Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/2003 z dne 23. 1. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/2003 z dne 23. 1. 2003

Kazalo

255. Sklep o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa, stran 482.

Na podlagi 52. člena zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02, v nadaljevanju: ZPlaP) in na podlagi prvega odstavka 31. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa
1) Pogoji za opravljanje poravnav
1. člen
V skladu s 50. členom ZPlaP se lahko poravnava izvaja na podlagi dvostranske pogodbe o poravnavi medsebojnih plačil med dvema izvajalcema plačilnega prometa ali v okviru plačilnega sistema med več izvajalci plačilnega prometa.
2. člen
V primeru, da se poravnava med izvajalcema plačilnega prometa opravlja na podlagi dvostranske pogodbe, mora taka pogodba natančno opredeliti rok za poravnavo medsebojnih obveznosti iz naslova plačil.
3. člen
Izvajalci plačilnega prometa omogočajo razpolaganje s sredstvi na osnovi izvršenih plačil šele po poravnavi medsebojnih obveznosti iz naslova plačil. V primeru, da to omogočajo že pred poravnavo, morajo biti oblikovana pravila in postopki za obvladovanje poravnalnih tveganj v smislu 13. člena tega sklepa.
4. člen
Plačilni nalogi, sprejeti v okviru urnika poslovanja plačilnega sistema, morajo biti vključeni v poravnavo na dan sprejema naloga v plačilni sistem.
5. člen
Upravljavec plačilnega sistema za vse storitve upravljanja plačilnega sistema se določi s pravili plačilnega sistema.
6. člen
Člani plačilnega sistema lahko s pravili plačilnega sistema oblikujejo strokovni organ, ki odloča o zadevah, ki so predmet pravil plačilnega sistema.
Če storitve upravljanja plačilnega sistema izvaja klirinška družba, se pristojnosti strokovnega organa iz prejšnjega odstavka tega člena izvajajo ločeno od pristojnosti upravnega in nadzornega organa družbe.
7. člen
Poravnava med izvajalci plačilnega prometa, ki so hkrati člani plačilnega sistema, se praviloma izvaja preko računov pri Banki Slovenije ali pri drugih izvajalcih plačilnega prometa.
8. člen
Upravljavec plačilnega sistema, ki skrbi za izvedbo poravnave (poravnalni agent), ni nujno tudi izvajalec plačilnega prometa, saj lahko za izvedbo poravnave uporablja poravnalni račun pri drugem izvajalcu plačilnega prometa.
9. člen
Kadar izvajalec plačilnega prometa izvaja poravnavo in druge storitve upravljanja plačilnega sistema, se dovoljenje za opravljanje teh storitev izda hkrati z dovoljenjem za oblikovanje plačilnega sistema.
2) Pravila o načinih obvladovanja tveganj
10. člen
V pravilih plačilnega sistema mora biti jasno in natančno opredeljen način obvladovanja in nadzora tveganj v plačilnem sistemu ter odgovornosti in obveznosti njegovih članov oziroma upravljavca sistema v normalnih in izrednih razmerah.
Obvladovanje finančnih tveganj
11. člen
Finančna tveganja so poravnalna in sistemska tveganja.
Poravnalno tveganje je tveganje, da poravnava v plačilnem sistemu ne bo izvedena zaradi nezmožnosti člana plačilnega sistema, da izpolni svoje obveznosti. Poravnalno tveganje se lahko pojavi v obliki kreditnega ali likvidnostnega tveganja.
12. člen
Plačilni sistem mora imeti natančno opredeljen način izračuna terjatev in obveznosti med člani plačilnega sistema v normalnih in izrednih razmerah, tako da so jasno razvidna poravnalna tveganja, prisotna v sistemu, in izpostavljenost članov tem tveganjem.
13. člen
Multilateralni neto poravnalni sistem, v katerem obstaja odlog med predložitvijo plačilnega naloga v sistem in njegovo dokončno poravnavo, mora imeti oblikovana pravila in postopke za obvladovanje poravnalnih tveganj, ki zagotavljajo pravočasen zaključek poravnave tudi v primeru nezmožnosti katerega od članov za poravnavo njegove neto obveznosti.
Ta pravila in postopki morajo biti v skladu s samo obliko in organizacijo plačilnega sistema in v skladu z načeli učinkovitega obvladovanja poravnalnih tveganj; šteje se, da je obvladovanje poravnalnih tveganj učinkovito, če pokriva poravnalna tveganja, ki izhajajo iz plačilnega sistema, in hkrati ne povzroča nerazumno visokih stroškov.
14. člen
Pravila in postopki za obvladovanje poravnalnih tveganj v multilateralnem neto poravnalnem sistemu z odloženo poravnavo morajo zlasti opredeliti:
– obliko zagotavljanja rezervnih sredstev za pokrivanje izgube (nekrite neto debetne pozicije) in navedbo upravljavca teh sredstev;
– način izračuna obveznosti posameznega člana plačilnega sistema iz naslova prispevkov v rezervna sredstva;
– postopke v primeru realizacije poravnalnih tveganj.
15. člen
V neto poravnalnem sistemu mora imeti upravljavec plačilnega sistema, ki izvaja izračun obveznosti članov plačilnega sistema, nadzor nad izpostavljenostjo posameznih članov sistema.
Upravljavec plačilnega sistema lahko v ta namen določi omejitve na pozicije članov v skladu z objektivno metodologijo, s čimer omeji maksimalno poravnalno tveganje, ki ga povzroča posamezen član.
Obvladovanje operativnih tveganj
16. člen
Operativna tveganja so tista, ki izhajajo iz uporabe tehnične in informacijske opreme ter kadrovskih in organizacijskih postopkov pri upravljavcu in članih plačilnega sistema.
17. člen
V plačilnem sistemu morajo biti natančno opredeljeni cilji in ustrezni ukrepi na področju zagotavljanja operativne varnosti in zanesljivosti vseh komponent sistema, ob upoštevanju veljavnih standardov na tem področju.
18. člen
Upravljavec plačilnega sistema mora zagotoviti varen in zanesljiv način posredovanja nalogov članov plačilnega sistema, izračun medsebojnih terjatev in obveznosti članov plačilnega sistema ter obveščanje članov plačilnega sistema in poravnalnega agenta o rezultatih izračuna. Upravljavec plačilnega sistema navedene faze podrobneje opredeli v operativnih navodilih za člane plačilnega sistema.
19. člen
Upravljavec in člani plačilnega sistema morajo zagotoviti ustrezne rezervne tehnične rešitve za pravočasni zaključek dnevnih obdelav tudi v primeru izpada delovanja osnovne opreme.
Rezervne tehnične rešitve in postopki morajo biti redno preverjani tako na strani upravljavca kot na strani članov plačilnega sistema.
Sestavni del pravil delovanja sistema mora biti plan delovanja v izrednih razmerah, ki opredeljuje scenarije ravnanja v primeru operativnih motenj v delovanju plačilnega sistema.
20. člen
Člani plačilnega sistema morajo biti s postopki in pravili iz 18. in 19. člena seznanjeni in vnaprej obveščeni o njihovih spremembah.
3) Poročanje v zvezi z opravljanjem poravnav
21. člen
Izvajalci plačilnega prometa, ki so obenem člani plačilnega sistema, morajo zagotoviti tako vodenje poslovnih dogodkov, na podlagi katerega bo omogočen pregled in poročanje o vsakem prejetem in oddanem plačilnem nalogu.
22. člen
Upravljavec plačilnega sistema poroča Banki Slovenije v skladu z njenimi zahtevami, ki zajemajo predvsem:
– redna periodična poročila o poslovanju plačilnega sistema;
– redna periodična poročila o poslovanju upravljavca plačilnega sistema;
– redna periodična poročila o izvedenih testiranjih opreme;
– redna periodična poročila o rezultatih izvedenih analiz operativnih in poravnalnih tveganj v sistemu;
– redni letni plan aktivnosti na področju opravljanja testiranj tehnične podpore in analize poravnalnih tveganj;
– plan aktivnosti v primeru konceptualnih sprememb delovanja plačilnega sistema s podrobno vsebinsko opredelitvijo načrtovanih sprememb;
– izredna poročila v primeru statusnih sprememb članov sistema;
– izredna poročila v primeru izpadov v delovanju plačilnega sistema oziroma njegovih udeleženk ter realiziranih poravnalnih tveganjih;
– posebna poročila, ki zajemajo sprecifične podatke, ki so Banki Slovenije potrebni za izvedbo pregleda/nadzora nad delovanjem plačilnega sistema oziroma poslovanja upravljavca sistema.
Klirinška družba mora poleg zahtev iz prvega odstavka tega člena poročati tudi o vseh statusnih spremembah, spremembah pri organih družbe in spremembah kapitala.
Guverner Banke Slovenije lahko predpiše podrobnejšo vsebino, obliko in roke za posredovanje poročil iz prejšnjih dveh odstavkov.
23. člen
Klirinška družba mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o naslednjih dogodkih:
– če je ogrožena likvidnost ali solventnost klirinške družbe;
– če je klirinška družba začela z obširnejšo prenovo informacijskih sistemov ali če je začela z razvojem nove ponudbe storitev, ki so pretežno podprte z informacijsko tehnologijo;
– o drugih dogodkih, ki lahko vplivajo na upravljanje plačilnega sistema.
4) Pogoji za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov in drugi pogoji, ki jih mora izpolnjevati klirinška družba
24. člen
Klirinška družba je družba, ki izvaja vsaj funkcijo klirinškega agenta.
25. člen
Klirinški agent je pooblaščenec, ki na podlagi dogovorjenega postopka za izmenjavo plačilnih nalogov med člani plačilnega sistema izvaja izračun medsebojnih terjatev in obveznosti članov plačilnega sistema ter obveščanje članov plačilnega sistema in poravnalnega agenta o rezultatih izračuna.
26. člen
Klirinška družba poleg storitev iz predhodnega člena izvaja še naslednje funkcije:
– organiziranje in izvajanje nalog, opredeljenih v pravilih plačilnega sistema;
– zagotavljanje neprekinjenega in varnega delovanja plačilnega sistema;
– skrb za razvoj plačilnega sistema;
– izvajanje upravljavskega nadzora nad člani plačilnega sistema;
– poročanje Banki Slovenije o poslovanju sistema.
Statutarni pogoji
27. člen
Klirinška družba mora biti organizirana kot kapitalska družba v več kot 50-odstotni lasti članov plačilnega sistema.
28. člen
Kapital klirinške družbe mora stalno pokrivati najmanj 75% stalnih in gibljivih sredstev.
Kolikor vrednost kapitala pade pod mejo, določeno v prejšnjem odstavku, mora klirinška družba o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije, ki določi rok za prilagoditev predpisani zahtevi v odvisnosti od obstoječih okoliščin oziroma ukrepe za odpravo nastalega stanja.
29. člen
Klirinška družba mora zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema predložiti:
– statut v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;
– poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega je razvidna vrsta načrtovanih poslov, temu ustrezna organizacijska zgradba družbe, kadrovska struktura družbe, računovodske politike in postopki ter organizacija in postopki notranje revizije;
– seznam delničarjev z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu družbe;
– dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bo družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati dejavnosti, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
30. člen
Če namerava klirinška družba poleg storitev upravljanja plačilnega sistema opravljati tudi druge finančne storitve, mora zahteva za izdajo dovoljenja obsegati določno navedbo teh drugih finančnih storitev.
Tehnični, kadrovski in organizacijski pogoji
31. člen
Klirinška družba mora izpolnjevati določene tehnične ter kadrovske in organizacijske pogoje, s ciljem omogočiti varno in nemoteno opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema, za katere se izdaja dovoljenje.
32. člen
Klirinška družba mora zagotoviti ustrezne poslovne prostore, ki omogočajo varno in nemoteno izvajanje poslovnih procesov v zvezi z upravljanjem in delovanjem plačilnega sistema; šteje se, da so poslovni prostori ustrezni, če so tehnično opremljeni tako, da omogočajo varno in nemoteno izvajanje vseh poslovnih procesov v okviru izvajanja storitev upravljanja plačilnega sistema.
Če klirinška družba uporablja najete prostore oziroma opremo, mora imeti najemno pogodbo za določen čas sklenjeno vsaj za dobo 5 let.
33. člen
Klirinška družba mora imeti ustrezno tehnično in informacijsko podporo, ki zagotavlja varno in nemoteno izvajanje procesov za opravljanje storitev; šteje se, da je tehnična in informacijska podpora ustrezna, če zagotavlja stalno, zanesljivo in varno podporo poslovnim procesom v okviru izvajanja storitev upravljanja plačilnega sistema, za katere se izdaja dovoljenje.
Klirinška družba mora pri poslovanju upoštevati slovenski standard PSIST BS 7799 Kodeks varovanja informacij, ki ga je izdal Urad RS za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.
34. člen
Klirinška družba mora imeti ustrezno število strokovno usposobljenih delavcev z znanjem za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema; šteje se, da so delavci ustrezno strokovno usposobljeni, če so pridobili potrdilo o opravljenih verificiranih programih za opravljanje poslov plačilnega prometa in ustrezne delovne izkušnje na primerljivih delovnih mestih.
35. člen
Klirinška družba mora z notranjim aktom podrobno definirati delovne postopke, ki se izvajajo pri posameznih fazah prevzema in obdelave nalogov, poravnave terjatev in obveznosti ter posredovanja informacij članom plačilnega sistema, poleg tega pa tudi postopke in pravila v primeru izrednih okoliščin; izvajalci teh postopkov morajo biti z njimi seznanjeni in za njihovo izvajanje primerno usposobljeni.
36. člen
Klirinška družba mora definirati postopke sprejemanja odločitev pri opravljanju storitev upravljanja plačilnega sistema ter opredeliti odgovornost zaposlenih, ki te odločitve sprejemajo.
37. člen
Klirinška družba mora zagotoviti ustrezno delovanje sistema notranjih kontrol in obvladovanja tveganj; šteje se, da je delovanje sistema notranjih kontrol in obvladovanja tveganj ustrezno, če so funkcije obvladovanja tveganj, notranje kontrole in izvajanja dnevnih operacij neodvisne in ločene med seboj ter je opredeljena odgovornost izvajalcev posameznih delovnih postopkov.
38. člen
Klirinška družba mora jasno opredeliti ukrepe za izvajanje funkcije upravljavskega nadzora nad člani plačilnega sistema, skupaj z načini za njihovo uveljavitev.
Klirinška družba mora tudi zagotoviti, da so njeni delavci strokovno usposobljeni za nadzor operacij, ki se izvajajo v okviru plačilnega sistema, ter članov plačilnega sistema.
39. člen
V primeru, da je klirinška družba obenem tudi član tega plačilnega sistema, mora biti zagotovljena neodvisnost in ločenost pri izvajanju dnevnih operacij iz naslova obeh funkcij.
Obenem mora biti zagotovljena tudi ločenost sredstev klirinške družbe od sredstev, ki jih z namenom pokrivanja poravnalnih tveganj prispevajo člani plačilnega sistema.
40. člen
Klirinška družba mora jasno opredeliti način oziroma možnosti meddnevnega zagotavljanja likvidnosti, ki so na voljo v okviru izvajanja poravnave, oziroma ki preprečujejo zastoje plačil v plačilnem sistemu, pri čemer morajo biti za vsak način točno opredeljeni pogoji za uporabo (črpanje) in obveznosti oziroma nadomestilo člana plačilnega sistema iz tega naslova.
Revizijski pregled in revizorjevo poročilo
41. člen
Letno poročilo klirinške družbe mora pregledati pooblaščeni revizor.
42. člen
Revizorjevo poročilo o revizijskem pregledu poslovanja klirinške družbe vsebuje revidirano letno poročilo, sestavljeno s smiselno uporabo sklepa Banke Slovenije o najmanjšem obsegu ter vsebini revizijskega pregleda in revizorjevega poročila (v nadaljevanju: sklep o revidiranju), ter dodatek po tem sklepu. Pooblaščeni revizor (v nadaljevanju: revizor) je dolžan predložiti Banki Slovenije podpisan dodatek po tem sklepu najkasneje v petih mesecih po izteku koledarskega leta. Klirinška družba mora Banki Slovenije predložiti revidirano letno poročilo v roku osmih dni po prejemu revizorjevega poročila oziroma najkasneje v petih mesecih po izteku koledarskega leta.
Vsebina dodatka revizorjevega poročila
43. člen
Dodatek mora vsebovati računovodske izkaze klirinške družbe v obliki predpisanih kratkih shem s smiselno uporabo 9. točke sklepa o revidiranju.
44. člen
Dodatek mora vsebovati poročilo o izpolnjevanju pravil o obvladovanju tveganj. Pojasnila k posameznim vrstam tveganj morajo vsebovati najmanj:
– kratek opis posameznih vrst tveganj, katerim je klirinška družba izpostavljena zaradi narave svoje dejavnosti;
– mnenje revizorja o obvladovanju posameznih vrst tveganj;
– pomanjkljivosti po posameznih vrstah tveganj in mnenje revizorja o ustreznosti delovanja sistema notranjih kontrol;
– pojasnila glede izpolnjevanja revizorjevih priporočil iz preteklih let;
– priporočila revizorja za izboljšanje postopkov in politike obvladovanja posameznih vrst tveganj.
45. člen
Revizor mora pojasniti, ali klirinška družba razpolaga z ustrezno višino kapitala, določeno s tem sklepom, in ali je izračunala kapital in poročala v skladu s tem sklepom.
46. člen
Revizor mora pojasniti način obvladovanja posameznih tveganj, pri čemer oceni, ali ima klirinška družba sprejeto politiko upravljanja s tveganji, notranje postopke za ugotavljanje in merjenje tveganj, postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za obvladovanje tveganj in ali so pristojnosti glede poslov, ki so povezane s posameznimi tveganji, urejene z ustreznimi akti.
47. člen
Dodatek mora vsebovati poročilo o delovanju notranje revizijske službe klirinške družbe, ki mora obsegati kratek opis delovanja službe z mnenjem revizorja o ustreznosti delovanja službe, ugotovljene pomanjkljivosti ter priporočila revizorja za izboljšanje delovanja službe. Dodatek mora vsebovati tudi pojasnila glede izpolnjevanja revizorjevih priporočil za izboljšanje delovanja notranje revizijske službe iz preteklih let.
48. člen
Dodatek mora vsebovati mnenje revizorja o načinu vodenja poslovnih knjig.
49. člen
Dodatek mora vsebovati tudi poročilo o kvaliteti informacijskega sistema v družbi. Revizor oceni zlasti usklajenost s slovenskim standardom PSIST BS 7799. Podana mora biti ocena skupaj z ugotovitvami ter priporočili po naslednjih področjih:
– skladnost delovanja informacijskega sistema s poslovnimi cilji,
– učinkovitost delovanja informacijskega sistema,
– politika in organizacija varovanja in zaščite informacijskega sistema ter podatkov,
– primernost splošnih, sistemskih in drugih kontrol ter
– tehnološka opremljenost.
50. člen
V dodatku mora biti podana ocena ter mnenje revizorja o pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil Banki Slovenije.
51. člen
Dodatek mora vsebovati pojasnila o poslovnih dogodkih, ki so nastopili po koncu poslovnega leta in ki pomembneje vplivajo na rezultat tekočega poslovanja klirinške družbe oziroma izdelane računovodske izkaze.
52. člen
Guverner Banke Slovenije lahko izda navodilo, s katerim predpiše podrobnejšo obliko in najmanjši obseg revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
Člani plačilnega sistema in upravljavci plačilnega sistema, ki delujejo na dan uveljavitve tega sklepa, nadaljujejo s svojim delovanjem, morajo pa pravila plačilnega sistema uskladiti z določbami tega sklepa do konca marca 2004, v skladu z naslednjimi fazami:
– do konca marca 2003 morajo Banki Slovenije predložiti dokumentacijo o obstoječem načinu opravljanja poravnav;
– do konca junija 2003 morajo uskladiti svoja pravila in druge akte, ki urejajo poslovanje plačilnega sistema, ter jih predložiti Banki Slovenije;
– do konca oktobra 2003 Banka Slovenije izda zahteve po organizacijsko-tehničnh prilagoditvah;
– do konca marca 2004 morajo izvesti organizacijsko-tehnično prilagoditev določbam pravil plačilnega sistema.
54. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Ljubljana, dne 17. januarja 2003.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Mitja Gaspari l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti