(3) Kartografski del prostorske strategije vsebuje ilustrativne prikaze zasnove prostorskega razvoja Slovenije in razvoja prostorskih sistemov na kartah v primernih merilih.

(1) Prostorsko strategijo pripravlja ministrstvo pristojno za prostor (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec).
(2) Pripravljavec pripravi program priprave, vodi postopek priprave prostorske strategije, pripravi predlog prostorske strategije ter vodi spis postopka o pripravi in sprejemanju prostorske strategije.
(3) Pripravljavec lahko za pripravo prostorske strategije določi organizacijo vseh potrebnih aktivnosti ter odgovorno osebo in druge sodelujoče pri njeni pripravi.
(4) Prostorska strategija se hrani in je na vpogled na sedežu pripravljavca.

(1) S programom priprave prostorske strategije (v nadaljnjem besedilu: program priprave) se določijo predvsem ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo prostorske strategije, predmet in programska izhodišča prostorske strategije, nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi prostorske strategije ter njihove obveznosti.
(2) S programom priprave se natančneje določijo tudi vrste in obseg strokovnih podlag za pripravo prostorske strategije ter obveznosti v zvezi z njihovo pripravo in njihovim financiranjem.

(1) Na podlagi sprejetega programa priprave pripravljavec zaprosi nosilce urejanja prostora, navedene v programu priprave, da dajo smernice za pripravo prostorske strategije (v nadaljnjem besedilu: smernice). Smernice določajo usmeritve in pogoje za izdelavo prostorske strategije.
(2) V smernicah morajo pristojni nosilci urejanja prostora navesti vsebine za pripravo prostorske strategije, kot jih določajo veljavni predpisi in drugi pravni akti na njihovem področju in so v povezavi s prostorsko strategijo.
(3) Skupaj s smernicami lahko nosilci urejanja prostora podajo tudi strokovne podlage za pripravo prostorske strategije.

Po sprejemu programa priprave na Vladi Republike Slovenije zagotovi pripravljavec prostorske strategije prost elektronski dostop do vseh potrebnih informacij o pripravi prostorske strategije in elektronski naslov za komuniciranje z javnostjo.

(1) Prostorska strategija se pripravlja ter spreminja in dopolnjuje na podlagi poročila o stanju na področju urejanja prostora, razvojnih strategij in programov posameznega področja razvoja oziroma varstva.
(2) Pobudo za spremembe in dopolnitve prostorske strategije lahko poda minister za prostor ali drugi ministri.
(3) Za pripravo sprememb in dopolnitev prostorske strategije se smiselno upoštevajo določbe tega pravilnika.

Strokovne podlage za pripravo prostorske strategije so:
– strokovne podlage pripravljavca,
– strokovne podlage nosilcev urejanja prostora.

(1) Pripravljavec izdela strokovne podlage kot temeljne študije za ugotavljanje medsebojnih učinkov posameznih dejavnosti v prostoru ter za ugotavljanje vplivov posameznih dejavnosti na prostor oziroma na njegove posamezne sestavine. Strokovne podlage pripravljavca vsebujejo predvsem:
– analizo stanja in trendov prostorskega razvoja,
– analizo razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru,
– študijo ranljivosti prostora.
(2) Poleg temeljnih študij, navedenih v prejšnjem odstavku pripravljavec izdela strokovne podlage kot osnovo za pripravo predloga prostorske strategije. Strokovne podlage morajo biti izdelane za vsebine, ki se nanašajo na:
– gospodarska, družbena in okoljska izhodišča prostorskega razvoja ter mednarodna izhodišča,
– zasnovo prostorskega razvoja predvsem vizijo in koncept prostorskega razvoja ter usmeritve za regionalni razvoj,
– razvoj poselitve predvsem za omrežje naselij, razvoj in urejanje naselij, varstvo naselbinske dediščine ob upoštevanju kakovost bivanja,
– razvoj gospodarske javne infrastrukture predvsem za prometni, energetski, komunalni in telekomunikacijski sistem v povezavi z razvojem omrežja naselij,
– razvoj krajine predvsem za gozdarstvo, kmetijstvo, rabo voda, rudarstvo, rekreacijo in obrambo ob zagotavljanju kakovosti naravnega in bivalnega okolja ter ohranjanja prepoznavnosti krajine.

(strokovne podlage nosilcev urejanja prostora)
(1) Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora vsebujejo predvsem:
– analizo stanja in trendov prostorskega razvoja posamezne dejavnosti,
– strokovna dognanja o posameznih dejavnostih v prostoru,
– analizo razvojnih možnosti posameznih dejavnosti v prostoru,
– druge pogoje in usmeritve za razvoj posameznih dejavnosti v prostoru, opredeljenih v razvojnih in drugih dokumentih.
(2) Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora izdelajo samostojno posamezni pristojni nosilci urejanja prostora za posamezno področje razvoja oziroma varstva.
(3) Strokovne podlage za področje razvoja morajo biti izdelane zlasti za:
– gospodarski razvoj,
– razvoj poselitve ter zemljiške in stanovanjske politike,
– razvoj prometne, informacijske, energetske, državnih blagovnih rezerv, oskrbe in čiščenja voda, ravnanja z odpadki;
– razvoj kmetijstva, gozdarstva, ribištva in lovstva,
– rabo in urejanja voda,
– izkoriščanje mineralnih surovin,
– omrežje družbenih dejavnosti: socialnega razvoja in varstva, šolstva, znanosti in športa, zdravstvenega varstva, pravosodja, varnostnih dejavnosti in kulturnih dejavnosti,
– regionalni razvoj,
– obrambo.
(4) Strokovne podlage za področje varstva morajo biti izdelane predvsem za:
– varstvo okolja,
– ohranjanje narave,
– varstvo kulturne dediščine,
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(5) Strokovne podlage lahko nosilci urejanja prostora izdelajo tudi za druga področja, določena v programu priprave.

Analiza stanja in trendov mora vsebovati:
– ugotovljene razlike med načrtovanim in dejanskim stanjem v prostoru,
– prikaz najbolj perečih vprašanj in trendov v prostorskem razvoju,
– možnosti za razreševanje in nadaljnje usmerjanje prostorskega razvoja.

Analiza razvojnih možnosti mora vsebovati:
– cilje prostorskega razvoja,
– analizo prostorskih razvojnih možnosti v variantah,
– predlog prostorske zasnove za posamezno področje.

Študija ranljivosti prostora je študija vplivov načrtovanih dejavnosti na sestavine prostora na podlagi vrednostnih analiz in mora vsebovati analizo vplivov posameznih dejavnosti na:
– okolje, zlasti na naravo in človekovo okolje, vključno s kulturno dediščino, in na naravne vire,
– krajino, zlasti z vidika zagotavljanja njene prepoznavnosti,
– regionalni in urbani razvoj, zlasti z vidika preudarne rabe prostora in zagotavljanja možnosti za učinkovito izvajanje posameznih dejavnosti.

Na podlagi analize stanja in trendov, analize razvojnih možnosti in študije ranljivosti prostora se pripravi predlog ustreznih rešitev za prostorsko strategijo.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

EVA 2003-2511-0049