Priloga I

          Pogoji sodelovanja pravnih oseb iz Slovenije
           v posrednih dejavnostih posebnih programov
               okvirnega programa ES in okvirnega
                        programa Euratom

1. Za namene pridružitve Slovenije okvirnemu programu ES in
okvirnemu programu Euratom se slovenska pravna oseba opredeli kot
katera koli slovenska fizična oseba ali katera koli oseba,
ustanovljena skladno s slovensko zakonodajo.

2. Sodelovanje slovenskih pravnih oseb v posrednih dejavnostih
okvirnega programa ES in okvirnega programa Euratom poteka
skladno s pogoji, določenimi za "pridružene države kandidatke" v
Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta, ki se nanaša na pravila
sodelovanja podjetij, raziskovalnih centrov in univerz in
razširjanja rezultatov raziskav za izvajanje šestega okvirnega
programa Evropske skupnosti 2002-2006 in Uredbi Sveta, ki se
nanaša na pravila sodelovanja podjetij, razikovalnih centrov in
univerz za izvajanje šestega okvirnega programa Evropske
skupnosti za atomsko energijo (2002-2006).

3. Slovenske pravne osebe bodo, skupaj s tistimi iz Skupnosti,
upoštevane pri izbiri s strani neodvisnih strokovnjakov za
določene naloge in pod pogoji, predvidenimi v Uredbi Evropskega
parlamenta in Sveta, ki se nanaša na pravila sodelovanja
podjetij, razikovalnih centrov in univerz in razširjanja
rezultatov raziskav za izvajanje šestega okvirnega programa
Evropske skupnosti 2002-2006 in Uredbi Sveta, ki se nanaša na
pravila sodelovanja podjetij, raziskovalnih centrov in univerz za
izvajanje šestega okvirnega programa Evropske skupnosti za
atomsko energijo (2002-2006).

4. Skladno z omenjeno Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki
se nanaša na pravila sodelovanja v šestem okvirnem programu
Evropske skupnosti, s prav tako omenjeno uredbo Sveta, ki se
nanaša na pravila sodelovanja v šestem okvirnem programu Evropske
skupnosti za atomsko energijo (2002-2006) ter s finančnimi
uredbami Skupnosti, morajo pogodbe, ki jih je Skupnost sklenila s
katero koli pravno osebo v Sloveniji z namenom opravljanja
posredne dejavnosti, predvidevati nadzorne in revizijske
postopke, ki jih opravita Komisija in Računsko sodišče Evropskih
skupnosti, oziroma ki se opravijo pod njunim vodstvom. V duhu
sodelovanja in skupnega interesa, ustrezni slovenski organi
zagotovijo kakršnokoli zadostno in možno pomoč, ki bi bila v
danih pogojih lahko potrebna ali koristna za izvajanje nadzora in
revizije.

5. Strani si bodo v okviru obstoječih predpisov po svojih
najboljših močeh prizadevale za omogočanje prostega pretoka in
bivanja raziskovalcev, ki sodelujejo v dejavnostih, na katere se
nanaša ta memorandum o soglasju, in za omogočanje čezmejnega
pretoka blaga, namenjenega uporabi v okviru omenjenih dejavnosti.

6. Ustrezni pododbor, ki ga je ustanovil Pridružitveni svet na
podlagi Evropskega sporazuma, redno in najmanj enkrat letno
pregleda in ovrednoti izvajanje tega memoranduma o soglasju.

                                                        Priloga II

           Načela dodelitve pravic intelektualne lastnine

Pravice intelektualne lastnine, nastale ali zagotovljene v skladu
s tem memorandumom o soglasju, se dodelijo tako, kot je določeno
v tej prilogi.


I. Uporaba

Ta priloga se uporablja za raziskave, ki se izvajajo skladno s
tem memorandumom o soglasju (v nadaljevanju: imenovane "skupne
raziskave"), razen če ni drugače izrecno dogovorjeno med
Skupnostjo in Slovenijo (v nadaljevanju: imenovanima "strani").


II. Lastništvo, dodelitev in uveljavljanje pravic

1. Za namene tega memoranduma o soglasju, ima izraz
"intelektualna lastnina" pomen iz člena 2 Konvencije o
ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastno, ki je
bila podpisana v Stockholmu 14. julija 1967.

2. Ta priloga obravnava dodeljevanje pravic, deležev in tantiem
strani in njunih udeležencev. Vsaka stran in njeni udeleženci
drugi strani zagotovijo, da nasprotna stran in njeni udeleženci
lahko pridobijo pravice do intelektualne lastnine, ki so ji
dodeljene v skladu s to prilogo. Ta priloga sicer ne spreminja in
ne posega v dodeljevanje pravic, deležev in tantiem med stranjo
in njenimi državljani ali udeleženci, kar se določi z zakoni in
postopki, ki veljajo za obe strani.

3. V pogodbenih dogovorih veljajo in se zagotovijo naslednja
načela:

(a) ustrezna zaščita intelektualne lastnine. Strani, njune
institucije in/ali udeleženci, če je to primerno, zagotovijo, da
se bodo v primernem časovnem roku medsebojno obveščali o nastanku
kakršnekoli pravice intelektualne lastnine na podlagi tega
memoranduma o soglasju ali izvedbenih dogovorov in da bodo
omenjeno intelektualno lastnino pravočasno zavarovali;

(b) upoštevanje prispevka strani ali njunih udeležencev pri
določanju pravic in deležev strani in udeležencev;

(c) učinkovita uporaba rezultatov;

(d) obravnava udeležencev nasprotne strani brez razlikovanja v
primerjavi z obravnavo lastnih udeležencev;

(e) varovanje zaupnih poslovnih informacij.

4. Udeleženci skupaj razvijajo Načrt upravljanja s tehnologijo
(TMP) z ozirom na lastništvo in uporabo, vključno z objavo,
informacij in intelektualne lastnine, ki naj bi nastala med
skupnim raziskovanjem. Okvirne značilnosti TMP so vsebovane v
dodatku k tej prilogi. TMP mora odobriti pristojna finančna
institucija ali služba strani, ki je vpletena v financiranje
raziskav, pred sklenitvijo posebne pogodbe sodelovanju pri
raziskavah in razvoju, na katero se nanaša.

Razvoj TMP poteka ob upoštevanju ciljev skupnih raziskav,
sorazmernih finančnih in drugih prispevkov strani ali
udeležencev, prednosti in pomanjkljivosti podeljevanja licenc po
območjih in področjih uporabe, zahtev, ki jih nalaga veljavna
zakonodaja, vključno z zakonodajo strani, ki se nanaša na pravice
intelektualne lastnine in drugih dejavnikov, ki se udeležencem
zdijo primerni. Pravice in obveznosti, ki se nanašajo na
raziskave, ki jih opravljajo gostujoči raziskovalci, glede
intelektualne lastnine prav tako obravnavajo skupni TMP.

5. Informacije ali intelektualna lastnina, ki je nastala med
skupnimi raziskavami in ki je ne obravnava TMP, se, na podlagi
dovoljenja obeh strani, dodeli v skladu z načeli, določenimi v
TMP. V primeru nesoglasja je omenjena informacija ali
intelektualna lastnina skupna last vseh udeležencev, ki so
vključeni v skupne raziskave, katerih posledica so informacije
ali intelektualna lastnina. Vsi udeleženci, na katere se nanaša
ta določba, imajo pravico uporabljati omenjene informacije ali
intelektualno lastnino za njihovo lastno komercialno uporabo brez
ozemeljskih omejitev.

6. Vsaka stran zagotovi, da imajo druga stran in njeni udeleženci
pravice do intelektualne lastnine, ki so jim dodeljene v skladu s
temi načeli.

7. Ob hkratnem vzdrževanju konkurenčnih pogojev na področjih, na
katera se nanaša ta memorandum o soglasju, si bosta obe strani
prizadevali zagotoviti, da se pravice, pridobljene v skladu s tem
memorandumom o soglasju, in dogovori, sklenjeni na njegovi
podlagi, uresničujejo tako, da spodbujajo zlasti (i) razširjanje
in uporabo informacij, nastalih, razkritih ali kako drugače danih
na razpolago v skladu s tem memorandumom o soglasju in (ii)
sprejem in izvajanje mednarodnih standardov.

8. Prenehanje sodelovanja ne sme vplivati na pravice in
obveznosti po tej prilogi.


III. Mednarodne konvencije

Intelektualna lastnina, ki pripada obema stranem ali njunim
udeležencem, se obravnava v skladu z ustreznimi mednarodnimi
konvencijami, ki veljajo za obe strani, vključno s sporazumom
TRIPS (Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne
lastnine, s katerim upravlja Svetovna trgovinska organizacija)
kakor tudi Bernska konvencija (Pariški akt 1971) ter Pariška
konvencija (Stockholmski akt 1967).


IV. Znanstvena literatura

Ne da bi to posegalo v Oddelek V in razen če ni drugače
dogovorjeno v TMP, rezultate raziskav objavita skupaj obe strani
ali udeleženci v omenjeni skupni raziskavi. V skladu z zgoraj
omenjenim splošnim pravilom veljajo naslednji postopki:

1. v primeru, da določena stran ali javni organi omenjene strani
objavijo znanstvene in tehniške revije, članke, poročila, knjige,
vključno z video posnetki in programsko opremo, ki so rezultat
skupnih raziskav v skladu s tem memorandumom o soglasju, ima
nasprotna stran pravico do mednarodno veljavne, neizključne,
nepreklicne, brezplačne licence za prevod, reprodukcijo,
priredbo, prenos in javno distribucijo omenjenih del;

2. strani morata zagotoviti čim večje razširjanje znanstvene
literature, ki je rezultat skupnih raziskav s skladu s tem
memorandumom o soglasju in ki jo izdajajo neodvisni založniki;

3. na vseh izvodih avtorskega dela, ki je namenjeno javni
distribuciji in ki je pripravljeno v skladu s tem oddelkom,
mora(jo) biti označeno(a) ime(na) avtorja(ev) dela, razen če
avtor izrecno odklanja omembo svojega imena. Prav tako mora biti
jasno označena zahvala stranem za njuno sodelovanje in podporo.


V. Nerazkrite informacije

A) NERAZKRITE DOKUMENTARNE INFORMACIJE

1. Vsaka od strani, njuni organi in udeleženci, morajo, če je to
potrebno, čimprej in po možnosti v TMP, določiti informacije, za
katere želijo, da bi ostale nerazkrite, ob upoštevanju, med
drugim, naslednjih kriterijev:

(a) zaupnosti informacij v smislu, da v celoti ali v natančni
konfiguraciji ali sklopu njihovih sestavnih delov, niso splošno
znane med strokovnjaki na tem področju in da jim niso takoj
dostopne z zakonitimi sredstvi;

(b) dejanske ali potencialne ekonomske vrednosti informacij
zaradi njihove zaupnosti;

(c) predhodnega varovanja informacij v smislu, da so zanje
veljali ukrepi, ki so bili glede na okoliščine sprejemljivi za
osebo, ki je bila zakonito zadolžena za varovanje njihove
zaupnosti.

Obe strani, njuni organi in udeleženci, če je primerno, se lahko
v nekaterih primerih dogovorijo, da se, razen če ni drugače
določeno, deli informacij ali informacije v celoti, ki so bili
posredovani, izmenjani ali ustvarjeni med skupnimi raziskavami,
ne smejo razkriti.

2. Vsaka od strani mora zagotoviti, da bodo tako z njene strani
kot s strani njenih udeležencev jasno ugotovljene nerazkrite
informacije, na primer s pomočjo ustreznega označevanja ali
omejevalnega zapisa. To velja tudi za kakršnokoli reproduciranje
omenjenih informacij, v celoti ali delno.

Stran in udeleženec, ki prejme nerazkrite informacije, mora
upoštevati njihov značaj namenjenosti ožjemu krogu prejemnikov.
Obveznost tega upoštevanja pa avtomatično preneha z javnim
razkrtijem teh informacij s strani njihovega lastnika.

3. Nerazkrite informacije, sporočene v skladu s tem memorandumom
o soglasju, posamezna stran ali njena organizacija lahko razširja
osebam, ki so v sklopu ali ki so zaposlene pri tej strani ali
organizaciji, ki je pooblaščena za posebne namene skupnih
raziskav, ki so v teku, pod pogojem, da so kakršne koli na ta
način razširjene nerazkrite informacije v skladu z dogovorom o
varovanju zaupnosti in da so kot take hitro prepoznavne, kot je
določeno zgoraj.

4. S predhodnim pisnim soglasjem strani, ki zagotavlja nerazkrite
informacije, jih stran, ki te informacije prejema, lahko razširja
v večjem obsegu kot je dovoljen v tretjem odstavku. Strani bosta
sodelovali pri razvijanju postopkov za zahtevanje in pridobivanje
predhodnega pisnega soglasja za omenjeni širši obseg razširjanja,
vsaka od strani pa omenjeno pisno soglasje dala v obsegu, ki ga
dopuščajo njene domače usmeritve, predpisi in zakonodaja.


B) NERAZKRITE NEDOKUMENTARNE INFORMACIJE

Nerazkrite nedokumentarne ali druge zaupne informacije, ki so
posredovane na seminarjih in drugih srečanjih, organiziranih v
skladu s tem memorandumom o soglasju, ali informacije, ki so
rezultat dodatnega zaposlovanja, uporabe sredstev in objektov,
ali skupnih projektov, strani ali njuni udeleženci obravnavajo v
skladu z načeli, določenimi za dokumentarne informacije v
memorandumu o soglasju, vendar s pogojem, da je bil prejemnik
takšnih nerazkritih ali drugih zaupnih ali ožjemu krogu
prejemnikov namenjenih zaupnih informacij opozorjen na zaupni
značaj sporočenih informacij v času sporočanja.


C) NADZOR

Vsaka stran si mora prizadevati, da bo zagotovila nadzor nad
nerazkritimi informacijami, ki jih je prejela po tem memorandumu
o soglasju, kot je določeno v tem memorandumu. Če ena od strani
ugotovi, ali če se od nje upravičeno lahko pričakuje, da bo
ugotovila, da ni sposobna izpolniti določb o nerazširjanju
informacij iz oddelkov A in B, mora o tem nemudoma obvestiti
nasprotno stran. Strani se nato posvetujeta, da bi določili
ustrezen akcijski načrt.


DODATEK

Značilne lastnosti TMP

TMP je poseben dogovor, ki naj bi ga sklenili udeleženci glede
izvajanja skupnih raziskav ter pravic in obveznosti vsakega
udeleženca. Kar zadeva intelektualno lastnino, se TMP, med
drugim, običajno ukvarja z lastništvom, varovanjem, uporabniškimi
pravicami glede raziskav in razvoja, izkoriščanja in razširjanja,
vključno s sporazumi o skupnem objavljanju, pravicah in
obveznostih gostujočih raziskovalcev in postopkov za reševanje
sporov. TMP se prav tako lahko ukvarja s pomembnejšimi in manj
pomembnimi podatki, licenciranjem in dobavo blaga.

                                                      Priloga III


          Pravila, ki urejajo finančni prispevek Slovenije
                k okvirnemu programu ES in k okvirnemu
                           programu Euratom


I. Izračun finančnega prispevka Slovenije

1. Finančni prispevek Slovenije k okvirnemu programu ES in k
okvirnemu programu Euratom se določi letno v sorazmerju in
dodatno k znesku, ki je v proračunu Evropske unije vsako leto na
voljo za izpolnjevanje finančnih obveznosti glede izvajanja,
upravljanja in vodenja okvirnega programa ES in okvirnega
programa Euratom.

2. Koeficient proporcionalnosti, ki ureja prispevek Slovenije se
ugotovi z določitvijo razmerja med slovenskim bruto domačim
proizvodom, po tržnih cenah, in seštevka bruto domačih
proizvodov, po tržnih cenah, držav članic Evropske unije in
Slovenije. To razmerje se izračuna na osnovi zadnjih statističnih
podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti (Eurostat), ki
se nanašajo na isto leto in ki so na voljo v času objave
predhodnega predloga proračuna Evropske unije.

3. Zaradi lažjega sodelovanja v posebnih programih, se prispevek
Slovenije za vsako proračunsko leto izvaja takole:

- proračunsko leto 2003: prispevek na podlagi koeficienta
proporcionalnosti, določenim v skladu z odstavkom 2, pomnoženim z
0,7;

- proračunsko leto 2004: prispevek na podlagi koeficienta
proporcionalnosti, določenim v skladu z odstavkom 2, pomnoženim z
0,8;

- proračunsko leto 2005: prispevek na podlagi koeficienta
proporcionalnosti, določenim v skladu z odstavkom 2, pomnoženim z
1,0;

- proračunsko leto 2006: prispevek na podlagi koeficienta
proporcionalnosti, določenim v skladu z odstavkom 2, pomnoženim z
1,0;

Komisija lahko v primernem roku predlaga spremembo tega
memoranduma o soglasju, da bi zmanjšala koeficient 1,0, ki se
nanaša na proračunski leti 2005 in 2006 v skladu s to prilogo.

Komisija mora Sloveniji čimprej, vendar najpozneje
1. septembra v letu pred posameznim proračunskim letom sporočiti
naslednje informacije, skupaj z ustreznim osnovnim gradivom:

- zneske proračunskih sredstev za izpolnjevanje finančnih
obveznosti v izkazu odhodkov predhodnega predloga proračuna
Evropskih skupnosti, ki se nanašajo na okvirni program ES in
okvirni program Euratom;

- ocenjeno vrednost prispevkov iz predhodnega predloga proračuna,
ki se nanaša na sodelovanje Slovenije v okvirnem programu ES in
okvirni program Euratom v skladu z odstavki 1, 2 in 3.

Po končnem sprejemu proračuna, Komisija sporoči Sloveniji v
izkazu odhodkov, ki se nanaša na sodelovanje Slovenije, končne
zneske, omenjene v prvem pododstavku.


II. Plačilo finančnega prispevka Slovenije

1. Komisija najpozneje 1. januarja in 15. junija v vsakem
proračunskem letu objavi poziv za vplačilo sredstev, ki ustreza
njenemu prispevki v skladu s tem memorandumom o soglasju. V teh
pozivih za vplačilo sredstev se predvidi plačilo:

- šestih dvanajstin prispevka Slovenije najpozneje do 20.
februarja,

- in šestih dvanajstin prispevka Slovenije najpozneje do 15.
julija.

Vendar je treba šest dvanajstin, ki jih je treba plačati
najpozneje do 20. februarja, izračunati na podlagi zneska, ki je
določen v izkazu prihodkov predosnutka proračuna: zakonska
ureditev tako plačanega zneska sovpada s plačilom šestih
dvanajstin najpozneje 15. julija.

Za prvo leto izvajanja tega memoranduma o soglasju Komisija izda
prvi poziv za vplačilo sredstev v 30 dneh po začetku njegove
veljave. V primeru izdaje tega poziva po
15. juniju, se v njem predvidi plačilo dvanajstih dvanajstin
prispevka Slovenije v 30 dneh, izračunano na podlagi zneska,
določenega v izkazu proračunskih prihodkov.

2. Prispevek Slovenije se izrazi in plača v evrih. Plačilo
Slovenije se knjiži v dobro programov Skupnosti kot proračunski
prejemki, dodeljeni ustrezni proračunski postavki v izkazu
prihodkov proračuna Evropskih skupnosti. Finančna uredba, ki se
uporablja za proračun Evropskih skupnosti, se uporablja za
upravljanje z odobrenimi proračunskimi sredstvi.

3. Slovenija plača svoj prispevek po tem memorandumu o soglasju v
skladu s časovnim načrtom iz tega odstavka.

Za kakršnokoli zamudo v plačilu Slovenija plača zamudne obresti
od neplačanega zneska od datuma zapadlosti. Obrestna mera je
tista, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje glavne
posle refinanciranja v evrih, kot je objavljena v seriji C
Uradnega lista Evropskih skupnosti prvi delovni dan v mesecu
zapadlosti dolga, povečana za tri in pol odstotne točke.

Če je zamuda pri plačilu prispevka takšna, da bi lahko pomembno
ogrozila izvajanje in vodenje programa, Komisija v primeru
neplačila 20 delovnih dni po odpošiljanju uradnega pisnega
opomina začasno prekine sodelovanje Slovenije v zadevnem
proračunskem letu, ne da bi to posegalo v obveznosti Komisije v
skladu z že sklenjenimi pogodbami, ki se nanašajo na izvajanje
izbranih posrednih dejavnosti.

4. Najpozneje 31. maja v letu, ki sledi proračunskemu letu, se
izkaz proračunskih sredstev za okvirni program ES in okvirni
program Euratom pripravita in pošljeta v vednost Sloveniji, na
podlagi formata izkaza prihodkov in odhodkov Komisije.

5. Komisija v času zaključnega računa za posamezno proračunsko
leto, v okviru določanja izkaza prihodkov in odhodkov, pristopi k
ureditvi izkazov z ozirom na sodelovanje Slovenije.

Omenjena ureditev upošteva spremembe, do katerih je prišlo zaradi
prenosa, odpovedi, prenosov v naslednje obdobje, sprostitev
predvidenih sredstev, ali zaradi rebalansov proračuna med
proračunskim letom.

Ta ureditev sovpada z drugim plačilom za naslednje proračunsko
leto in za zadnje proračunsko leto v juliju 2007. Nadaljnja
ureditev se izvede vsako leto do julija 2010.